Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja f LjnbJjul ritke gredo In toboto. Naročnina za *T*lro-ogr»k» kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 3-60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 E; za Amerike za celo leto 14 K, za pol leta 7JK. PeuMuii številka N ». Reklamacija so peltaise presit* Meftranklrana plim* se m spre. iemije. Rokopisi ta m vračua. IazaraN. Snoatapna patit-viauca (širina 83 mm) za enkrat 10 vin., večkrat po dogovoru. 85. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 26. oktobra 1907 Leto X. NASLOVA: Za dopise, rckopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlštvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3/1. Iz državnega zbert. Demagogija ljudskih sovražnikov. Tiha zveza vseh meščanskih strank, liberalnih, klerikalnih, radikalnih, nacionalnih — skratka vseh proti socialni demokraciji, je od dne do dne bolj očitna. Velecenjeni gošpodi še vedno ne gredo zadnje volitve iz glave. 87 socialnih demokratov v parlamentu, to jih tako peče, da ne pozabijo noben trenotek na svoje bolečine. In čeravno se med seboj sovražijo kakor psi in mački, so vendar složni v tistem hipu, ko je priložnost, da nastopijo proti socialnim demokratom. Boje se namreč prihodnjih volitev. Državni zbor zboruje sedaj. Njegova naloga ne more biti agitacija, ampak stvarno delo za blagor prebivalstva. Izven parlamenta se ne bo zamerilo nobeni stranki, če opravlja svoje agitato-rične naloge. Nikomur se ne bo zdelo čudno, če pride poslanec med ljudstvo, ne le poročat o svojem delu, ampak tudi agitirat. Ampak parlament ni zato, da se govori skozi okno. To in Bič dnižčga pa ne delajo aedaj meščanske stranke. S praznimi besedami se hočejo prikupiti bodočim volilcem; pri tem pa špekulirajo na površnost in nerazsodnost ljudskih mas in upajo, da jih bodo z navadnimi šlagerji tako lahko zapeljali, kakor se lako vjame miš na slanino. Strašno cena sredstva so našli za to imenitno taktiko. Pride poslanec, ki je od daleč slišal kaj zvoniti, vjame kašno načelno zahtevo ljudstva, katere sam ne razume in ne pozna, napravi iz besede brez vseh študij, brez premiš-ljanja, brez obzira na razmere nujen predlog, pa ga vloži z geslom ljudskega tribuna, potem se pa postavlja, kakor da bi bil kaj storil. Na vrsti so sedaj s takimi prismojenimi predlogi pred vsem takozvani Vsenemci. Zadnjič so vložili češki radikalci norčavi predlog o »uredbi železničarskih razmer«, o katerem smo že poročali. Sedaj so prišli Vsenemci z zahtevo podržavljena čeških premogokopev. Stvar je res zelo zanimiva. Prvi, ki so resno sprožili to zahtevo, so bili socialni demokrat je. To je tudi povsem razumljivo; kajti socialna demokracija stoji na stališču, da je spraviti vsa produkcijska sredstva iz rok privatnih kapitalistov v roke družbe. Prav tako naravno je, da so bile vse meščanske stranke načeloma nasprotne tej zahtevi; saj stoje vse, od najbolj framasonske pa do najbolj krščanske, na stališču privatnelast-n i n e. Površen opazovalec je torej lahko osupnjen, Če sliši, da so meščanske stranke glasovale |« nujen predlog, ki zahteva podržavljene premogo-kopov, socialisti pa Jprotl njemu. Ali samo površni glavi se bo to zdelo čudno. Kdor pa resno misli, bo takoj vprašal, v kakšnih raimorah, pod kakšnimi pogoji naj se izvrši to podržavljanje. Socialni demokratje vedo, da vlada v socialnem gospodarstvu takoa nivoja. Kar hoče živeti, mora imeti pogoje za življenje. Kakor ne more otrok hipoma postati mož in kar preskočiti mladeniško dobo, tako še tudi v družbi ne more napraviti Ipr križa čez kapitalizem, pa misliti, da začne v prihodnjem trenotku socializem. Meščanske stranke se sploh ne ukvarjajo s takimi vprašanji. Kaj so jim mar veliki socialni pro- blemi? Glasove za volitve hočejo loviti, pa jim je vsako sredstvo piav. od katerega upajo, da jim pomaga do tega cilja. Seveda bodo tudi sedaj trobili, da so socialni demokrateglasovali proti nujnemu predlogu zaradi podržavljanja premogo kopov. Razmere, v katerih se je to zgodilo, bodo pa »previdno« zamolčali. Stvar je pa nakralko taka: Država ne more premogokopov, v katerih se dela, kar konflscirati. ampak bi jih morala odkupiti. Razume se, da država ne bi mogla diktirati cene, ki bi jo plačala kapitalistom, ampak narobe bi jo kapitalisti diktirali državi. Ta cena je pa odvisna od mnogih okolščin 5 naravno je tudi, da ni v vseh časih enaka. Naravnost blazno bi bilo, če bi država odkupovala rudnike takrat, ko so najdražji. Kapitalistom, ki bi dobili denar, bi bilo to že všeč. Ampak drugače je to za davkoplačevalce, ki bi morali dati denar. Za delava® bi bilo v takih razmerah posebno nesmiselno, ogrevati se za neprevdarjeno podržav-Ijenjo. Podjetnik država id nič boljši delodajalec, nego so privatni podjetniki. Pogostoma je še slabši. O tem bi znali idrijski rudarji, ki so v »cos. kr. službi«, zapeti čudno pesmico. Kakršne so razmere sedaj, bi prišli rudarji s podržavljanjem naravnost z dežja pod kap. Za njih varstvo ni poskrbljeno, boj proti državi bi bil pa zanje še te^ji, nego boj proti privatnim podjetnikom. Že to je moralo biti merodajno za socialno-demokratične poslance; že zaradi tega so morali glasovati proti vsenemškemu predlogu. Pride pa še v poštev, da je bil predlog sam posebi lahkoumen, površen, naravnost bedasti. Vsenemški poslanec Kr a us ga je vložil dne 17. oktobra. Dne 18. oktobra gaje preklical, pa je vložil interpelacijo; dne 19. oktobra je bil naenkrat zopet — nujni predlog tukaj, ampak izpremenjen, pa tak, da ga poslanci še poznali niso. Taka igrarija s predlogom že dokažuje, da ni nič resnosti v njem. Z debato o takih predlogih se samo krade čas in to je tem hujše, ker se s tem ovira delo za resnične ljudsko potrebe. Avstro-ogrska pogodba mora priti na razpravo. Dokler ni rešena, se ne more misliti na zakone socialnega značaja. S temi otročjimi predlogi se pa za vlači nagodbo, s tem pa tudi vso socialno reformo. * Ampak vedeti je treba še, kakieu je bil gla* soviti vsenemški predlog. Glasil se je, ko ga je Kraus prvikrat vložil, takole: »Vlado se poriva, naj takoj začne pogajanja s posestnik) premogokopov na Češkem zaradi državnega nakupa; o uspehu pogajanj naj poroča tekom osmih dni, do tistega časa, ko kupi rudnike, naj pa država z ozirom na produktivne stroške določi najvišjo ceno za premog in naj predloži zbornici novelo k rudniškemu zakonu.« Sedaj si pa oglodajmo ta imenitni predlogi Prva neslanost: Država naj nakupi premogo-kope Ut Češkem. Zakaj pa ravno na Češkem in samo na Češkem?... Zato, ker bi bilo to prav za ondotne kapitaliste najlepša kupčija 1 vr Druga neumnost: Vlada naj se začne takoj pogujat in: npj tekom osmih dni poroča 0 uspehu 1 — Kakšen pojm ima gospod Kraus sploh o kupčijah? Kakšen pa še posebej e kupčijah, pri katerih se gre M miljarde ? Ce bi bil 1 njegov predlog resen, tedaj bi pomenil tole; »Gospodje kapitalisti 1 V osmih dneh nam mora vlada povedati, kaj je dosegla. Porabite to, diktirajte ji najbolj nesramne cene. Požreti jih bo itak morala, kajti v osmih dneh nam mora poročati.« Le da živa duša sploh ne verjame, da bi bil ta predlog resen. Ampak najlepše je to, da je bil predlog, ko se je glasovalo o njem, naenkrat čisto drugačen. Namreč tak: »Vlado se poriva: 1. Naj vzame prodajo iz državnih rudnikov v lastno režjjo in naj ga ne prepušča trgovcem. 2. Naj tako poveča posest državnih rudnikov, da bo državi zagotovljen upliv na višino premogove cene. 3. Naj stori vse koraka, da napravi izkoriščanju konzumentov premoga od trgovcev konec, in da se podržavi vse premogrv pe, zlasti one na Češkem.« Ta »poriv«, ki nima nobeue zakonike moči, ki ne veže, vlade z nobenim sredstvom, ki je torej prazna beseda, je že vrhunec smešnosti. Slepiti ljudstvo s takimi predlogi, se pravi, delati mu resnično škodo. Debata o »podržavljanju«. Godilo se je to na seji dne 19. oktobra. Vsenemški poslanec Kraus je vložil svoj nujni predlog, ki smo ga že omenili in ga je utemeljeval z draginjo premoga. Kdor pozna vsenemške in podobne junake, se ne začudi, da je tudi ta možakar hotel zvaliti draginjo premoga rudarskim delavcem na pleča. Poslanec Reumann je v imenu socialnih demokratov izjavil, da bodo glasovali proti nujnosti. Nakup premogokopov bi koristil ? sedanjem trenotku samo lastnikom rudnikov. Na ceno premogokopa pa ne bi imel prav nič upliva, ker je produkcija premoga v Avstriji v najtesnejši zvezi z ono v Nemčiji. Ako bi se izvršilo podržavljenje potom ekpropriacije, tedaj bi bili socialni-demo-kralje zadovoljni. Ampak tega ni pričakovati od vlade, ki še oderuštvu z mesom ne more napraviti konca. S takim podržavljanjem v sedanjem času bi bili pa posestnikijam najbolj zadovoljni, ker bi za vse čase dosegli visoko rento. Govornik je obširno razložil uzroke podraže-vanja premoga, o čemur še posebej ispregovo-rimo. Govornik omenja, da se je produkcija premoga vzlic vpeljavi deveturnega delavnika zvišala; vendar se je zaslužek delavcev znižal, cene premoga so pa narasle. Podržavljene je treba resno pripraviti. Za tako pripravo je pred vsem treba najobsirnejšega delavskega varstva, v prvi vrsti brezpogojno vpeljavo osemurnega delavnika, zanesljive naprave zoper nesreče v jamah in primerno rudniško nadzorstvo s sodelovanjem delavcev. Tedaj bi se moralo bolj temeljito kopati in ne bi se moglo zgoditi, da se v mnogih jamah ne dela. Tedaj bi bilo tudi oskrbovanje s premogom v lastni deželi bogatejše nego sedaj. Prhali-slej bo podržavljenje potrebno. Ampak poprej st mora vlada pokazati močno napram lastnikom rudnikov. Zastopniki delavcev morijo Uti pa posebno previdni pri takih akcijah. Državo, ki svoje delavce tako zanikerno plačuje; je tetko pozivati, naj podržavi jame. Prišel pa bo čas, ko se bo podržavljenje moralo zahtevati. (Odobravanje in ploskale pri socialnih demokratih.) Za besedo se je potem oglasil neizogibni grof Sternberg Tudi on je proti podržavljanju, ampak seveda iz povsem drugih razlogov, kakor socialni demokratje, Velerodni in alkoholu prijazni gospod grof je namreč — član premogokopne družbe v Moravski Ostravi, pa je seveda naravno, da brani kapitalistične interese. V tem ko so socialni demo* kratje načeloma za podržavljenje in zahtevajo, da se naprej stori potrebne priprave in potem podržavi na korist države, je gospod grof načeloma proti podržavljenju, ampak za to; da se kapitalistom da popolnoma svobodne roke za izkoriščanje. Zato je umevno, da je napadal delavce, trdil, da so se rudarske plače zvišale za 35 odstotkov (1) in da je prišlo do prav ostrega spopada med njim in socialnimi demokrati. Gospodu grofu je dobro posvetil poslanec so-drug Prokeš. Bolje bi bilo če Sternberg ne bi bil povedal, da je član moravsko-ostravske premogo-kopne družbe, ki je bila prej Salmova. Govornik spominja na nesrečo v Salmovi jami leta 1904., pri kateri je zgorelo dvanajst delavcev; opazilo se je znamenja, ki so kazala, da se pripravlja nesreča. Delavci so opozarjali na to, pa zaman. Celo rudniški uradi so posredovali, ampak drugi uplivi so bili močnejši. Stavke pridejo pod pritiskom razmer, in če v Ostravi in v Karvinu ni prišlo do stavke, ni bila zasluga Sternbergoya. Grof Sternberg se je še enkrat oglasil za besedo, seveda, da je zopet napadal delavce. Ploskali so mu pa — krščanski socialcL Nujnost predloga je bila sprejeta proti glasovom socialnih demokratov. V meritorični razpravi je govoril najprej mla-cločeh Neumann, ki je dejal, da bi bilo dobro, sklicati enketo strokovnjakov, da bi se izdelalo predloge. Mladočeh dr. Kaftan se čudi, da se vlada ne ogiasi za besedo. Omenja, da so lastniki rudnikov porabili stavko leta 1900 za izgovor, da so zvišali cene. Z delavci se je tako ravnalo, da so na tisoče odšli v Ameriko in na Vestfalsko. Zelo potrebna bi bila reforma rudniškega zakona v modernem smislu. (Tak predlog so vendar socialni demokratje že vložili, in sicer popolnoma izdelanega. In to pomeni več, kakor pa Krausov prazni predlog.) Dr. Adler je izvrstno persilliral »protikapitali-* stične* govore kapitalistov. Z ozirom na izpre-membo predioga pravi: Zanimivo je, da so postali gospodje od petka do torka za toliko pametnejši. Moida dobe do prihodnjega torka še več pameti. (Veselost). — Zadnji zbor socialno-demokratične stranko je sprejel resolucijo, ki se nanaša na podržavljenje rudnikov. Ampak takih stvari se ne izvrši s priložnostnimi predlogi. Ce hočete resnosti, smo z vami; za šale pa nismo. Poslanec Kaftan je dejal: »Simpatični so nam predlogi; če bi se jih le dalo tako hitro izvršiti. Simpatična je tendenca teh predlogov pač vsakomur; ampak kdor ne more pokazati poti, po kateri se to -uresniči, ne sme rabiti takih predlogov v zavesti, da se stvari tako nič ne koristi. Predlog se omejuje na Češko. Ali vam je za pre-mogokope na Moravskem in Šlezkem vse eno? Gospodje Rothschild, Gutmann, Salm, Wilček napravijo na Moravskem in v Šleziji prav izvrstno kupčijo. Kaj pa vlada ? Ali je poljedelski minister ali pa ministrski predsednik izjavil, kaj namerava sedaj? Mi nočemo ponižati sklepov te zbornice. Če ce pa že kaj sklene, naj se sklepa ne omeji na Češko, temveč naj se ga raztegne na vso Avstrijo.» (Glasno odobravanje pri socialnih demokratih.) Predlog je bil pri glasovanju sprejet. Karteli. Potem je prišel na razpravo predlog češkega 1'grarca dvojka o kartelih, ki se glasi: »Vlado se poziva, naj predloži tekom štirih tednov načrt zakona, ki prepoveduje kartele.* dvojk je najprej kratko utemeljil svoj predlog. Potem je govoril češki sodrug dr. Wiotor. Socialni demokratje so vedno opozarjali na nevarnost kartelov. Oni so prvi opozorili, da je kartel železa največje oderuštvo. Le da se socialisti niso ustavili pri industrialnih kartelih, ampak so opozarjali tudi na nevarnost agrarnih kartelov. Toda postavne prepovedi kartelov niso imele nikjer uspeha. Skrbeti se mora tudi za to, da se s tako prepovedjo ne zadene delavskih organizacij. Vsekakor je pa socialna demokracija za to, da se uredi stvar b karteli. V ta namen bi bilo pa tudi potrebno, da bi se odprlo meje. Socialni demokratje bodo glasovali ia nujnost in če bo predlog sprejel, bodo predlagali, naj se ga odknže gospodarskemu odseku. S tem se je zaključilo seja ob (1. zvečer. Kolektivni ugovori. V modernem delavskem življenju igrajo tako-zvani kolektivni ugovori veliko ulogo. Delavec, ki sklene z delodajalcem le sam zase delavni ugovor, stoji pod hudim pritiskom kapitalistične moči. Navadno je delavčev položaj tak, da ne more dolgo čakati na delo, ampak mora gledati, da pride kmalu do zaslužka. Njegovo zadrego pa porabi podjetnik, da mu diktira čim težje pogoje: Slabo plačo, dolg delavni čas i. t. d. Posameznik se ne more braniti. Dobre delavne pogoje doseže samo organizacija; podjetnik, ki sklepa delavni ugovor z organizacijo, ne more več izrabiti vse svoje kapitalistovske moči proti delavcu. Zato so organizirani delavci gledali, da bi dosegli skupne ugovore, ki veliko bolje ščitijo njih interese. In marsikje se jim je to že posrečilo. Seveda ne stoji Avstrija na prvem mestu. Saj pri nas tudi organizacija še ni taka, kakor n. pr. na Angleškem ali pa v Nemčiji. Vendar pa so dosedanji uspehi taki, da kažejo najboljše upanje za bodočnost. Vseh kolektivnih ugovorov je bilo lani v Avstriji 448. Od teh velja 201 za ves kraj, okraj ali deželo, 247 pa za celo delavnico. Nekateri ugovori veljejo tudi za več dežel, kakor n. pr. skupni ugovor litografov in kamnotiskarjev za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Istro. Po industrijah se dele kolektivui ugovori tako: Za eno Za več Skupaj delavnic Rudarstvo 1 — 1 Steklo in pečarstvo 5 7 12 Kovine in stroji 95 15 110 Les 19 26 45 Koža 28 5 33 Tekstilna industrija 32 8 40 Tapetarstvo — 3 3 Oblačila 29 48 77 Papir — 8 8 Živila 33 16 49 Stavbe 3 56 59 Tiskarska obrt — 6 6 Promet — 3 3 Druge obrti Po deželah se dele 2 tako: 2 Dunaj 168 Nižje Avstrijsko 67 Gornje Avstrijsko 9 Solnograško 6 Štajersko 21 Koroško 5 Kranjsko 3 Primorsko 7 Tirolsko 14 Praga 12 Češko 77 Moravsko 46 Šlezija 5 Gališko 14 Bukovina 3 i Dalmacija 1 Kjer so prišli taki skupni ugovori do veljave, se je pred vsem izboljšal delavni čas. Dočim so dosegli fotokemigrati na Dunaju že leta 1904 81/2 urni delavni čas, leta 1905 pa tiskarji 83/4 urnega, so dosegli lani knjigovezi, pomožni delavci v tiskarnah, karano-, bakro- in svetlotiskarji, štu-katerji in sobni slikarji 88/*» stavci pri časopisih 8*/4, litografi in juvelirji 8 ur. Pregled o delavnem času, ki je dosežen s takimi ugovori, daje sledeče: Delavni čas Število Zadene (ure) ugovorov delavcev 8 2 861 »7* 1 800 »Vs 1 ? 8% 9 6489 9 99 37010 07* 7 811 97* 94 48474 97* 12 1182 10 86 49466 107* 7 972 10»/* 2 225 11 17 5801 ii7* 1 100 12 4 196 13 1 200 14 1 P Minimalne plače, ki so dosežene s kolektivnimi ugovori, pokazuje sledeči pregled: A. Na Dunaju. Obrt Izučeni Pomožni Žena delavci (kron na dan) Steklo, keram. 4 33—7-60 — — Kovine, stroji 8-83—6-— 167—8 78 1-33—2 33 Les 304 -4 05 — — Koža 3‘66 -5 — 3 00------- 1-90------- Tekstilna ind. 8-67—5-76 2 60—4-83 1*60-8-67 Tapetništvo 300—5-— — 300— — Obleko 3 00—7 83 3 00— — 1.83— 3 38 Papir 8-66—500 250-2 83 1-00-2 66 Živila 2-00—6 83 2 66—4 00 1-16—2-33 Stavbe 2 60-7-03 2 85-4-32 2 28—238 Tiskarstvo 4 00 — 2'66—2'66 1-50—2-60 Promet — 4-83 ~* •— B. Izven Dunaja. Steklo, reram. 1-70—3-20 2-60- - 1*20- Kovine, stroji 2-00—5-70 1-40- -2-40 1-20—1-26 Les 2-00-3-87 — Koža 2-66—5-00 1-30- -3-00 1-20 Tekstilna ind. 1-90—4-00 1-20- -3-00 1-10—1-67 Obleke 2-20—7-00 4 00 —- 1-67—3-33 Papir 233-4-00 0-83—200 Živila 2-00-6-17 3-33- -4-00 1-66-216 Stavbe £00—6-65 2-50—5-23 — Tiskarstvo - 400 133- -2-50 1-16-200 Promet — 3-00- -4-16 ■— Veliko število ugovorov obsega določbe o nadurnem, nočnem in nedeljskem delu. Tudi iz teh številk je razvidno, da je organizacija, ki omogoči take skupne ugovore, najvažnejše sredstvo delavcev za izboljšanje svojega položaja. Koliko takih ugovorov bi imeli že lahko na Slovenskem, ako bi naši delavci v takem številu vstopili v organizacije, kakor bi morali! Politični odsevi. Zaradi romanja v Budimpešto je huda vojska med »Slovencem* in »Narodom.* Ampak na obeh straneh so zofisti. Trdijo in dementirajo, dementi-rajo in trdijo strašno energično — pa vendar tako previdno, da bi se spomnil človek na hrabrost, zajca. Beck je n. pr. prijel Ploja in Rybafa in jiina je očital potovanje »Jugoslovanov* v Pešto. »Narod* pa objavlja imeniten, debel telegram, »Laž je, zakaj Beck ta dan s Plojem sploh ni govoril o belokranjski železnici.* Ježe morda res, pa je vendar laž; o belokranjski železnici morda ni govoril, ampak o potovanju v Pešto je, in sicer ne zelo prijazno. Toda »Narod* daje svojim poslancem s takim zofističnim demenliranjem pravo ubožno izpričevalo. Dokazuje namreč, da se je Beckova jeza dotaknila poslancev jugoslovanskega kluba. In to je velikanska slabost. Ce političar kaj stori, mora vedeti, kaj dela. Ko so šli v Pešto, bi bili morali vedeti, kaj hočejo. Seveda niso vedeli tega. Vedeli so lo toliko, da bodo kosili s Hrvati. Šli so dol s trium-fatorsko gesto in z velikim bobnom, sedaj si pa posipajo glavo s pepelom. Ali so to političar ji? Izlet, ki so ga napravili, je bil smešen. Ampak zato nima Beck še nič pravice, da jim ga očita. Saj ni res, da gre za belokranjsko železnico. Beck je le birokrat in njemu diši stvar po »škilenju čez mejo*, po »protiavstrijstvu*, po »veleizdaji*. Mogoče, da mu je stvar tudi nerodna zaradi Košuta. Toda takih pomislekov bi moral biti vendar že enkrat konec; poslancev se ne sme imeli za vladne hlapce. Seveda, če se sedaj »Jugoslovanom* šibč kolena, je to znamenje, da se sami počutijo precej kot vladine sluge. Drugače bi bili gospodu Becku ptav kratko odgovorili, da mu nič ni mar, če se peljejo v Pešto ali pa v Meko. Izlet, pravimo, je bil smešen. Ampak s tem ni rečeno, da bi bil sporazum Slovencev in Hrvatov smešen. Gotovo je, da imamo neke skupne interese in bilo bi celo potrebno, da bi jih v vzajemnem razlaganju izpoznali. Tudi za nagodbo bi lahko prišla v poštev ta skupnost nekaterih interesov. Seveda je veliko, zelo veliko vprašanje, če je za to legitimiran pri nas ravno jugoslovanski klub poslancev, pri Hrvatih pa koalicija. Ampak ta vzajemnost je vsekakor stvarna, resna je in važna. Zato je prismojeno, če se »Slovenec* zaletava v »romanje* z avstrijskega stališča, in značilno je, da mu »Narod* ne zna odgovoriti s pravimi glasovi, Slovenska politika je res v ženialnih rokah! Če jadra še nekaj časa pod vodstvom takih krmarjev dalje, ne bo čuda, da prijadra v močvirje 1 Preden je bila avstro • ogrska nagodba predložena državnemu zboru, se je »Slovenec* strahovito zaganjal v socialne demokrate, češ, oni bodo glasovali za nagodbo. Kupljeni sol . . . Moralo se je torej soditi, da je zločin, če kdo glasuje za nagodbo. Toda glejte 1 Osem dni jo preteklo, »Slovenec« pa že poje, da je edina politična krepost, glasovati za nagodbo. In za podkrepljenje te trditve ne ve nič druzega, kakor staro basen o vrabcu v roki, ki je boljši, nego golob na strehi. Občudovati je le ženialnost (Slovenčevega* uredništva in klerikalnih poslancev, ki so tako hitro preštudirali vso nagodbo, da so se kar čez noč prelevali iz Savlov v Pavle. Kriaa v češkem tabora je baje popolnoma končana. Foft ostane minister, Paca k ostane minister, vse češko meščanske stranke gredo v skupen klub in tako je vse dobre volje. Mir je zagotovljen — do prvega prepira. Deputaoija poštnih aldg je bila v soboto, 19. t. m. pri ministrih F o f t u in Roryto\vskem ter jima je predložila zahteve poštnih služabnikov glede ureditve plač. Finančni minister dr. Kor y-t o vv s k i je dejal, da ne nasprotuje načrtu, ki ga je glede tega izdelalo trgovinsko ministrstvo. Trgovinski minister dr. F o f t je pa zagotovo obljubil deputaciji, da bodo plače poštnih slug urejene leta 1908 s primernim zakonom. Nezadovoljnost poštnih uslužbencem nad večnim zavlačevanjem je tako velika, da so že žugali s pasivno rezistenco, Draitvom, ki imajo podralnioe, je hotelo ministrstvo za notranjo zadeve, odkar je dvorni svetnik S i m o n e 11 i poročevalec w društvene stvari, odrekati pravico, da bi smela razpuščati podružnice. Seveda je ta pravica za društva zelo važna. Saj se lahko zgodi, da bi ta ali ona podružnica naenkrat nastopila proti splošni smeri ali pa proti posameznim namenom celega društva. Za take in podobne slučaje mora biti društvu pač mogoče, da se reši takih podružnic in da prepreči njih škodljivo delovanje. Ali društvu kovinarjev n. pr. se je prepovedalo, ustanoviti podružnice s takim pogojem. To se je zgodilo tudi delavskemu planinskemu društvu »Die Naturfreunde». Obe društvi sta se pritožila na d r ž a v n o sodišče in to jc izreklo, da je bila prepoved ministrstva proti-postavna. Kar je popolnoma naravno in logično, je moralo torej potrditi šele državno sodišče zoper ministrstvo. Iz ogrske neodvisne stranke so doslej izstopili štirje poslanci, namreč Nagy, Hentaller, Barta in D o b r o s z 1 a v, ker je ogrska kvota zvišana za dva odstotka. Mirovna konferenca v Hagn, ki je bila zbrana od 15. junija, je bila pretečenega tedna — seveda slovesno — zaključena. Govorilo je mnogo visokih govornikov, ampak ne eden ni mogel povedati, da bi bila »mirovna* konferenca kaj storila za — mir. Vse, kar je sklenila na svojih dolgotrajnih zborovanjih v komisijah in podkomisijah in specialnih komisijah, služi edino —vojni. Določilo seje, kako se sme streljati tukaj, kako tam, katero blago in kakšne ladje se sme na vojni zapleniti in kakšnih ne; sklepala je o vojni na suhem, na morju in celo v zraku. Samo za mir se ni zmenila. Celo z razoroževanjem in z omejevanjem oboroženja se ni hotela pečati. Ali to je vse popolnoma naravno in pričakovati ni bilo nič druzegn. Svetovni mir je lep ideal, ampak vse konference kapitalistične družbe ga ne morejo dekretirati. Kajti vojna izvira iz gospodarskih razmer kapitalizma in dokler je kapitalizem na svetu, je mir v večni nevarnosti, pa naj sklepajo diplomatje, kar hočejo. Čez par let bo najbrž zopet »mirovna* konferenca; in urejevala bo zopet namesto miru — vojno. Dopisi. Iz Idrije. Za zahteve eraričnih delavcev c. kr. rudnika v Idriji je nastopil tudi mestni obč. zastop. 18. t. m. zvečer se je vršila občinska seja, na kateri so predložili sodr. Anton Kristan in tovariši sledečo resolucijo: »Sl. c. kr. poljedeljskemu ministrstvu na Dunaju. Idrijsko mesto je rudarsko mesto; rudarji tvorijo večino mestnih prebivalcev. Zato mora biti dolžnost mestnega zastopa, da vedno in povsod skrbi za blaginjo rudarskega ljudstva. 1. sept. t. 1. so tukajšni rudarji na ogromno obiskanem shodu vsprejeli soglasno spomenico radi zboljšanja svojega položaja in so ga podali c. kr. rudniški direkciji. V tej spomenici so želje rudarjev jasno očrtane. — Uvaževaje, da so se zadnji čas vsa živila strašansko podražila — da je n. pr. poskočila cena mleku od 12—14 vin. na 18—20 vin, pri litru, moki od 22—30 vin. na 32—44 vin. na kilogramu, olju od 72 vin. na 1*12 vin., da se je vse obleka in obutev podražila za 30°/0 — smatra podpisano mestno zastopstvo za svojo sveto dolžnost, nastopiti za zboljšanje rudarskega položaja in prosi tem potom: n a j c. k r. poljedeljsko ministrstvo ustreže vsem željam rudarjev, ki so razložene v memorandumu, in naj s tem olajša težko življenje rudarjev. — Mestni zastop je prepričan, da bodo potem rudarji z veliko večjim veseljem vršili svoje delavske dolžnosti. Resolucija je bila soglasno sprejeta in se jo je že odposlalo na pristojno mesto. Na tej seji pa je bilo tudi drugače prav zanimivo. Na razgovor je prišla draginja m e a a — občina ima namreč dolžnost in pravico, uraditi mesne cene. Obč. svetovalec mesar I p a v e e je branil mesarje, ali ušlo mu je priznanje, da za rudarje prodaja za isto ceno odpadke mesa kot gospodom prvo meso. Prav, očka Ipavec! Rudarji naj ga puste pri miru — da bo še odpadke gospodom prodajal. Idrijskim mesarjem pa svetujemo, naj znižajo cene mesu za delavce. Občina pa se naj zave svojih dolžnosti napram Občinarjem. O korakih, ki jih bo občina storila, bomo pa še govorili. Domače stvari. Na skupno narodno delo kliče poslanec Ivan H r i b a r v svojem novem glasilu. Mož, ki smatra samega sebe za ženialnega, ne vidi na svetu ničesar razven nacionalizma. Ker fie vidi drugih pri* kazni,, pa misli, da jih ni. Saj slepec tudi ne pozna barv. Ge ne bi bil tako zakrknjen, kakor je, bi se morda že lahko naučil, da je narodnost posledica, ne pa prvotni vir, Ali potem ne bi mogel toliko opraviti s frazami, kolikor opravi še danes. Ivan Hribar vidi mizerijo v uradih, kamor prihajajo nemški uradniki, ampak mizerije v ljudstvu, ki propada in uhaja v Ameriko, ne vidi. Njemu je imenovanje enega slovenskega profesorja neznanska pridobitev; beda tisočerih delavcev, ki jim manjka teleine in duševne hrane, mu ni nič. Saj je zan, •narod* sploh samo neka abstraktna ideja; živi narod, delavski narod — briga je zanj Ivana Hribarja I Jugoslovanska kriza je izbruhnila na Dunaju, fakor je znano, se je peljalo pet članov »Jugoslovanskega kluba* v Budimpešto, dogovarjat se s hrvatskimi poslanci zaradi nagodbe. Kaj so se dogovorili, ne vemo. Posebno velikega pomena že zaradi tega ne more biti, ker kratki dan, ki so ga ireživeli v Budimpešti, ne zadostuje za resno reševanje velikih političnih vprašanj. Vendar pa je raadjarsko časopisje po konci in strastno napada irvatske poslance ; v Avstriji se je pa razjezil baron J e c k in je čital levite dvema poslancema »Jugoslovanskega kluba*. »Slovenec* tudi trdi, da so neki člani omenjenega kluba hudi, ker baje klub ni sklenil potovanja na Ogrsko. Seveda nimamo controle nad tem, kaj se godi v Hribarjevem klubu. Mogoče, da res ni sklenil ničesar. Vendar je pa a razburjenost precej smešna. Vrag naj razume, česa se baron B e e k boji od tega potovanja ? Morda Košutove jeze? Ce bi hladnokrvno presodil vso stvar, bi moral izpoznati, da dela s tem le reklamo budimpeštanskim izletnikom in pripisuje popotovanju važnost, katere nima in je ne rnore imeti. 1 »blovenčeva* jaza je vsekakor bolj razum-jiva. Klerikalci bi seveda povsod radi speljali vodo na svoj mlin. Ce ne bi bil H r i b a r romal v Pešto, bi bilo povsem mogoče, da bi to bil storil K r e k ali pa Š u š t e r š i č. Saj so se klerikalci že dostikrat ponujali Hrvatom; na zadnjem zboru klerikalne stranke sta bila celo Hribar in B e n-o v i č skupaj in oba sta ga pozdravljala. Ali ^ ker klerikalci niso šli v Budimpešto, je sedaj greh, 'da so šli Hribarjevci. «Slovenec> že piše, da je 'zaradi tega belokranjska železnica v nevarnosti. To je seveda velika neumnost. Belokranjsko železnico diktirajo interesi, katerih se ne da spraviti v nobeno zvezo z izletom v Pešto. Ampak klerikalci bi radi naredili ta vtisk: »Glejte, Slovenci, mi smo se trudili in mučili, da smo poskrbeli železnico in sedaj vam jo liberalci razdirajo*. To se godi po načelu, da namen posvečuje sredstva. V meščanskem časopisja bi delavci dandanes zaman iskali nepristranosti in resnice. To se seveda vsaj deloma lahko razume. Nihče ne more pričakovati, da bi si kapitalizem nalašč sam dajal klofute. Ali kar zbašejo nekateri listi pri nas včasi skupaj, presega res že vse meje žurnali3tične dostojnosti. Kdor bere n. pr. v »Slovencu* stvari, ki se tičejo socialne demokracije, se mu mora obrniti želodec, če nima železnega. Celo v državnozborskih poročilih zna biti perfiden do skrajnosti. Grof S t er n b er g n. pr. je njegov ljubljenec. Kar izbruha ta parlamentih clovn proti socialnim demokratom iz sebe, objavlja klerikalni list s tako slastjo, kakor da bi prepisaval sveto pismo. Kar odgovarjajo socialni demokratje, pa zamolči, kakor da bi bilo zaprto v grobu. S tem hoče napraviti pri svojih čitateljih vtisk, da je vse, kar je naklatil nemoralni grof, sveta resnica, ki se ji socialisti še odgovarjati ne upajo. Ta način poročanja je menda «krščans>ki!» Iz samega meščanskega časopisja ne more dandanes nihče izvedeti resnice. Delavec, ki zajema svojo duševno hrano samo iz teh listov, je pa sam svoj sovražnik in menda še ne ve, kako škoduje s tem sam sebi in svojim tovarišem. Tudi o železničarskem gibanja je poročal »Slovenec*. Ampak kako! To bi bilo še najmanj, da bi zamolčal resnico. Ali izmišljuje si še posebne laži. Tako n. pr. je poročal, da so socialni demokratje »izdali* uslužbence pri diužbi državnih železnic in da so železničarji proti volji organizacije začeli novo pasivno rezistenco. Nam se zdi, da delajo tudi možgani nekaterih »Slovenčevih* urednikov pasivno rezistenco, drugače pač gospodje ne bi mogli vedeti reči, katerih ni. Ge je pa »Slovenec* slišal, da je na kakšni drugi železnici še boj, naj bi se pa poučil, da aspanška železnica ali pa železnica Usti-Toplice nista dela družbe državnih železnic. In tudi na teh dveh železnicah vodijo boj socialni demokratje, prvič ker ga »krščanski* ne bi znali voditi in drugič ker jih jo še za kričanje premalo, kaj šele za boj. ŽeleznilM uradnik in poslanec Kroy, »organizator* in vodja »nemško nacionalnih* železničarjev straši po raznih krajih države s svojo organizacijo in bi tudi pri nas rad »nemško nacionalno* organiziral. Poskušal je svojo sreče že v Trstu, seveda brez uspeha. Ker se sedaj nacionalisti vsake barve in krščanski klerikalci radi vzajemno podpirajo in je nemški hajlar K r o y našel milosti tudi pri »Slovencu*, je dobro, če izvedo železničarji, da jo bil ta gospod prej pri usti-topliški železnici največji sovažnik organiziranih železničarjev ter jih je preganjal in šikaniral, kjer je le mogel. Spraviti organiziranega železničarja ob službo mu ni delalo težke vesti. Tembplj pa je znal klečeplaziti pred družbo. Ko je bil izvoljen za poslanca, je pa zahteval od družbe trajen dopust s popolno plačo. Tega družba ni hotela storiti. Potem mu je železniško ministrstvo poskrbelo drugo službo pri neki privatni železniški družbi na Salcburškem in tam je dobil tudi takoj plačan dopust kot inšpektor. Od tega časa napada družbo, pri kateri je služil prej; od tega Časa je pa velik prijatelj orie^ družbe, pri kateri je sedaj. Vsak pameten železničar pač razume, da nima od takega »odrešenika* pričakovati nič druzega, kakor od svojih naravnih izkoriščevalcev. Puljski narodnjaki v službi germanizacije. Prihodnjič bomo objavili poročilo o dogodkih na shodu, ki ga je sklicala jugoslovanska socialna demokracija v Pulju zaradi nameravane občinske volilne reforme. Iz poročila se razvidi, da je bil shod po krivici narodnjakov preprečen. Vse narodnjaško časopisje, liberalno in klerikalno, se sedaj tako vede, kakor da bi se bilo šlo le zato, pokazali, kako močni so nacionalisti. Toda stvar je nekoliko drugačna ih treba je poskrbeti za to, dane izgine tisto, kar je važno, pred postranskim. Hrvatsko-slovenski narodnjaki so imeli tehten povod, da so skušali na vso moč, preprečiti shod. Ge bi se jim bilo šlo samo za jrolemiko, bi se bili lahko oglasili za besedo; da jo dobč so vedeli. Ali bali so se, da bi sploh govorili socialisti, kajti kar so imeli povedati, je bil pravi poper za narodnjake. Poročali smo že, da je »dični* La-ginja, ta »svetla luč* Istre, predlagal, naj dobi c. kr. mornarica šest virilnih glasov v občinskem svetu puljskem. Ne glejmo na to, kako nasprotuje ta predlog edinemu demokratičnemu načinu splošne volilne pravice, ne govorimo o tem, da je tg predlog klofuta za delavce, ki so v službi c. kr. mornarice. Govorimo le o narodnem momentu. Ccs. kr. mornarica je steber nemštva v Pulju. Zaradi ces. kr. mornarice se govori v »Narodnem domu* več nemško, nego slovansko; po pravici bi se ga lahko imenovalo »Deutsches Heim*. Zaradi c. kr. mornarice so po okraju S. Polikarp povsod nemški napisi. Zaradi c. in kr. mornarice lahko izhaja »Polaer Tagblatt.* Ta zunanja znamenja bodo že dovolj jasno pričala, da deluje ces. in kr. mornarica germanizatorično. Toda ves značaj ces. in kr. marine kakor ces. in kr. vojske je germanizatori-čen! Saj vlada in kamarila ne jaha zastonj na nemški komandi! Tej ces. kr. mornarici hoče torej Laginja izročiti Pulj za ponemčevanje. To se je imeio povedati na shodu in zato so narodnjaki mobilizirali čete in izdali parolo, da ne smejo socialisti priti na noben način do besede, Enkrat se jim je posrečil ta namen. Ampak nikar naj ne vriskajo prezgodaj! Ljudstvo bo izvedelo resnico, pa če se vsi Lagi nj e in Spinčidi z Mandiči vred postavijo na glavo. Predlog drja. Laginje je bil izdajni&ki: a) z demokratičnega stališča, kajti demokrat se ima bojevati za splošno in enako volilno pravico, ne pa za viriliste; b) s socialnega stališča, kajti Laginja hoče povečati moč ees. kr. kapitalizma nad delavci; c) s političnega stališča, kajti Laginja odpira vrata politike cas. kr. faktorju, ki bi moral ostati sploh izven politike; d) z narodnega stališča, kajti Laginja hoče izročiti Pulj nemštvu ces. in kr, mornarice. Tak je sedaj slovensko-hrvatski nacionalizem v Pulju in pokazati ga ljudstvu v pravi podobi, je sveta dolžnost. Socialni demokratje jo bodo izvršili, »Naj se ga ne razumeva napačno* — prosi Ivan Hribar, ko priporoča »slogo* med liberalci in klerikalci. »Jaz mislim složno nastopanje glede narodnih vprašanj* Ne bodite vendar tako naivni, gospod poslanec! Kdo naj Vam pa verjame take reči? Ali je »krščanska podlaga*, ki ste jo podpisali, narodno vprašanje ? Saj je čisto navadno farizejstvo, kar uganjate! Vi se niste združili z dalmatinskimi popi »v obrambo narodnih pravic*, ampak dali ste jim garancije, da ne bodete delali zgage zoper njih klerikalizem, ki ga imenujejo »krščanstvo*. V Ljubljani ste se pa dali voliti kot liberalec. Zakaj; pa molčite kakor riba, če se Vas vpraša, kaj ste podpisali? .. Zato ker se ženirate, povedati ljubljanskim liberalcem, da ste zatajili liberalizem pred popi iz Dalmacije. Za varstvo narodnosti ni treba hoditi v noben klerikalen klub; ampak Vas je tja privedla osebna ambicija in sedaj bi svojo bolehno politiko radi drapirali »z obrambo narodnosti*. Ce liberalci to prebavijo, jim želimo dober tek. Sodrngi, Hatfam ia brivnice, HI« i« na razpolago Vait ,?rai>ot“! Strokovni pregled. Peti avstrijski strokovni kongres se je sešel v pondeljek na Dunaju in zboruje v novem »Delavskem Domu* v Ottakringu. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Volitev predsedništva in komisije za pregledovanje mandatov. Sestava prezenčne liste in pozdrav gostov, 2. Poročilo državne komisije o delovanju, o solidarnostnem skladu, blagajniško in kontrolno poročilo. 3. Poročila o delovanju: a) delavsko statističnega urada; b) komisije za preprečenje nezgod; c) sveta za vodne ceste, 4. Organizacija in taktika, 6. Delavsko varstvo in novi parlament. 6. Alkoholizem in strokovna društva. 7. Volitev strokovne komisije. 8. Predlogi in vprašanja. Slovenski delegatje so se večinora a odpeljali v soboto in nedeljo na Dunaj, O sklepi h kongresa bomo poročali, Vr\)a doroac* $lou«o$ks pii^oUaroa <9. Jucrjeuif) d«dič«U ' . ■ | | 1 10 n v, pod novim atrokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu J bjtibljar>i, UUolfoD« ulic« st. 12 Ustanovljeno leU 1865. 3te^Uk* ^toM *10 Tiska Iv. Pr. Umpret vr Kranju. Peti avstrllski strokovni kongres. V ponedeljek, 21. t. m., se je na Dunaju sešel peti avstrijski strokovni kongres. Kako so organizirani sodrugi povsod prepričani o važnosti tega zborovanja, pokazuje velika udeležba. Prišlo je na kongres 386 delegatov, ki zastopajo 307.169 udov; žensko državno zvezo zastopa sodruginja P o p p o v a. Skupna eksekutiva socialno - demokratične stranke in državnozborska sodalnodemokratična zveza, češka strokovna komisija in okrajna organizacija iz Otta-kringa so poslali svoje zastopnike. Tudi strokovne organizacije iz sosednih dežel so zastopane; iz Nemčije je prišel sodrug L egi er, z Ogrskega so-drug J as za i. Zborovanje je otvoril ter zborovalce in goste pozdravil sodrug Smitka. Omenil je. da je avstrijska strokovna organizacija izza zadnjega kongresa leta 1903, narasla za 300.000^ udov. Tudi na znotraj so se strokovne organizacije zelo izpopolnile. Toda poleg naše, se razvija tudi organizacija podjetnikov. Iz dosedanjih izkušenj se mora kongres učiti in še bolj okrepčati organizacijo, ker vemo, da nas čakajo še hujši boji, kakor doslej. Sodrug Jaszai je pozdravil kongres v imenu ogrskih delavcev. O položaju na Ogrskem je dejal; Še nismo imeli vlade, ki bi bila tako preganjala naše strokovne organizacije, kakor sedanja, ki se imenuje in »demokratično*. Poldrugo leto, odkar je sedanja vlada na krmilu, se ni več potrdilo nobenih strokovnih društvenih pravil; več kakor 350 podružnic je pa razpuščenih. Vendar smo močno napredovali in 10. oktober je kazal, da nimajo ogrski sodrugi več volje, prenašati nesramnost vlade. V petih letih se je število naših organiziranih sodru-gov četverno pomnožilo. Ampak tudi podjetniki so sc organizirali in imeli smo velike stavke in iz-kjučbe. Čeprav naši veleposestniki in podjetniki radi zabavljajo zoper Avstrijce, so vendar složni ž njimi, kadar se gre za profit. Videli smo, da si poiščejo pri izključbah na Ogrskem stavkokaze iz zaostalih avstrijskih krajev, zlasti iz Galicije, kakor delajo avstrijski podjetniki, kadar imajo delavske boje. Sodrug Steiner iz Prage je pozdravil zbor v imenu češko strokovne komisije in se je zahvalil za prisrčno vabilo. »Vašim posvetovanjem — je dejal — posvečujemo vso pažnjo; obijubujemo Vam, da sprejmemo tudi mi vse, kar sklenete in s čemur moremo koristiti češkemu delavstvu in da hočemo z Vami skupno delovati in se bojevati.* Poslanec dr. Adler pozdravlja kongres v imenu stranke in parlamentarne zveze. Delavstvo si je priborilo politično veljavo, ustanovilo si je pa tudi strokovne organizacijo, ki je danes velevažen faktor v vsem razvoju produkcijskih in delavnih razmer v Avstriji. Pripravljeni moramo biti na hude boje, Med onimi, ki vladajo, se sicer mnogo govori o socialni politiki, zgodilo se je pa doMej bore malo. Na kega se opira socialna politika vlade? Poglejmo naša trgovinsko ministrstvo, kjer bi se morala koncentrirati socialna politika države. Prav v tem trenotku jo pa to ministrstvo žaga v rokah političnih klik. Danes je socialna politika v rokah ekscelence Fot ta, a nihče ne more vedeti, kdo bo čez teden dni minister. Kakšen je njegov socialno politični program? Kakšen bo socialnopolitični program njegovega naslednika? V takih razmerah jo težko zaupati socialno-političnim obljubam Becka. Vse to so tolažbe; dobili bomo pa tudi v bodoče toliko socialne politike, kolikor si je bomo priborili. Poslanec Papini iz Trsta je omenil položaj pomorskega delavstva v Avstriji. Po vseh civiliziranih deželah je zakonodajstvo za blagor pomorščakov zelo napredovalo, pri nas imamo pa še zakone iz dobe Marije Terezije. Danes imamo v Avstriji tisoč organiziranih pomorskih delavcev. Potem omenja govornik položaj lučnih delavcev, fakinov i. t. d. Sodrug Sever pozdravi kongres v imenu otta-krinških delavcev, V komisijo za pregledovanje mandatov so izvoljeni sodrugi Schirmbnck, Auer, Htlbner, Trolligi Hobschit in Franz. Poročilo državno strokovne komisije poda tajnik sodrug Hueber. Pred štirimi leti je bil končan boj za organizacijsko obliko, Ali že takrat nam je bilo jasno, da nas čakajo težke naloge, čim se pokaže ugodnejši položaj za kapitalizem na svetovnem trgu. Vedeli smo, da nas čakajo neštevilna mezdna gibanja. Plače delavcev se 2e dosetlet niso zvišale v nobeni stroki, cene živil in stanovanj so se pa močno povečale, Leta 1904 je prišel ugodni položaj za podjetja in že tega leta so bila mezdna gi- banja na vseh koncih in krajih. V začetku delo še ni bilo pretežko; tekom zadnjih štirih let je končalo 70 odstotkov mezdnih bojev s popolnim ali s primernim vspehom, Ali ko so podjetniki opazili moč delavstva, so nastopili s svojo organizacijo. Naročili so si nekoliko hujskačev iz Nemčije in prepisali so si vse, kar rabi nemško podjetništvo. Položaj se je izpremenil in sedaj priha-jamo v dobo obrambe. Kriza, ki se jo v Ameriki že čuti, v Nemčiji že opaža, se ne ustavi ob črno-rumeni meji. Če vidimo, kako uplivajo kapitalisti pri vsaki stavki na policijo, kako tekajo k justičnemu ministrstvu in pritiskajo celo na sodnije, moramo reči, da se hitro razvijajo. V načrt kazenskega zakona je bil že sprejet paragraf o izkoriščanju pri mezdnih ugovorih, ki je prava vrv okoli vratu delavcev. Ako ni res, da je ta paragraf 2e odstranjen, se bodo morali delavci bojevati za žive in mrtve, da odvadijo gospodo tako igre z obstankom milionov delavcev. Poročevalec govori potem o kolektivnih ugovorih in upozarja, da naj se ima pri sklepanju takih ugovorov vedno ljudi, ki razumejo stvar in ki imajo izkušnje. — Nadalje poroča o stališču, ki ga je strokovna komisija zavzela ob času boja za volilno reformo; izrekla se je takrat za eventualno splošno stavko, ker je bil trenotek nad vse važen. Takrat se je lahko reklo: Zdaj ali pa nikoli. — Potem poroča govornik o zadnjih mednarodnih strokovnih kongresih v Dublinu, Amsterdamu in v Kristianiji in potem o češkem strokovnem kongresu, Vzajemnost s separatističnimi organizacijami ni mogoča. Glede razmerja med splošno in češko komisijo se lahko pravi: Stvarno se ni izpreme-nilo nič, ampak razpoloženje je danes bolje. Govornik naznanja, da je v nemškem jeziku izSla knjiga o zgodovini avstrijskega strokovnega gibanja in jo priporoča; enako tudi znanstveno glasilo stranke »Der Kampf*. Potem govori o solidarnostnem skladu, ki je potreben, da se lahko podpira večje, mezdne boje, Vanj bi imel vplačevati vsak ud po 1 K 20 vin. ua leto v šestih obrokih po 20 vinarjev. Tak sklad obstoji že tri mesece in ima sedaj 60.000 kron. O tem predmetu bo posebna debata. Popoldne je kontrola poročala, da je našla pri revizijah vse v redu in predlaga, naj se izreče tajniku Hueberju zaupanje. Debata o tajnikovem poročilu je razmeroma kratka. Predlog kontrole se sprejme soglasno. V odbor za predlaganje nove strokovno komisije so predložile posamezne stroke sledeče so-druge: Rudarji J a r o 1 i n, kemičarji 1, a n g-b a u s, kovinarji S i e g e 1, lesni delavci G r o 1-1 i g, tekstilni delavci Volk, stavbinski delavci T e t e n k a, tiskarji R e i f m u 11 e r, železničarji W i n t e r, pivovarniški delavej, Schmidt, transportni delavci M o n g s, peki W i 11 c k, trgovski uslužbenci U v b a c h, čevljarji in krojači P o-1 e s n y, porcelanski delavci Palme; za manjše stroke Palme, Wessely, Hruška, G o 1-. i n g e r, Podraske. S tem je končal prvi dan. (Dalje prihodnjič) Kar nič se ne izgovarjajte! Katar Se ni bolezen in konec bi prišel, če bi vsi moji na-tavljenci radi katarja domn o.tali! Kopito si 1 Skat-ljico Faycve prave Sodencr mineralne pastilo, potem se boste katarja iznebili in delo ne bo -zaostalo. Fajreve prave Sodencr mineralne pastile se kupijo v vsaki lekarni, drogeriji in v trgovinah z rudninskimi vodami. Skatljiea velja K t'26. Glavno zastopstvo za Avstr o- Zahievajte MT po vseh gostilnah, kavarnah in Ogrsko VI. Tli. Giutzcrt, Ptuj XII, Beighoferstrasse 6. W5SJ5MK»5M5S3SH3&B3ESS« § KAVARNA ,Unione‘ \ preje ,Tedesoo‘v Trstu ] se priporoča cenjenim sodrugom najtop- j leje. Na razpolago so vsi važni in slo- j venski, italijanski in nemški listi. Vse | pijače pooeni. Napitnina je izključena. * essasMSSfiSBMsassasi brivnicah 5 Jii Prapori Budilka a iviteio s—i Iteviličino. Z enim zvoncem navadna K 2 40 Z dvema zvoncema „ 8'—. S svetečo številščino „ 3*20 Znamka J. Prima „ 4'— Budilka za železničarje „ 5'— Budilka z bronastimi zvončki in bitjem „ 6'— Budilka z godbo „ 10"— jamstvo. Ako no ugaja, se denar vrne., JKaks Bohnel M^rearet bMslr 27.* Zahtevajte moj cenovmk 3 500o podobami zastonj in poštnine praato. AlleiimhfEfBaki, SMteUMiamtAfd*** •* Ml A. Thkf rr, IM Mtttdt-Scnttnm. Vsaka poiareoba ii ponatis jo kaulire, Bdimo pravi Thicrry«V balza« le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica * patentnim zaklepom S K, 52—81 Thicrry00 raznih predmetov za dom neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, volja samo ||ld> MIR. Pošilja proti povzetju, ali če se denar naprej pošlje , 9—7 Bi. cen. razipoSiljalHiea, F. Lust, Krakor 413: Kar ne ugaja, se zamenja. Ne kupite nobene ure dokler mste videli itioiopa velikega cenovilka. 14 kar, zlate prstist *v 4*— V- Dobite i NilceloastoRoiKopforo K 3~ srebrna Roskoprira „ 6- z dvom pilita „ 8 - s trojnim srp&nls jo — Ploske Jeklene ure RosiopfzaielczniCtrje, Prave,Ornem' Srebr..okle*m vernice, u kar. zlate nre u „ „ verižice T~ T-17 — r— ii- 20* Stoke nre Z Ititiem aasrst. žvbics jo-— Zpodoo jr— Ure e kukavico , (■- Kumu,ure,gredo8dni „ 6- Bouiike, l zvonec „ z-to Z dvema zvoncema' „ 3 — S svetečo ttovlličiia „ 3 20 Budilka z Hille« na broiasil zvoier. „ ( 3 leta pismeno jamstvo, za blago, ki ne ugaja, 6—1 se denar vrne. Pošilja proti povzetju Zal°aa vir In statnina plaks bShnel. 5iii| IV. Mininlnstra»« 21. sodno zapriseženi cenltelj In izvedenec. Ztitevilte H w»t»l»e eroito veliki cmovniic i peturni, iidejatelj in odgovorni urednik Fr »a BnrU