CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE S SEMINARJA ZA VODSTVO ORGANIZACIJ ZK ZAGOTOVITI BOLJŠO OBVEŠČENOST PROIZVAJALCEV Pretekli teden je bil v Celju za- nimiv seminar, ki ga je za člane občinskega komiteja in njegovih komisij, ter za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov in to- varniiških komitejev sklical občin- ski komite Zveze komunistov Ce- lje. Nil seminarju so udeleženci go- vorili o najrazličnejlših področjih dela organizacij Zveze komunistov, posebno pozornost pa so posvetili nekaterim kadrovskim [n organiza- cijskim vprašanjem, ideološki vzgo- ji, kaznovalni politiki itd. Ko .so v petek — tretji dan semi- narja — v plenarni lobliki razprav- ljali o nekaterih aktualnih nalogah članov Zveze komunistov, so pred- vsem opozorili na veliko vlogo or- ganizacije Zveze komunistov pri na- daljnjem ,rajzvojii delavskega samo- upravljanja. Pokazalo se je, da je med komunisti ponekod močno po- pustila kritičnost in samokritičnost, to pa je nedvomno napak in nika- kor ne »porok za uspešno delo. V zvezi s tem so opozorili na zadnje dogodke v mehanični tkalnici >^Met- ka« in jih ocenili kot primer posle- dic slalbe obveščenosti proizvajal- cev. KliJTilb temu, da zlasti z razpravo na seminarju niso ibili povsem zado- voljni, je ibil namen seminarja ven- darle dosežen. Zato so udeleženci menili, naj bi občinski komite Zve- ze komunistov organiziral podobne razgovore večkrat letno — tako da bi se v manjišem številu laže pogo- vorili o delovnih nalogah. MESTNE REPREZENTANCE V ŠAHU Pod pokroviteljstvom predsednika celjske občinske skupščine Marjana Učakarja je bil v nedeljo tradicio- nalni turnir mgstnih reprezentanc Slovenije v išahu. Na ibrzopoteznem turnirju je nastopilo 23 ekip. Zma- gali so Marilborčani, ki so osvojili 105 tiočk. idruga je 'biJa Ljubljana z enakim številom točk, toda z eno zmago manj, tretje pa Celje s 95 točkami. »KONUS« V KONJICAH SKRAJŠAN DELOVNI CAS Usnjarski kombinat »Konus« v Konjicah je drugo podjetje v konji- ški občirji, ki je uvedlo skrajšani delovni čas. Po številnih razpravah med člani kolektiva so sklenili, da bodo v prvi fazi delovni teden skraj- šali na 46 delovnih ur. Od prvega marca delajo vse izmene ob sobotah le po šest ur. Seveda bodo delovni teden postopoma skrajševali, tako da bodo prišli na 42 ur v tednii. Pr; vo podjetje, ki je 42-urni delovni teden poskusno uvedlo, je tovarni umetnih brusov »COMET« v Zre- čah, ki dela v tem sistemu že nekaj mesecev. KLADIVARJEV KROS Društveni kros Kladivarja je več ali manj veljal kot izbirno tekmovanje za sestavo posameznih ekip. ki bodo nastopile na dr- žavnem prvenstvu. Tako je pri {'lanicah zmagala Podmilščakova pred Jelovnikovo in Kukcevo, pri članih pa Potrata pred Šro- tom in kramerjem. K SPREJETEMU DRUŽBENEMU PLANU ZA CELJSKO OBČINO Predvidevanja - minimalna osnova Pretekli teden je celjska občinska skupščina razpravljala in potrdila družbeni plan za leto 1964. Razprava o predlogu je bila zelo pestra, saj je v njej sodelovalo 29 odbornikov ali več kot ena tretjina vseh odbornikov v obeh zborih. Kot smo že poročali z zborov občanov, raznih posvetovanj v okviru političnih organi-j zacij v občini, so možnosti tudi v celjski občini v precejšnjem razkoraku s potrebami, zato je tudi na seji skupščine bilo naj- več razprav o proračunskih postavkah. Preden pa bi nanizali nekaj poglavitnih misli iz prispevkov v razpravi, navajamo ne-j katere osnovne smernice družbenega plana: j # še nadalje povečanje rasti proizvodnje ob vzpo- rednem naraščanju produktivnosti dela # povečanje prizadevanj za večji izvoz - eden od g^s- novnih ciljev plana # iSKJ.aden odnos med rastjo produktivnosti in re- alnih osebnih dohodkov # investicijsko dejavnost usmeriti v dograditev začetnih objektov, rekonstrukcijo s ciljem hitrega aktiviranja vloženih sredstev #inadaljinje združevanje sredstev - nadaljnja nal(x;a v gospodarstvu # programiranje potrebam ustreznih kadrov # družbene dejavnosti in službe - po realnih po- trebah in možnostih Po dbrazložitvi glavnih smernic in postavk družbenega plana, ki ga je podala podpredsednica skupščine Slava FALETICEVA, se je razvila izredno živahna razprava. Brez dvo- ma je treba najprej omeniti pri- pombe, da naj ibodo predvidevanja (za il.2 odstotka večji ibrutoproiz- vod kot lani) minimalni zahtevek in obveznost in da je treba težili k čim večjemu preseganju plana. Ne- koliko plaho |X)stavljan plan rasti proizvodnje naj ne ll)o cilj, temveč start za čim večji uspeh gospodar- jenja v občini. V preni/ko zastav- ljenih predvidevanjih se verjetno mnogokje skrivajo težnje po »si- gurnosti brez glavobola«, po pred- časnem izpolnjevanju planskih ol veznosti itd. Družibeni plan in proračun sta bila isicer na seji potrjena, vendar s priporočili, kakaršne smo prav- kar omenili. ' ^ Družibeni plan predvideva, da se bo letos v Celju na novo zaposlilo 655 osob, da hoda v industriji in- vesticije znašale 8 milijard in 28'5 milijonov dinarjev ali za 30.5 od- stotkov več kot lani. Investicije v industrijo pa hkrati pomeni nad 70 odstotkov teh investicij naložbo za rekonstrukcijo Cinkarne in štorske železarne. V kmetijstvu je verjetno najvaž- nejše to, da /bo v občini nadaljnjih {42 hektarjev zemlje vključeno v družbeno lastnino. S tem v zvezi je pravočasno bil izdelan tudi predlog odloka za ustanovitev sklada za pre- živninsko varstvo kmetov. Investi- cijske naložbe v kmetijstvo bodo letos znašale 442 milijonov dinar- jev. Nadaljnje korake v napredku celj- ske občine bodo prispevale tudi ostale panoge gospodarstva kot, gradbeništvo, promet, ol)rt, gostin- stvo in turizem. Izvoz, ki se je lani povečal v od- nosu na leto 1962 za 105 odstotkov, bo letos povečan za inadaljnjih 12 odstotkov. Naj naištejemo celjske »izvo tre- 3a tudi pripombe na seji, da prora- čun,- ni dovolj razčlenjen in da je treba občanom posredovati jasnej- šo sliko o delitvi sredstev, zlasti ti- stih, ki so namenjena zadovoljeva- nju najrazličnejših družbenih po- treb. , KONČNO POMLAD! Zima in pomlad sta se dokaj točno držali koledarja. Mi vsi, zlasti otro- ci, smo veseli vremenske »rotacije«. V MOZIRSKI OBČINI OSEM KRAJEVNIH SKUPNOSTI v mozirski občini so se odločili za osem krajevnih skupnosti, ki bo- do v Mozirju, Nazarju, Gornjem gra- du, Rečici ob Savinji, Ljubnem ob Savinji, Lučah, Solčavi in Šmartnem ob Dreti. Pri določitvi števila kra- jtivnih skupnosti so predvsem upo- števali, da se ustanove na območjih, ki tvorijo geografsko, urbanistično in gospodarsko celoto. Posebni pri- pravljalni odbori, ki so bili te dni izvoljeni na zborih volivcev, bodo najpozneje do konca meseca aprila pripravili statute krajevnih skup- nosti in jih predložili volivcem. Ta- krat bodo izvolili tudi svete krajev- nih skupnosti. ' -er ' Zasluženo priznanje CELJSKI TURISTIČNI ZVEZI v prostorih hotela Celeia je bil v torek redni občni zbor Celjske turi- stične zveze. Uspeli analizi dela, pa čeprav je bilo manj govora o ino- zemskem in zdraviliškem turizmu, so prisostvavali ne samo številni de- legati turističnih društev, marveč 'tudi najvidnejši predstavniki javne- ga in političnega živijenja, med nji- mi podpredsednica okrajne skupšči- ne v Celju, Milena Vršnikova, nada- lje predsednik Turistične zveze Slo- venije, dr. Danilo Dougan, predstav- nika Turističnie zveze Jugoslavije in drugi. Četudi so delegati in gosti dobili izčrpno poročilo o delu, usp<»hih, pa tudi .nalogah Celjske turistične zve- ze, je predsednik Rado Jenko na- vzlic temu v uvodnem delu zaseda- nja opozoril na nekatere probleme in naloge. Tako je poudaril, da bo treba problematiko rekreacije reše- vati skupaj z delovnimi organizaci- jami, ki morajo razen počitniški re- kreaciji posvetiti veliko več skrbi in sredstev tudi tako imenovani pol in celodnevnemu aktivnemu odmoru. Dlje časa se je zadržal pri analizi dela gostinskih in turističnih orga- nizacij, pa tudi pri integraciji go- stinslva. Ugotovil je, da sodelovanje med gostinskimi in turističnimi or- ganizacijami še ni takšno, kot bi že- leli, čeprav je neprimerno boljše kot je bilo v preteklosti. Ne glede na to, bodo morale tudi gostinske organi- zacije več storiti za turistično pro- pagando. Kot imperativ sedanjega časa pa se pojavlja zahteva po integ- raciji gostinstva, vendar ne po zdru- ževanju za vsako ceno, marveč po skrbno proučenem poslovnem sode- lovanju ali združevanju. Ko jeN>ce- njeval delo turističnih društev, je zlasti poudarH dva momenta, to je opravljanje javnih funkcij v imenu občinske skupščine ier delo osnov- nih organizacij za svoje člane. Več icoi doslej bodo morale turistične organizacije napraviti za pripravo najrazličnejlših prireditev. Končno čaka turistična c ru.štva in zvezo še obilo nalog pri obravnavanju in re- ševanju turističnih investicij. Ob za- ključku svojega govora je tovariš Jenko še predlagal, naj bi delala na >>bmočju celjskega okraja ena sama turistična zveza in ne dve, kot je-to grimer. Gre namreč za dejavnost 'olenjiske turiistične zveze v treh |M>savskih občinah, ki so priključene celjskemu okraju. To mnenje so (podprli tudi mnogi delegati, ki pa so še dodali, da naj se o tem odločijo prizadeta društva sama. Zelo hvaležna je bila tudi razpra- iva. Tako /e v tem delu zbora dr. Dougan čestital Celjski turistični (Zvezi za opravljeno delo fn jo ime- noval kot vzorno na področju pro- pagande ter sodelovanja s turistični- mi društvi. Mimo tega je še predla- gal, naj bi turistična društva izvedla tako imenovane turistične tedne, prireditve in akcije, ki naj bi pri- pomogle k okrepitvi osnovnih orga- jiizacij ter dale svoj delež k analizi celotne dejavniosti. V razpravi je so- delovala tudi tovarišiča Vršnikova, ki je med drugim podprla predlog o turističnem prosvetljevanju šolske mladine. Menila je, da bi lahko s so- delovanjem Zavoda za prosvetno pe- dagoško službo dosegli tudi na tem področju zaželene uspehe. . Ob zaključku zibora so udeleženci izvolili člane novega upravnega od- ilM)ra ter vseh stalnih komisij. Pri tem so za predsednika, podpredsed- nika in tajnika vnovič izbrali tri iz- kušene in dolgoletne turistične de- lavce — Rada Je^ka, Karla Viteza in Zorana Vudlerja. Zgornja Savinjska dolina ima neizčrpne možnosti za razvoj turizma. Sko- zi Nazarje pelje pot v enega najlepših predelov Slovenije. JUTRI Veliko nagradno žrebanje za naročnike Celjskega ted- nika. Izžrebanih bo 116 nagrad v vrednosti 750.000 dinarjev. Izid žrebanja bomo objavili v prihodnji številki Celjske- ga tednika. Uredništvo ZA OKRAJNO ZLATO PUŠČICO Po uspešnih tekmovanjih v strel- * skih družinah in v dbčinah, bo v nedeljo, 29. tega meseca v Sevnici zaključno okrajno prvenstvo strel- cev za zlato puščico. Gre za tradi- cionalna tekmovanja, ki vključu- jejo tudi v celjskem okraju na sto- tine ljubiteljev strelskega športa. Za okrajno prvenstvo so se uve- ljavili vsi tisti strelci, ki so na ob- činskih dosegli najmanj 500 kro- gov. Po vsem tem računajo, da se bo te prireditve udeležilo okoli 80 strelcev iz vseh oibčin celjskega okraja. V DANAŠNJI šVeVILKI: # Prve razprave o novem po- kojninskem zakonu # K problemom in metodam dela v SZDL # PiMlružbljanje zemljišč: Prevdarno! % Mehanliziran izkop vodo- vodne trase # Obisk v tovarni »Kostroj« # Pred kongresom prosvetnih društev # Izpred celjskega smlišča # SMEH PRI NAS V GOSTEII # V žarišču: Kadri # Roman, memoar, zanimivo- sti V PRIHODNJI ŠTEVILKI: # Reportaža iz podzemlja # Beseda občanov # Povedali l>omo, kje smo vas vse naaprilili v današ- nji številki CELJE, 2?. MAREC 1964 Št. 12 Cena 20 Leto XVI. Glavni urednik TONE MASLO Odgovorni urednik JURE KRAŠOVEC List izhaja ob petkih. Izdaja in tiska Časopisno podjetje »Celjski tisk«. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- isa 5. poštni predal 152. Telefon 24-2>. Tekoči račun: bO^i-ll-l-b^b. Letna naroč- nina 100<), polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. V prodaji 20 dis. TRI DNI PO DEVETI ŠE DESETA SEJA CELJSKE SKUPŠČINE Po deveti seji, ki je bila pretekli petek in na kateri je bil sprejet druž- beni plan ter proračun občine Celje, je s premorom treh dni sledila 10. seja celjske občinske skupščme. !Na tej seji so razpravljali in odločali o številnih odlokih, ki so jih predložili sveti pri občinski skupš^čini. Med naj- pomembnejšimi so brez dvoma oni s področja dela sveta za stanovanjske zadeve. Predvsem je interesantno vprašanje prenosa določenih upravnih zadev na zavod za nepremičnine, na- dalje vprašanja nove kategorizacije najemnin za poslovne prostore in še nekatere druge zadeve. Občinska skupščina je večji del predlaganih od- lokov tudi sprejela, čeprav je bila iazprava izredno živahna, pa tudi pre- cej glasov proti posameznim odlakom. Ker do zaključka redakcije nismo uspeli podrobneje obdelati nekatere najvažnejše odloke, jih bomo komen- tirali in javnost z iijinii seznanili prihodnjič. OD 9. MARCA DO 5. APRILA ZBORI OBČANOV V ŽALSKI OBČINI Občinska skupščina 2alec je na svoji zadnji seji sklenila, da bo sklicala zbore občanov na področju celotne občine v času od 29. marca do 5. aprila. Zbori občanov bodo v vseh krajih, kjer so predvideni se- deži krajevnih skupnosti. Na njih bodo najprej obravnavali pismene odgovore, ki jih je poslala občinska skupščina na pripombe in predloge občanov z zadnjih zborov. Tak način dela bo obveljal tudi v bodo- če, da bodo občani seznanjeni s stališči občinske skupščine. Sledila bo razprava o osnutku statuta občine, na koncu pa bodo ustanovili krajevne Sikup- nosti in izvolili svete krajev- nih skupnosti. VREME VREMENSKA NAPOVED V četrtek prehodno {jo-slab.šanje vremena z manjšimi padavinami, zlasti v zahodni Sloveniji. Nato do konca tedna ponovno toplo in suho .Treme. stran 2 CELJSKI TEDNIK Št. 12 — 27. marca 1964 POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR O polUični volji in ekonomski mo- drosti je govoril U Tant, ko je po- zdravljal 1.500 delegatov iz 122 držav v,Palači narodov. O konferenci OZN, lO trgovini in razvoju smo na tem me- stu že pisali. Sedaj lahko govorimo o njenem poteku, pozdravnih besedah, o izvolitvi organov in predsednikov posameznih komitejev. Priprave, in to temeljite so za nami. Pred človeštvom so se začeli odpirati problemi, o kate- rih je potrebno -razpravljati, jih reše- vati in odpreti perspektivo vsem de- želam v razvoju, da najdejo pot in možnost k pravični razdelitvi dobrin, ki so zaenkrat svojina le nekaterih. Aktivno poseganje Jugoslavije v re- ševanje teh problemov je priznano z izvolitvijo našega predstavnika tov. Stanovnika kot predsednika finanč- nega komiteja te velike konference. To zasluženo priznanje bazira na dol- goletnem delu, naštetih predlogih in na aktivnem poseganju v mednarod- ne probleme, ki se tičejo odstranjeva- nja zaostalosti. Izvolitev našega pred- staj>nika in pa izvolitev dr. Abdel Moneim El Kajsinija iz Z AR. je ob- enem zagotovitev, da bo konferenca šla v tisto smer. v katero pojiašem mnenju mora iti. Zgodaj je še dajati prognoze, toda resnost in številčnost ob otvoritvi govorijo v prid razume- vanju in važnosti problemov. Upamo, da bomo o tem lahko v bodoče pisali le o uspehih. Na drugem koncu sveta pa smo priča nič manj važnega posveta. Na Cejlonu v prostorih spodnjega doma parlamenta se je začel sestanek za pripravo druge konference neangaži- ranih držav. Nadaljevanje beograjske konference iz leta 1961 pomeni, nada- ljevati in imeti zaupanje v takrat sprejete cilje, biti odločen in trden, da se ti cilji dokončno uveljavijo — to pot še v večjem obsegu in številu predstavnikov. Svet je v resnici lahko priča velikih dogajanj, ki ga pretresajo. To pot v razbijanju stare- ga in preživetega, v iskanju novih na- činov in metod za boljše življenje vsega človeštva. Ko smo iskali resničnega krivca za dogodke na Cipru se nismo zmotili. V resnici je bil izven Cipra. Situacija se popravlja vsak dan toliko, kolikor izgublja na Cipru vpliv Anglija. S prihodom vseh trup, ki jih pošilja OZN, bo verjetno umetni spor izginil J in ljudstvo Cipra bo kaj hitro rešilo vse spore. Prav ista situacija je v Kambodži. Do pokolja v vasi Šantre ne bi prišlo brez ameriške pomoči in inštruktorjev, ki jih Amerika daje Južnemu Vietnamu. Poraz Francije na tem delu sveta ni Amerikance prav nič naučil. Ogromni stroški, ki jili ima Amerika s tem ko drži svoje po- zicije v Vietnamu se ji ne rentirajo, še manj pa ji prinašajo ugled in per- spektivo. Ko se ves svet trudi, da naj- de rešitve in pot za pošteno medse- bojno sodelovanje, imamo na drugi strani ekstremiste. ki poskušajo za- vreti kar se zavreti ne da. Tudi Zahodna Nemčija postaja po- dobna predvojni. Pred nekaj tedni so v Bonnu objavi^, da se v budže- tu zahodnonemškega vojnega mi- nistrstva predvideva 150 milijonov mark za gospodarsko in vojno sode- lovanje in pomoč afriškim deželam. To sodelovanje in pomoč je pravza- prav zadrževanje in podpiranje neo- kolonianizma v Afriki. Zahodno nemško orožje se uporablja v borbi proti borcem v Angoli in Mozambiku. V Nigeriji se nahajajo Zahodnonem- ški oficirji, piloti. V Malgaški repub- liki so zahodnonemške pomorske enote. V Južno afriški uniji proizva- jajo Nemci za Fervuda rakete in boj- ne^strupe. J'sak'teden že par let avi- oni Luftvaffe prevozijo po 50 zahod- no-nemških vojakov inštruktorjev« v Južno Afriko. Tretjino prebioahtva v Južni Afriki predstavljajo Nemci. Nemci, ki so bili v alžirski Tujski le- giji, so po odobritvi Francije poslani kot inštruktorji v Južno Afriko. Ko te stvari dobro premislimo in jih znamo pravilno oceniti, šele spo- znamo kako potrebne so konference in dogovori namednarodni ravni. Le- te so v stanju vse vojne psihopate, ki se igrajo s svetovnim mirom, onemo- gočiti. Šmarski občani ob statutu v teh dneh so šmarski ob čani zaključili zbore volivcev, na katerih so obravnavali drugi osnutek občinskega statuta. Ob tem so se najbolj zanimali za gospodarsko usmeritev občine, osnove komunalne dejavnosti, šolstvo m krajevne skupnosti. V Kozjem, Polju ob Sotli, Pod- četrtku, Imenem in drugje so se zavizemali posebej za to, da bi v statutu moralo biti bolj poudarjeno kmetijstvo, perspektive družbenega in zasebnega kmetijstva, industria- lizacija ter turizem. Zagotoviti je treiba izkoriščanje zemljišč, zemljo usposabljati za boljšo proizvodnjo, kar pa naj opravi kmetijska zad- ruga na svojih-zemljilščih. toda po- magati pa je troba tudi ostalim. In turizem? V Rogaški Slatini naj se razvija zdraviliški turizem, toda široko prirodno zanimivo zaledje. Obsotelje in Kozjansko, pa se naj okrepi kot turistično območje za odcf^h. lov. riibolov in izletništvo. V osnutku statuta so dobro zago- tovljene pravice in dolžnosti občine in dbčanov. vendar so ponekod opo- zorili tudi na to. da bi prevelike ne- posredne obveze, kot so predvidene za oskrbo v šolstvu, za obvezni pri- spevek v komunalnih dejavnostih, lahko bile v trenutnem gospodar- skem stanju realne, ker jih občina ne bi zmogla izvrševati. Čeprav so potrebe resnično velike, so občani previdno presojali in dojemali, da gre v življenju občine predvsem za gospodarstvo, zato je treba ra- zumno ukrepati. Občani, ki delujejo v prosvetnih druištvih, so opozorili na izboljšanje kulturnega življenja, ki naj bo jas- neje začrtano, čeprav so v osnutku podane široke možnosti. Tu gre za klubsko življenje, na katerega pa ne bi smeli gledati samo s »kultur- niškega< vidika, temveč dosti bolj z gledišča družbenega življenja. Največ pa so razpravljali o vlogi krajevnih skupnosti in neposredno razmišljali o območjih, čeprav je za to še čas. Videti pa je, da se ibodo krajevne sikupnosti razvile najprej v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jel- šah, Rogatcu, Kozjem in Bistrici ob Sotli. V začetku aprila, ko bo občin- ska komisija za statut proučila vse jiiipombe, bo šniarska oibčimska skupšičina sprejemala svoj statut. s. r. VELENJSKI UPOKOJENCI o NOVEM POKOJNINSKEM ZAKONU Pred dnevi so se sestali šoštanjski in velenjiski upokojenci, da bi ob- ravnavali teze za novi pokojninski zakon. Res so se te naloge temeljito lotili in zbrali celo vrsto zanimivih pripomb in predlogov za dopolnitev novega zakona. Tako so predlagali, naj bi izvedbo valorizacije pokoj- nin starih upokojencev poenostavili s preračunavanjem povprečne os- nove, ki naj bi jo zajeli za časovno obdobje 1960 do 1964 ali pa naj bi jih prevedli na enak način kot voj- nim zavarovancem. Dalj« so pred- lagali, da bi morali nove pokojnine prilagoditi ne samo^porastu življenj- skih stroškov, temveč tudi gibanju osebnih dohodkov. Menili so tudi, da bi se naj v staž dopolnilne pokoj- niiiiiske osnove upoštevala tudi lio- norarna zajjosliiev, saj se od teh doliodkov končno odvajajo tudi vsi prispevki. Zanimiv je tudi predlog, po katerom naj 'bi starejšim upjoko- jencem. ki so bili ob svojem 55 letu starosti dosegli 55 let delovne dobe — pa so je imeli sicer v resnici več (stari zakon namreč ni upošteval za- poslitve pred <16. leti starosti) priz- nali tudi zaposlitev pred šestnaj- stim letom. Menili so tudi, da bi bilo prav, če bi invalidskim upokojencem, ki so morali zaradi bolezni ali nezgode predčasno v pokoj, šteli kot os.nova za pokojnino polnih 35 let delovne dobe in najvišjo kategorizacijo de- lovnega mesta. Za železničarske upokojence eksekutivne službe so predlagali, naj ibi se jim deset me- secev delovne dobe 'štelo za leto dni. Šoštanjski in velenjski upokojen- ci so poleg fega zbrali še celo vrsto zanimivih pripomb, ki jih bodo po- sredovali pristojnim forumom. F. S. V SEVNICI RAZPRAVA O OBČINSKEM STATUTU: KRMELJ JE TUDI INDUSTRIJSKI KRAJ Na zasedanju plenuma občinskega odbora SZDL v Sevnici, ki so se ga poleg odborni- kov udeležili tudi predstavniki nekaterih go- spodarskih organizacij ter predsednik, taj- nik in sodnica za prekrške občinske skup- ščine, so v glavnem razpravljali o sprejemu statuta okraja Celje. Diskutanti so pregledaU posamezne člene statuta. Tako so ob členu 17 pripomnili, da bi moral biti kot večji in- dustrijski kraj v sevniški občini unenovan tudi Krmelj. Pri poglavju o razvoju turizma so opazili, da v tekstu ni omenjeno spodnje Posavje, ki ima več turističnih krajev. Na- dalje so bili mnenja, da je treba razen med- občinskih skladov za srednje šolstvo ustano- viti tudi medobčinske sklade za srednje šol- stvo. K členu 182 pa so še dodali, naj javno tožilstvo v Brežicah financira okraj tako kot v Celju. S. 5. POVEŽIMO NAPORE ZA RAZVOJ \ mladinskega turizma; Zadnje čase je bilo tudi v celj- skem okraju več zanimivih razlprav o mladinskem turizmu. Zato so se pred dnevi sestali v Celju predstav- niki vseh organizacij, ki jih ta pro- blem zanima in so o ra,zvpju mladin- skega turizma na našem področju sprejeli zanimiva stališča. Ko so go- vorili o nekaterih slabostih, so me- nili, da so le-te prav gotovo posle- dica iiienacrtnega in nekoordinirane- ga dela v preteklosti. Zato tudi ni izdelanih dolgoročnih programov za razvoj mladinsikega turizma, marsi- katera sredstva se trosijo neracio- nalno itd. Zato so udeleženci posve- tovanja menili, da bi bilo prav, če bi ustanovili medobčinski zavod za le- tovanje, ki bi koordinaral delo in naloge na tem področju. Vse organi- zacije, ki se z mladinskim turizmom bavijo, pa naj bi sestavile analize dosedanjega stanja, na podlagi kate- rih bi lahko izdelali tudi enoten pro- gram razvoja mladinskega turizma pri nas. ,RAZPRAVE O STATUTU MOZIRSKE OBČINE SE BLIŽAJO KONCU Ta teden bodo v mozirski občini zaključili javno razpravo o osnutku abčinskega statuta, ki se je začela le 21. januarja s skupno sejo občin- ske skupščine in občinskega odbora SZDL, nadaljevala pa se je na sejah organov upravljanja v delovnih or- ganizacijah in na sestankih družbe- no-političnih organizacij^ in društev. Da bi bila razprava na zborih voliv- cev čim temeljitejša, so dali natis- niti občinski statut v 3000 izvodih in ga razdelili družinam v občini. Udeležba na zborih volivcev je bila qa splošno dobra. Po zborih voliv- cev bo občinska statutarna komisija proučila vse predloge in pripombe ter sestavila dokončen osnutek sta- tuta, ki ga bo občinska skupščina sprejela ob koncu tega meseca. -er VEC SKRBI TURIZMU V RADEČAH RAZPRAVE OB STATUTU OBČINE LAŠKO Ob koncu pretekleiga tedna so v Radečah razpravljali o občinskem statutu. Razprave so se udeležili tu- di kolektivi gostinsike in trgovske stroke. Zanimali so se predvsem za razvoj turizma. V osniUek statnta ko vstavili pripomlw, naj občinska skupščina pcnlpira razvoj turizma v Radečah in okolici, kjer s^o številni predeli, primerni iza turizem. S. S. V MOZIRSKI OBČINI OSEM KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na zborih volivcev, ki bodo sredi marca, bodo razpravljali o osnutku statuta občino Mozirje, o ustanovitvi krajevnih skupnosti in izvolitvi pripravljalnih odborov krajev^ nih sknpn_osti.- Pred dnevi je Obeinski od- bor SZDI. Mozirje sklical sestanek s orod- sodniki krajevnih organrancij SZDL v ob- čini. Nn njem so se pof;<)\orili o polifiJnih |)ripravah na zbore volivcev. Ko so jfovorili o ustanovitvi krajevnih skupnosti so bi'i mnenja, da naj bi bilo v občini S krajevnih skupnosti kot predvideva tudi osnutek 'st.n- tuta občine. Krajevne or|!anizacije .SZDI bodo i/vedle kadrovsVe priprave za izvoli- t<'V pripravljalnih odborov krajevnih skup- nosti. Le-ti bmlo pripravili v 4? dneh tiiHi b^nntek statuta krajevne skupnosti in ga predložili volivcem v razpravo. LANI V ŠTORAH Na pobudo sindikalnih podružnic delovnih enot in sindikalne podružnice podjetja, je bilo v obratih in oddeikjh štorske železarne 58 zborov proizvajalcev in 204 članskih se- stankov. Največ so posvetili gospodarskemu in finančnemu poslovanju delovnih enot in podjetja, rekonstrukciji železarne, higiensko tehnični varnosti pri delu, delitvi osebnih dohodkov, delu organov samoupravljanja, iz- delavi statuta podjetja, pripravam za razne volitve in rekreaciji članov kolektiva. J. M. K problemom in metodam dela SZDL IZ RAZPRAVE TOVARIŠA F. KNAFELJCA NA PLENUMU OKRAJNEGA ODBORA SZDL Še vedno je dosti takih organiza- cij SZDL, ki še niso našle svojega mesta, prave vsebine dela, ki pri delu niso sigurne in niso lispelc an- gažirati širokega kroga občanov. Za takšno stanje so krivi tako ob- jektivni, kot tudi subjektivni raz- logi. Posamezne ^rajevne organizacije delajo v različnih pogojih dela z ozirom na terenske prilike in šte- vilčnost organizacije. Delo na tere- nu z razmetanimi domačijami v hri- bovitih predelih je sigurno mnogo težje, kot v naseljih, ki predstav- ljajo zaključno urbanistično celoto. Seveda pa tega ne smemo po- sploševati, saj marsikje ugotavlja- mo, da z ozirom na objektivne }>o- goje v posameznih sredi.ščih delo SZDTj ni zadovoljivo, da nekateri ljudje*— pa tudi člani ZK — delo v SŽDL celo podcenjujejo. Težavo pa predstavlja beg pred funkicijam^i s strani listih malošte- vilnih kadrov v manj razvitih pod- ročjih, ki so voljni delati pa jim zato nakopičimo celo vrsto dolžnosti, da pod njimi klonejo, oziroma jih ne morejo dobro opravljati. Izredne težave za uspešno delo .SZDL predistavlja pomanjkanje pro- storov. Praktično je nemogoče or- gianizirati sestanek, razgovor, po- svet, predavanje ali karkoli že dru- go, če ni za to primernega prostora, kjer bi se lahko občani v primer- nem okolju in na toplem pogovorili o različnih problemih. V okraju imamo že precej klubov, ki uspešno delujejo, še več pa je takih, ki se še niso uveljavili, ker nimajo programa, cesto lepo oprem- ljeni prostori pa vse preveč same- vajo. Pri nadaljnji širitvi klubov, se moramo zlasti zavedati, da klub ni samo prostor, ampak predvsem metoda in pestritev dela z ol>čani. Zato se je treba izogiibati ozke, sa- mo kulturniške usmeritve kluba, za- prtosti in togosti. Tam. kjer so klubi zaživeli, so pokazali izredno pri- vlačne oblike dela, ki je mnogo .1k)1j pritegnila občane, kot nekda- nje sekcije. Tudi pomoči s strani občinskih odilM)rov SZDL ni vedno dovolj. Zla- sti ni tiste neposredne, konkretne pomoči, ki bi oiuogočila posamez- nim organizacijsko in kadrovsko šibkejšim organizaeijam, da bi lah- ko uspešno delale. Med najvažnejtšb ovire, ki pre- prečujejo hitrejtšo številčno rast in krepitev organizacije SZDL, brez dvoma spada reševanje zadev v oz- kem zaprtem krogu. Posarnezni od- bori krajeYnih organizacij sicer razpravljajo o nekaterih življenj- sko važnih vprašanjih dol(včenega območja (n. pr. podružbljanje zemlje in gozdne proizvodnje itd.). Vendar te razprave ostajajo v od- lx)ru, ne pridejo do članstva. Po- sebne grupe okrajnega odbora SZDL. ki so obiskale nekatere kra- jevne organizacije, so ugotavljale, da so odilx)ri celo večkrat razprav- ljali o podružibljanju ;zemlje. da pa je članstvo o tem slaibo informi- rano, da je ravno zaradi tega pri reševanju največ negativnih pri- po-mb in nasprotovanj in da ravno tako otbravnavanje povzroča obču- tek brezperspektivnosti pri delu kmečkega prebivalstva, ker mu ni jasna njegova bodočnost. Uspešno delajo samo trste krajevne organi- zacije, ki imajo stalen in dober stik s članstvom, kjer odbor krajevne organizacije organizira razgovore, predavanja, javne tribune o aktual- nih problemih, ki imajo posluh za potrebe in želje občanov. Drugo, česar se še vedno niso mogle otresti nekatere organizacije, je kampanjsko, delo. Namesto, da Ibi se delo odbora odvijalo enako- merno vse leto. se posamezni odbo- ri zaganjajo od akcije do akcije, če 'pa ne dobijo nobenega impulza >od zgoraj«, potem pa včasih preteče tudi leto. ne da bi članstvo vpratšali za njihova mnenja po določenih Vpraišanjlih. ZčSto unerilo kvalitete dela iM)sameznih organizacij ne mo- re hiti dobro izvrševanje nekaterih kampanjiskih akcij, ampak stalno. kontinuiran-6 in načrtno delo s član- stvom. PRIPRAVE ZA USTANAVLJANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V ŽALSKI OBČINI Pretekli teden je bil pri občinski skupščini v 2alcu sestanek predsed- nikov pripravljalnih odl>orov kra- jevnih skupnosti, na katerem so u- deležencem obrazložili pomen kra- jevne samouprave občanov. Ker so sedanji krajevni odbori že pokazali veliko prizadevnost, bo v popolnejši obliki novih krajevnih skupnosti pri- šla še bolj do izraza odločujoča vlo- ga občanov. Da bodo nove krajevne skupnosti sposobne reševati prob- leme svojega področja, imamo jam- stvo že v pregledu sedanje dejavno- sti krajevnih odborov, ki so bistveno prispevali reševanju problemov s svojega področja. A. Arzenšek OB ROBU O pokojninskeinj sistemu v Konjicah Občinski sindikalni svet v Slo- venskih Konjicah je sklical posve- tovanje vodilnih odbornikov sindi- kalnih organizacij, članov obč. kom. ZKS in izvršnega odbora občinske- ga odbora SZDL. Na sestanku so ob- ravnavali teze za novi pokojninski siistem. V razpravi o tezah so nav- zoči predlagali, naj /bi pokojninska doba še nadalje ostala le 35 let za moške in 50 let za ženske. To so utehiljevali predvsem iz razlogov, ker delovni in ostali pogoji še niso toliko urejeni, da ibi lahko delovno dobo p>odaljšali. Omenili so tudi strokovni kader, posebno z visoko in višjo izobrazibo, ki prihaja v za- poslitev šele med 22 in 25 leti sta- rosti. Glede prevedb sedanjih upo- kojencev in novih upokojitev so predlagali, da bi bilo trfba njihove pokojnine urediti skladno z življenj- skim standardom redno zaposle- nih delavcev. Člani društva upoko- jencev so na posvetovanju navedli nekatere bistvene razlike v pokoj- ninah upokojencev, ki so «li v po- koj v različnih časovnih obdobjih. L. V. Motiv iz Konjic NAD 2.^00 ČLANOV ZB, ZVVI IN ZROP v občini Mozirje bodo do konca marca opravili popis vseh članov ZB NOV. 7M\] in članov ZROP. Računajo, da bo popis za- jel nad 2.»00 članov vseh treh združenj, V ta namen je bil pri oličinskem Združenju borcev NOV ustanovljen poseben štal). ki bo vodil to akcijo. Popis bodo opravili za tc določeni popisovalci po vseh krajevnih or- ganisacrjah zgoraj omenjenih zdrsienj. . , št. 12 — 27. marca 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 PODRUŽBLJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PREUDARNO # NAČRT ZA PODRUŽBLJA- NJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V ŽALSKI OBČINI. • HKRATI ANALIZA GOSPO- DARSKIH IN SOCIALNIH POSLE- DIC. Republiška komisija za pridobiva- nje in urejanje kmetijskin zemljišč za družbeno proizvodnjo je pred ne- davnim na svoji seji ugotovila, da je pridolbivanje zemljišč prepočasno. Na osnovi tega sta najprej republi- ška, potem pa tudi okrajna ikomisija sprejeli sklep, da naj občinske ko- misije izdelajo »načrt« podružblja- nja kmetijskih zemljišč in analizo gosiX)darskih ter socialnih posledic. # Komisije Jjodo predvsem regi- strirale zemljišča, ki so sposobna za moderno kmetijsko proizvodnjo, po naslednjih treh kriterijih: # Najprej komplekse zemljišč, kr so sposobni za takojšnjo vključitev v proizvodnjo brez investicij. # Nato komplekse zemljišč, na katerih niso potrebna hidro- in agromelioracijska dela, potrebne pa so manjše priprave; planiranje, od- stranjevanje kamenja itd, # Končno tista zemljišča, ki so v perspektivi potrebna večjih del; hi- dro in agro melioracije, krčenje itd. Izdelava načrta za podružbljanje kmetijskih zemljišč naj bi obsegala tri laze: najprej izdelavo parcelne- ga načrta na ikartah 1:3.000, v katere bodo vrisane vse zemljiške spre- memibe. Nato analiza vseh gospodar- skih in socialnih posledic, ki bodo oh tem nastale pri prizadetih kmetih in končno predvidevanja o potrebnih finančnih isredstvih. Občinska komisija v Žalcu je sku- paj s (kmetijskim komibinatom ime- novala 4elovne grupe za posamezne ekonomske enote v kateri so: vodja ekonomske enote, zastopnik kata- strskega urada ter uslužbenec de- lovne organizacije. Te delovne gru- pe so na področju žalske občine že opravile delo za 75 zaključenih kom- pleksov. Pri tem so predvsem upo- števale naslednje: da ,so zemljišča izven naselij in primerna za strojno obdelavo, da ima kompleks vsaj ta- ko velikost, ki omogoča racionalno uporabo mehanizacije (vsaj 6 ha). Poleg tega so upoštevali tudi narav- ne meje, vplivna območja, kot npr.: parcele ob hišah, vrtovi, sadovnjaki, dvorišča in to, da je kompleks od- daljen od zazidalnega območja od 100 do 150 metrov. Grupe in komisija za podružb- ljanje in urejevanje zemljišč (bodo nadaljevale delo pri izdelavi gospo- darske in sociološke analize za kom- plekse, ki jih v žalski občini name- ravajo vključiti še letos in v,nasled- njih dveh letih. V, V. Rekonstrukcija ceste PIRE.ŠICA-ZALOG PRIPRAVLJALNA DELA LETOS — REKONSTRUKCIJA DRUGO LETO Obremenitev ceste med Malo Pi- rešico in Zalogom se je močno pove- čala. Transport z novega obrata za pridobivanje pucolana v Završki Go- rici in z novega živinorejskega olb- rata na Zalogu, sta najvažnejši vzrok iza povečanje. Cesto ibodo razširili od sedanjih 3.5 na 4 metre, utrdili ce- stišče in ga asfaltirali. Hkrati bo moral/biti obnovi jen in raziširjen tu- di most nad Malo Pirešico. Stroški za rekonstrukcijo prve faze od Male Pirešice do obrata »Montane<' bodo znašali 21.5 irjilijonov dinarjev. Za investicijo na^j bi sora^.merno pri- spevali koristniki, kot so Montana, kmetijski komibinat, cestni sklad in gozdno gospodarstvo Celje, pa. tudi vaščani Male Pirešice ne mislijo sta- ti ob strani. l. f. ZARADI ZVIŠANJA CEN ELEKTRIKE — DRAŽJA PREHRANA Precej hude krvi — in to upravi- čeno — je pred dnevi povzročilo povišanje een v samopostrez.ni re- stavraciji v Gaber ju. Takrat so namreč zvišali cene posameznim ob- rokom za okrog trideset dinarjev. Vzrok je v tem, ker mora podjetje od letošnjega jainnarja plačevati ki- lovatno uro električnega toka po 25 dinarjev. Menimo, da je obrat druž- ibene prehrane nemogoče obravna- vati kot ostale proizvodne organiza- cije. Zato ibi bilo -prav, če ibi tudi samopostrežna restavracija plačeva- la elektriko po enaki ceni kot go- spodinjstva! NAZARJE GRADBENI OKOLIŠ , Na zadnji seji občinske skupščine ' v Mozirju so odborniki razpravljali tudi o pripomibah zborov občanov na družibeni plan in proračun. Tudi v razpravi so podprli nekaj mne.nj, ki so jih [^vedali oibčani. Tako so me- nili, da je (Ua vsaik način treba na- daljevati modernizacijo ceste proti Logarski dolini in da je treba\y ta namen zbrati tudi potrebna sredstva. Zanimiva je bila tudi razprava o problemih urbanizma v Nazarju in Mozirju. Prvotni program unbaniza- 'cije je namreč predvideval, da bi naj stanovanjsko izgradnjo koncen- trirali samo v Mozirju, medtem ko bi ntij Nazarje rezervirali samo za industrijske namene. Volivci z oib- močja iNazarja pa s tako odločitvijo niso bili zadovoljni in so zahtevali sklicanje zibora volivcev, na katerem bi se o urbanizaciji temeljito pogo- vorili. Njihove zahteve so bile ute- mejlene in na podlagi razprave na z'boru volivcev je skupščina odloči- la, da se tudi Nazarje vključi v igradbeni okoliš. O NOVI ANALITIČNI OCENI Včeraj je bil v Štorah razširjeni sestanek aktiva družbeno-političnih organizacij in organov samouprav- ljanja štorske železarne. Razprav- ljali so o novi analitični oceni delov- nih mest. M. J. Zdaj bo šlo hitreje! CELJE JE DOBILO STROJ ZA IZKOP VODOVODNE TRASE IN KANALIZACIJO Iz reparacij, ki nam jih dolguje Zvezna republika Nemčija, je bil v Angliji kupljen izkopni stroj, ki ima številne priključke; na primer za polaganje cevi itd. Stroj je izdelek slovite anglelške firme in je zadnji dosežek industrije gradlbene mehanizacije. Stroj nadomešča delo 500 delavcev pri ročnem izkopu. Na sliki je prikazan izikopni stroj med de- lom. Angleški strokovnjaki iga 'bodo preiskuisili ob navzočnosti predstav- nikov javnega življenja celjske občine v torek na polju med Socko in Strmcem. Zainesljiv zauL, da se Celju tbliža ii<:>v y<>^to(J[! 'i v LAŠKI KOMUNI BODO LETOS USTVARILI nad 10 milijard bruto proizvoda v občini Laško predvidevajo, da bodo v letošnjem letu do- segli preko 10 miljard dinarjev vrednosti družbenega bruto pro- izvoda. Od tega odpade samo na industrijo 6 milijard in pol in na trgovino 1 milijardo 200 milijonov din. V kmetijstvu in goz- darstvu pa bodo v letošnjem letu ustvarili predvidoma eno mili- jardo dinarjev. V družbenem planu so predvideli porast proizvodnje v gradbeništvu za 55 odstotkov, v lesnogalanterij- skih podjetjih v Radečah, Rim, Top- licah in Laškem pa v povprečju za 54 odstotkov in v Pivovarni za 11 odstotkov. Zaradi rekonstrukcijskih del v pa- pirnici Radeče in cementarni Zidani most, ti dve podjetji v letošnjem le- tu ne ibosta dosegli obsega lansko- letne proizvodnje, in sicer predvi- devajo izpad v papirnici za 16 od- stotkov v cementarni pa za 5 od- stotke. Ker je za občino Laško turizem čedalje večjega pomena, daje v tem primeru družbeni plan poudarek tudi moibilizaciji vseh razpoložljivih sredstev, ki jih bodo uporaibili v te namene. S temi sredstvi 'Ijodo že spomladi dokončali bencinsko čr- palko in novo pekarno, med letom pa bodo pričeli z novogradnjo sa- mopostrežne trgovine. V kmetijstvu zagotavlja družbeni plan prednost krepitvi socialistične- ga kmetijstva, zato so namenili več deset milijonov dinarjev za nakup zemljišč, gradnjo hlevov in nakup kmetijske mehanizacije. Glede na rekonstrukcijska dela v posameznih gospodarskih organi- zaicijah predvideva letošnji druž- beni plan za preko 3 milijarde 400 milijonov dinarjev investicij,, ki bo- do najmočneje zastopane v papir- nici Radeče, kjer bodo uporabili pri rekonstrukcijskih delih preko 2 mi- lijardi dinarjev, v Pivovarni Laškb pa preko 1 milijardo dinarjev. - Družibeni plan posveča izredno pozornost tudi izvozu in predvideva, da se ibo izvoz v letošnjem letu po- večal v primerjavi z letom 1963 kar za 52 odstotkov. Pomembno vlo- go pri izvozu bo poleg tovarne les- ne galanterije v Rimskih Toplicah imelo tudi lesno galanterijsko pod- jetje >BOR ^ Laško, »PETAt Radeče in Pivovarna Laško. Celotni plan iz- voza pa 'bo znašal 792 tisoč dolarjev .................... OBISK ŠTUDENTOV V KRŠKI TOVARNI CELULOZE Pred dnevi je Krško obiskalo okrog 40 članov posavskega študentskega kluba. Obisk so izkoristili za ogled tovarne papirja in celuloze »D juro Sala j«. Ob tej prUoinostl so se pogovarjali s člani kolektiva o pro- blemih pri uvajanju 42-urnega delovnega tedna, o samoupravljanju v podjetju, o pro- blemih nagrajevanja ter o politiki štipen- diranja v podjetju. Popoldne pa so se štu- dentje pogovarjali s predstavniki kmetijske zadruge o nekaterih aktualnih vprašanjih s kmetijstva, NADZORSTVO IN PREVENTIVA METODA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE V ŽALCU s funkcionalno organizacijo oddelkov upra- ve občinske skupščine Žalec in organizacijo inšpekticjskih služb v poseben oddelek, se je tudi delo preusmerilo iz represivnega delo- vanja v nadzorstveno preventivo, to je v od- pravljanje vzrokov za kršitve zakonitosti. Tako spremenjena smer delovanja inšpekcij- skih služb zahteva seveda več sodelovanja z organi družbenega samoupravljanja. Obveščanje delovnili organizacij o svojih ugotovitvah, strokovni nasveti in pomoč pri odpravljanju pomankljivosti, ki ga je uvedla inšpekcijska služba skupščine občine Žalec, je prvi poizkus v tej smeri, da bodo tudi samoupravni organi delovnili organizacij spo- znali, da so inšpekcijske slui^ predvsem pomočnik in svetovalec. 1. R DROBNE IZ CELJA ^ NA DOLGEM POLJU - DVA NOVA STOLPIČA Stainovanjska zadruga >.Dom«.(bo začela graditi na Dolgem polju juž- no od Dečkove ceste dva stanovanj- ska stolpiča. V sporazumu z bivšimi lastniki zemljišč 'bo k stolpičema vodila samo ena dovozna pot iz uli- ce 29. novembra in ne dve, kot je 'bilo predvideno prvotno. RAZGRNITEV URBANISTIČNEGA NAČRTA POLUL Svet :za urbanizem, gradbene in ■ komunalne zadeve bo v kratkem razgrnil urtbanistič/ni načrt za Polu- le, da tbi preibivalci tega dela lahko s svojimi predlogi sodelovali pred dokončnim sprejetjem načrta s stra- ni o(l>činske skupščine. GARAŽE NA DOLGEM POLJU — ODPADE Na Dolgem polju je bila predvi- dena gradnja petih garaž na dvori- šču hiše 'številka 43 v ulici 29, no- vem/bra. Načrt je bil spremenjen in na tem mestu bo stala stanovanjska hiša, ŠOLA ZA ŠOFERJE V okviru šolskega centra vBoris Kidrič« ibo ustanovljena posebna šo- la za poklicne voznike niotorjiih vo- zil. Šola bo ustanovljena zaradi ved- no Tečjih. potreb po vozniškem ka- dru im organizirani obliki izobraže- Veliki uspehi in problemi v KONJIŠKI TOVARNI »KOSTROJ« Konjiška Tovarna usnjarskili in krznarskih strojev ter sušilnih naprav usnjarsko industrijo »Kostrojse bo vkratkem preselila v nove proiz- vodne prostore. jDružbena odgovornost učiteljev in učencev-« Ivana Grobelnika, bi je bil objavljen v CT 6. marca: »Pri sestav- ljanju pravil skupnosti učencev je zato važno vodilo, da so odgovorni za uspešnost vzgojnega procesa tudi učenci. Šolske skupnosti morajo pri reševanju določenih problemov spre- jemati tudi del teh nalog. Ker je tre- ba izhajati iz novih konceptov in po- gledov na aktivno vlogo učencev v vzgojnem procesu, je treba samo- upravljanje razširiti tudi na področ- ja dela v kabinetih, šolskih delavni- cah itd. Tako se učenci angažirajo pri učnem procesu, vključujejo v ra- zumevanje naše družbene problema- tike in se začenjajo zavedati, da bo napredek naše družbe odvisen od nji- hovega znanja!-« Drugačnih misli pa so nekateri učenci na celjski gimnaziji. Sicer se ne bi moglo zgoditi, da so prizadeva- nja tov. prof. Habetove pri pouku fizike v enem izmed III. razredov na tem zavodu naletela na odpor posa- meznih dijakov, ki so odklonili sode- lovanje pri fizikalnih vajah, kljub temu, da so nekateri učenci že pre- tipkali od profesorice izdelana ►>-teo- retična navodila-« za vajo. Kako si more lastiti pravico dijak, ki niti ni predsednik razredne skupnosti, poleg tega pa ima do nekaterih profesorjev neprimeren odnos, da izjavi preda- vateljici: »-V imenu celega razreda — ne bomo delali fizikalnih vaj!-« Ali se dijak zaveda, da je s tem, poleg vsega ostalega, kompromitiral tudi verifikacijo zavoda, ki ga obi- skuje? Ali ni s svojim ravnanjem postavil svoj razred v nerazumen po- ložaj? Trezno misleči dijaki takšno počet- je obsojajo! Sime Razgovor pred kongresom Eden izmed delegatov za repub- liški kongres zveze Svobod in pro- svetnih društev je tudi FELIKS SMOLA. Je član upravnega odbora DPD »Svoboda« Celje in predsed- nik sosveta za knjižnice pri občin- skem svetu Svobod in prosvetnih društev Celje. Pred odhodom na kongres smo ga zaprosili za kratek razgovor. — Kaj menite o govoricah, da je kulturno življenje po društvih v krizi? — Ljudje, ki delajo v forumih kulturnih društev in to predvsem na raznih zvezah (kot profesional- ci), govorijo, da ni amatersko kul- turno življenje po društvih v krizi, pač pa da so v krizi le nekatere idejne, koncepcije kulturnih dru- štev. Obenem pa nič ne povedo o novih idejnih koncepcijah, ki bi po- kazale ,izhod iz takega stanja. Še slalbše, društvom dajejo take cJi- rektive. ki verjetno onemogočajo amaterizem (zaliteva po profesio- nalnih strokovnih delavcih). — Kaj pričakujete od kongresa? — Če bomo hoteli naprej razvi- jati našo amatersko kulturo, bomo tudi še naprej misliti. Menim, da so do sedaj razna kulturna društva od- igravala idejno revolncionarno vlo- go. Nujno je, da pride do prehoda, da bodo društva v pretežni meri zgolj dajala delavnemu človeku kulturni užitek; to sq pravi, da mu bodo ustvarjala pogoje, da se bo lahko kulturno izživljal. Menim, da bo dal kongres nekatere napotke in pokazal pot k pravilnemu izva- janju teh prehodov, L. S. Brez lastnih prostorov ZAPIS O CELJSKI GOSTINSKI ŠOLI Celjska Gostinska -šola sodi v vr- sto tistih strokovnih šol, ki živijo v neurejenih razmerah. Predvsčm nima svojih lastnih prostorov: z dvema razredoma gostuje v zgradbi* centra za blagovni promet, en od- delek pa ima v .Šentjurju. Vseh od- delkov je 8. od tega imajo 4 oddelki s 108 učenci reden pouk, drugi štir- je oddelki s 114 učenci pa prakso po gostinskih podjetjih v okraju. Tako je dejansko na šoli polovica učen- cev in polovica vajencev, ki se me- njavajo v petmesečnih turnusih, medtem ko naj bi — tudi po reso- luciji o izobraževanju strokovnih kadrov — prešli k poklicni šoli, ki bi dajala določene profile ob so- časnem teoretičnem in praktičnem pouku. Šola sicer izi>olnjuje status poklicne šole, kar zadeva dobo tra- janja in učni program, a to seveda še ni vse. Da bi zadostili vsem potrebam, bi bilo nujno urediti pogoje. S tem v zvezi je perspektivna rešitev — nova Zigradiha z vsemi potrebnimi učilnicami in lastnim gostinskim obratom — sicer zagotovljena, toda šolski odbor, ki se razmeroma ak- tivno ukvarja s problematiko, meni, da je šola v odnosu na ostale stro- kovne šole v okraju (teh je 2?) ven- darle zapostavljeua. Še zlasti, ker so nam gostinski kadri zelo potreb- 'Ui, saj je zadnja analiza gospodar- ske ziK)rnice ugotovila, (hi od t.lOO zaposlenih v gostinskih obratih kar 763 nima ustrezne kvalifikacije. Za te je Gostinska šola uvedla dodatno izobraževanje, pri katerem jim v obliki seminarjev posreduje skr- čen ])rogram. Ce naj bi profil kadrov ustrezal potretbam. bi morala šola nujno imeti lastiti gostinski obrat — tega za zdaj nadomeščata hotela Celeia in Evropa, kjer pa praktični pouk ^ ni dovolj kvaliteten in tudi ne docc- * la v skladu s teoretičnim progra- mom. Program morajo namreč pri- lagajati jedilniku Obeh obratov. To- da če U[K>števamo, da bi moral ku- har poznati okrog 150 jedi. je šte- vilo, kolikor jih v sedanjih okoli- ščinah dejansko pozna, premalo. S tem pa so seveda povezana finančna sredstva, zaradi česar je šolski od- bor mnenja, da ibi morala večja go- stinska podjetja kriti vsaj del stroš- kov praktičnega pouka. Prav tako nujno bii bilo treba urediti material- ne razmere v smislu nakazane novo- gradnje, saj bo na šoli že jeseni 6 rednih oddelkov prvega in dru- gega letnika, prihodnje leto pa naj bi se število povzpelo na 9. A pri tem bi ikazalo morda več skrbi po- svetiti tudi učencem, ki so povečini z dežele, socialno šibkejši m v mno- gih prrmerih prepušč-eni sami sebi. , Nekateri med njimi se vozijo celo v poznih večernih urah v oddaljene kraje. GOVORIJO CELJSKI KULTURNIKI . SLAVKO BELAK Pomaiijkljivo obveščanje Precej bi lahko govorili tudi o sredstvih obveščanja kakor o oce- /ijevanju kulturn^ dejavnosti, v sta- tutu in mestu kulture v njem, o sta- tutu družbenega delavca ipd. Ce govorimo na primer o vrsti glasbe, ki bi bila družbeno pogoje- na, potem to nikakor ne moreino trditi za našo zabavno glaslbo. Pri posredovanju tega ali onega glasbe- nega mojstra igra vsekakor veliko vlogo obveščanje. Ce bi recimo o Be- ethovnu pisali toliko kot o Avseni- kih, a bi ga hkrati tudi toliko pred- vajali, ni strahu, da ga ljudje ne bi vsaj toliko poslušali kot Avsenike. Zelo zanimiv je tudi podatek o ob- veščanju o predosnutkih statutov po krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in v komuni. V šestih mesecih je bil v okviru teh priprav objavljen samo 1 prispevek, če upo- števamo še to, da so v Šoštanju od- prli razstavo Napoinikovih učencev, med katerimi je tudi »Jaki«. V Ob- čanu so bili trije zelo načelni pri- spevki. Omenil bi še dva zelo pov- prečna prispevka v Porodici i do- mačinstvu. To je torej žetev 6 me- secev. Razgovori o kutluri so zelo ko- rjstni, sprašujem pa se, komu in če- mu na čast se zbiramo ob takih po- govorih vedno isti ljudje? Ali ne bi bil takšen razgovor morda najbolj potreben z mladimi ljudmi, pa tudi danes ni med nami nobenega pred- stavnika okrajnega in občinskega komiteja ZMS?! Dokler bomo ob ta- kih pogovorih sedeli skupaj vedno isti ljudje, ne bomo prišli do kakšne nove kulturne orientacije. Mlade ljudi vidimo največ le okrog plesne šole in skoraj nikjer drugje, mislim pa, da bi moral mladi človek stre- meti še za čim drugim kot zgolj za plesi, čeprav so tudi ti pKJtrebni. Od okrajne mladinske konference sem, kjer je o teh vprašanjih zelo tehtno razpravljal zastopnik učiteljišča, ni bilo zaslediti, da bi se še kdo od mladine zanimal za kulturna vpra- šanja. Še beseda o vlogi sindikata pri posredovanju kulturnih dobrin pro- izvajalcu. Smatram, da je prav sin- dikat poklican za to, da bi lahko poskrbel za malo več kot 60 ljudi iz vseh delovnih organizacij v celjski občini za gledališki abonma. Prihodnjič: Sklepi VABLJIVA PONUDBA Italijanski scenarist in režiser Luigi Sirmione (avtor neka- terih zgodovinskih filmov) nam je poslal pismo, v katerem med drugim pravi: »Ker nameravam letos spomladi priti v Celje, da bi se tam seznanil z zgodovin.skim ozadjem, prikazanim v delu Ane Wam- brechtsamer Danes grofje celjski in nikdar več, po katerem sem impisal scenarij in nameravam posneti film. Vas blagohotno pro- sim za uslugo... V svoji realizaciji bi rad čim verneje posnel tudi zunanji izraz in tipiko vašega človeka, njegovo duhovno podobo, ki jo tolikanj značilno razkriva pisateljica v svojem delu, da se zdi z romanskimi črtami skoraj nenadomestljiva... Ljubeznivo Vas prosim, če bi hoteli v Vašem časopisu, ki nemara najbolje pozna razmere, ker jim je najbljižji, objaviti to pismo (skrajšano — op. ur.) s pozivom, da sem pripravljen angažirati nekaj igralcev in igralk (za stranske vloge in množične prizore). Pogoj je starost od 18. do 25. leta in fotogeničnost. Želel bi, da bi kandidati poslali fotografije na Vaš naslov, kjer se bom osebno zglasil ob prihodu, da bi jih izbral in podpisal pogodbo...« Tako. Mislimo, da ni treba nič več dodajati. Kdor izpolnjuje pogoje, pač naj do torka pošlje fotografijo in naslov! ITALIJAIVSKEGA BEŽISEBJA CELJSKI DELEGATI PRED KONGRESOM Danes se bo v Ljubljani pričel IV. kongres Zveze Svobod in prosvet- nih društev Slovenije. Na njem bo sodelovalo iz celjskega okraja 50 voljenih delegatov in 15 članov do- sedanjega plenuma. Pri izbiri dele- gatov niso prišli v poštev le člani prosvetnih društev in Svobod, pač pa tudi zastopniki poklicnih kul- turnih ustanov, družbeni javni de- lavci in poslanci. Celjski delegati bodo na kongresu razpravljali o kulturi z vidika sode- lovanja s SZDL, o kulturni dejav- nosti na vasi, o glasbeni vzgoji gle- de na odnos do popevkarstva kakor tudi o kulturi v delovnih organiza- cijah z vidika vključevanja sezon- ske delovne sile. Ker je na pode- želju v našem okraju zelo važno tudi vključevanje mladine v pro- svetna društva, bodo razpravljali tudi o tem. Razstava ročnih izdelkov Občinska skupščina in turistično društvo v Brežicah bosta od 12. do 26. aprila priredila razstavo ročnih izdelkov vaških pletilcev vitvic in šibja, slame in ličja, lončarjev in rezbarjev. Prireditelja sta pripravila denarne nagrade za najboljše raz- stavljalce. Da bi bil uspeh razstave čim večji, prireditelja pričakujeta široko ude- ležbo vseh, ki se na področju zasav- skih občin od Šentjerneja in Bistrice ob Sotli do Jesenic na Dolenjskem ukvarjajo s to dejavnostjo. Svoje izdelke lahko oddajo vsak dan do trinajste ure v prosvetnem domu v Brežicah. Izdelki morajo biti ozna- čeni s točnim naslovom, z navedbo poklica in pošte. Ker bo razstava v likovno vzgoj- nem smislu izredno pomembna, pri- čakujejo, da se bodo v akcijo vklju- čiU tudi prosvetni delavci s področja zavoda za prosvetno pedagoško služ- bo dolnjeposavskih občin. O NIAGARSKIH SLAPOVIH v okviru redne torkove tribune, ki jo prireja celjska delavska uni- verza, bo 31. tega meseca ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma predaval Miro Kambič o Niagarskih slapovih in Velikih jezerih. Preda- vanje bo spremljalo 500 barvnih diapozitivov. stran 6 CELJSKI TEDNIK Št. 12 — 27. marca 1964 EPILOG IIBOJAVIOCAH v torek se je nadaljevala pred senatom peterice pri okrožnem sodišču v Cellu ob- ravnava proti Janezu Lavrenčtču, Mariji Be- zovnik in Francu Strmšku. Kot smo že po- ročali, je bil Janez Lavrenčlč obtožen, da je ubil Stanka Haceta s tem, da ga je najmanj šestkrat udaril po glavi s teškimi gnojnimi vilami, Marija Bezovnik in Franc Strmšek pa, da sta mu po dejanju pomagala prikriti zločin. Prva obravnava je bila prekinjena zaradi slabega zdravstvenega stanja tretje- obtoženega Strmška, Na obravnavi se je nadalievalo zasliševanje Strmška. Tako kot na zadnji obravnavi, je tudi sedaj ponovil, da je Bezovnikova dajala Lavrenčiču, naj pretepe Haceta, ker ji ta noče plačati popitega vina. Dolžan ji je bil liter vina, to je 280 dinarjev. Hace je nato, ko se je v prepir vmešal Lavrenčlč, sicer plačal' 200 dinarjev, toda še vedno je ostal dolžan 80 dinarjev in dejal, da nima dro- biža. Ko je nato brez pozdrava odšel, ie Lavrenčič segel v žep, dal Bezovnikovi 80 dinarjev in dejal, da bo za ta denar »na- rezal« Haceta ter odšel iz hiše. Takoj za njim je odšla iz hiše tudi Bezovnikova. Ko sta se vrnila, je imel Lavrenčič v rokah vile, s katerimi je »narezal«, kot je dejal, Haceta. Bezovnikova je pričela tarnati, da bi bilo dobro, če bi Haceta odnesli stran od njene hiše, da ne bi odkrili, da toči vino »na »črno«. Lavrenčiču je celo dala star možev plašč. Po zaslišanju' Strmška in branju drugega dokaznega gradiva je bil dokazni postopek zaključen. V svojem govoru Je nato zastop- nik obtožbe, namestnik javnega tožilca Bog- dan Jereb dejal, da je težišče procesa na Lavrenčiču, ki je napravil kaznivo dejanje uboja. Zanj je obtežilna tudi okolnost, da je na glasu kot pretepač in prepirljivec, kar so v svojem poročilu navedli tudi organi LM iz Slov. Konjic. Bezovnikovo pa zadene moralna krivda oziroma vsaj sokrivda, ker je ustvarila pre- tepaško vzdušje in celo dejala Lanvrenčiču, naj pretepe Haceta. Ravno tako pa je zanjo obiežilna okolnost, ker je bila že trikrat kaznovana. Za Sirmška velja, da je brez krivde padel v situacijo, v kateri se ni znašel. Drugače pa je priden in pošten mladinec. Za vse tri pa je obtežilna okolnost to, da so ranjenega človeka odnesli na cesto, kjer bi lahko zaradi mraza zmrznil, tudi če ne bi imel tako težkih poškodb. Senat je po dolgem posvetovanju obsodil Janeza Lavrenčiča na 6 let strogega zapora. Marijo Bezovnik na 2 leti in 6 mesecev za- pora. Razen tega je preklical sodbo občin- skega sodišča v Slovenskih Konjicah, po ka- teri Je bila obsojena na 3 mesece zapora pogojno za dobo 4 let in ji izrekel enotno kazen 2 leti in 8 mesecev zapora. Franc Strmšek pa je bil obsojen na 8 mesecev zapora. Zahtevo žene ubitega po odškodnini, pa je sodišče zavrnilo na pot civilne pravde. Storilec Lovreučič kaže kraj in ka- ko je po bij svojo žrtev Haceta Požigalka lastnega moža dve leti strogega zapora v PETF.K m BILA PRED 5-CLANSKIM SENATOM OKRO?.NEGA SODIftCA V CE- LJU, KI MU JE PREDSEDOVAL SODNIK OSKAR DOBOVIodročju gostinstva in turizma, l^a- cor tudi s psihologijo domačega in tujega gosta. Ker so kadrovska vprašanja v go- stinstvu dokaj pereča, ibodo na semi- narju obravnavali tudi predpise s jodročja samoupravljanja z vidika cadrovanja. O tem je v uvodu go- voril predsednik ideološke komisije oikrajnega komiteja ZKS Zvone Dra- gan, , GIBANJE PREBIVALSTVA CELJE Od 15. marca do 22. marca 1964 se je ro- dilo 11 deklic in 15 dečkov. POROČILI SO SE: Rihard Robič, šofer iz Ostrožnega in Kri- stina Gorenjšek, tkalka iz Frankolovega. Pod- pečan Danijel, inženir iz Celja in Bronislava Blazinšek, učiteljica iz Šmarja pri Jelšah. Rafael Funk, industrijski tehnik iz Griž in Miroslava Krivec, krojaška pomočnica iz Ce- lja. Jožef Novak, avtomehanik iz Ostrožnega in Kristina Klement, uslužbenka iz Celja. Vili Ograjenšek, delavec iz Celja in Julijana Be- lina, delavka iz Bukovžlaka. Martin Petek, dimnikarski pomočnik iz Celja in Dragica Novak, delavka iz Ljubljane. UMRLI SO: Marija Povh, upokojenka iz Celja (75). An- ton Kajtna. invalidski upokojenec iz Celja (50). Marija Belak, upokojenka iz Galicije (62). Martin Sumrak, invalidski upokojenec iz Celja (74). Marija Svajger, gospodinja iz Polzele (69). Anton Golješček, upokojenec iz Celja. (73). Janez Dervarič, soc. podpiranec iz Levca (77). Antonija Jegrišnik, gospodinja iz Celja (71). Franc Pirih, upokojenec iz Celja (80). Konrad Lipold, upokojenec iz Celja (65). ŽALEC Od 15. marca do 21. marca 1964 ni bilo rojstev. POROČILI SO SE: Miroslav Vedenik, delavec iz Gornje vasi pri Preboldu in Angela Mileč, poljedelka iz Nadkrižavljana. Božidar Grobelnik, rudar iz Zabukovce in Marija Pohole, rudniška de- lavka iz Zabokovce. Stanislav Polšak, rudar iz Žalca in Veronika Bedenik, gospodinjska pomočnica iz Gotovelj. Stanislav Gojzdnik, pleskar iz Gotovelj in Marija-Rozalija Šteber- nak, tkalka iz Gotovelj. Valentin Rom, upo- kojenec iz Liboj in Matilda Goršek, gospo- dinja iz Liboj. UMRLI SO: Ivan Pešec, kmet iz Arie vasi (88). Marija Pihler, rojena Vider, družinska upokojenka iz Polzele (72). Genovefa Ravnjak, rojena Selčan. gospodinja iz Socke pri Strmcu (57). Jurij Rebernik, upokojenec iz Pernovega (76). Marija Kotnik, rojena Siter, kmetovalka iz Podgorja pri Letušu (76). Marija Vračič roj. Goličnik, gospodinja iz Andraža nad Polzelo (79). Franc Ferme, kmetovalec iz Prekope (73). Barbara Kolar, oskrbovanka iz Šmatev- ža (68). Ivan Juhart, oskrbovanec iz Sma- tevža (78). Anton Cokan, oskrbovanec iz Šma- tevža (81). Franc Štolekar, oskrbovanec iz Šmatevža (78). Bara Krašovec, oskrbovanka iz Šmatevža (69). Franc Goršek, oskrbovanec iz Šmatevža (82). Ivan Kuder, upokojenec iz Matk (62). VELENJE Od 7. marca do 21. marca so se rodili 1 deklica in 4 dečki. POROČILI SO SE: Ante Ristevski, usnjarski tehnik iz Skopja in .Aloizija Potočnik, natakarica iz Družmiria. Ivan Kovač, strojni tehnik iz Velenja in Na- da Loboda, dijakinja iz Saleka. Jože Steiner, električar iz Velenja in Ivana Kranic, trgov- ska pomočnica iz Velenja. Potočnik Franc, nadar-kopač. iz Janškesa vrha in Ivana Pir- manšek, delavka iz Podkraja. Božidar Lorger, strojni ključavničar iz Velenja in Barbara Ledinek, delavka iz Velenja. Ciril Grobelnik, ključavničar iz Šaleka in Elica Blagotinšek, šiviljska pomočnica iz Mežice. UMRLI SO: Jože Končnik, upokojenec iz Plešivca (61). Anton Ostrovr.šnik, kmet iz Velenja (65). Alojz Karničnik kmet iz Hrastovca (79). An- drej Samec, poljski delavec iz Zavodnje (81). Uršula Lenart, prevžitkarica iz Družmirja (74). Zdravko Podvratnik, dojenček iz Lo- kovice (1 mesec). Konovšek Marija, gospo- dinja iz Lokovice (78). LAŠKO Od 15. 3. do 21. 3. 1964 so se rodili, 1 dek- lica in 2 dečka. POROČILI SO SE: Adolf Deželak, poljedelec iz Vrha nad La- škim in Angela Jančič, poljedelka iz Trob- nega dola. Ivan Nunčič, kovač iz Laškega in Angela Dragar, gospodinja iz Laškega. Rado- slav Stopar, urar iz Ogeč in Stanislava Za- gožen, uslužbenka iz Ogeč. Ivica Milic, štu- dent iz Kukljice pri Zadru in Magdalena Je- zernik, uslužbenka iz Črnuč. UMRLI SO: Marija Tovornik, kmetovalka iz Malih Gra- hovš (79). Julijana Trpin, rojena Pečnik, go- spodinja iz Klenovega (66). Rudolf Deželak, posestnik iz Laške vasi (60). Marija Knez, rojena Senegačnik, gospodinja iz Sedraža (83). ŠENTJUR PRI CELJU Od 15. marca do 21. marca 1964 sta se ro- dili dve deklici. POROČILI SO SE: Auguštin Selič, kovinostrugar iz Javorja in Emilija Žavski, poljedelka iz Sel. Janez Hri- beri^ik, kmetovalec iz Kraberka in Marija Planine, poljedelka iz Spodnjih Slemen. UMRLI SO: Janez Kresnik, upokojenec iz Šentjurja (72). Uršula Brečko, posestnica iz Kostriv- nice (78). Jožef Hribernik, upokojenec iz Planine (82). Než?i Mraz, upokojenka iz Lo- ke pri žusmu (88). BREŽICE Od 15. marca do 21. marca 1964 se je ro- dilo 9 deklic in 7 dečkov. POROČILI SO SE: ' Ervin Kari Kostevc, mizar iz Zupelevca in Marija Pinterič, uslužbenka iz Bizeljskega. Žagar Boris-Bogomir, študent iz Prebolda in Jelinek Milena, uslužbenka iz Nove vasi pri Bregani. UMRLI SO: Sotlšek Terezija, osebna upokojenka iz Sta- rega grada (80). Zofija Hanjšek roj. škraf- ler, snažilka iz Bizeljskega (51). Ivan Urek. prevžitkar iz Slogonskega (78). Martin Krarij- čevič, kmetovalec iz Kobil (53). Milica Košič, poljedelka iz Zaprešiča (30). Leopold Feren- čak, osebni upokojenec iž Cerine (74). KRONIKA I^ESREČ^ — v Opekarni LJubečna se je pri delu poškodoval delavec Jurij Medved. — Ivan Šoper iz Loke pri Frankolovem si je iz neznanega vzroka prerezal žile na roki. — Upokojenka Anp Teslič iz Celja si je pri padcu zlomila nogo. — S kolesom so padli — Alojz Vrbnik iz Hrastnika, Matija Plaznik iz Topovelj pri Braslovčah ter Alojz Turnšek v Tremarju. Prva dva sta s poškodbami na glavi oble- žala nezavestna. Turnšek pa si je zlomil nogo. — Dveletni Drago Horvat iz Založ pri Pol- zeli se Je opekel z vrelo vodo. — Delavcu pri lesnoindustrijskem podjetju v Šempetru je cirkularka odrezala prste na roki. — Pri padcu so si zlomili nogo: Amalija Močnik iz Zvodna, Franc Lah iz Celja, Zden- ka Meh iz Prebolda, Dominik Skočaj iz Pon- graca pri Grižah pa si je pri padcu zlomil roko in nogo. — Anton Kobal iz Celja se je pri padcu poškodovala na glavi. -č. REVIJA UPORABE ,MEHKEGA' OROŽJA INTERVJU Na reviji juda in jiu-jltsa, ki je bila torek v celjskem Narodnem domu, smo sre- čali Inšpektorja ljudske milice, majorja Vid- marja. V kratkeni razgovoru nam je povedal tole: »V okviru praznovanja 20. obletnice usta- novitve organov notranje varnosti, prirejamo v letošnjem letu razna športna tekmovanja In nastope pripadnikov Ljudske milice. V okvir teh prireditev spadajo tudi nastopi posebne ekipe judoistov, v kateri so milič- niki iz vse Slovenije. Ekipa je v celjskem okraju od včeraj, ko so imeli revijo v Ve- lenju. Jutri pa gredo še v Brežice in Krško, nato pa v mariborski okraj. Danes prika- zujejo borbe v judu in jlu-jits prijeme. Jiu jltsu je ena od panog strokovne in te- lesne vzgoje v milici. Na to polagajo veliko pozornost, ker krepi fizično, pa tudi psi- hično sposobnost miličnikov, da so spo- sobni izvesti ob raznih prilikah na terenu vse, še tako zahtevne naloge. Kajti pri svo- jem delu naletijo na razne ljudi, ki kršijo družbeno disciplino, javni red in mir In ogrožajo osebno varnost občanov. Neredko .se zgodi, da t! napadejo miličnika, ko in- tervenira. S poznavanjem tega »mehkega« orožja, kot temu pravimo, so jim miličniki lahko kos, ne da bi uporabljali druga, bolj nevarna in večkrat manj uspešna sredstva, za katera imajo pooblastila (gumijevka, orožje). Revije, ki smo jih organizirali v sodelo- vanju z občinskimi zvezami za telesno vzgo- jo, so dobro obiskane. Tudi včeraj v Ve- lenju je bila dvorana nabito polna. Posebno zanimanje kaže mladina. Upamo, da bo tudi jutri na revijah v Krškem in Brežicah do- bra udeležba.« L. S. Ce vidimo tele fante v belem, smo seveda vnaprej opozorjeni in se jih raje na pj'U Marga- rete Mihelič na Teharju.i Ogenj je uničil gospodarsko poslopje, večjo količino, krme, les in razno kmečko orotije v skupni vrednosti nad milijon ditiarjev. Vzrokpoiara še ni znan. PROMETNA KRONIKA ZALETEL SE JE V OBCESTNI KAMEN Preteklo sredo je vozil po cesti proti Rimskim Toplicam s tovornim avtomobilom NS 77-51 šofer Milivoj Dragičevič, V bližini vasi Trenierje je pripeljal na izbočen a.5falt..Ta se mu je udri in zaneslo ga je v obcestni kamen, od| tu pa v jarek. Pri tem je nastala škoda na tovornjaku za okrog 400 tisoč dinarjev. ^.v. CELJSKI TRG Zelenjave je dovolj Redni obiakooulci celjake tržnice že dolgo čana niso videti tolikšnega na- vala kot te dni. Pomlad, ki je 7Alaj le ne more liiliče več ustaviti, je končno objela tudi tržnico. Prvo pomladno cvetje se ponuja z oseh polic, brati se z mofovilcem in regratom in po nižji ceni odlično prekaša solato. Pretekli teden je bila tržnica torej zelo solidno preskrbljena. Velika po- nudba ima svoje posledice tudi pri cenah. Zato se je precej pocenila solata, ki jo Splitčani prodajajo po 250 dinarjev, motovileč, radič in re- grat ter druga zelenjava. Sicer pa ve- ljajo stare cene. tie malo, pa se bodo tudi tem zamajala tla. In .še ena novost na celjskem trgu: V-sredo je prišel na tržnico Ribničan, ki poceni prodaja zelo lepo suho ro- bo. Celjani so ga lepo sprejeli in ves dan je okrog njega veliko ljudi, ki praznijo lepo zalogo sit, kuhalnic, ko- šar in drugih izdelkov. Komisija za sprejem in od- poved delovnega razmerja pri MLADINSKI KNJIGI Ljubljana POSLOVALNICA CEUE, Stanetova ulica 3 sprejme 2 TRGOVSKI POMOČNICI Nastop je možen takoj ali po dogovoru št. 12 — 27. marca 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI... KOMPAS OBVEŠČA VABIMO VAS NA IZLETE V: 1. RIM—NE APEL J — sedemdnevni avtobusni Izlet v času prvomajskih praznikov. Pri- jave do 30. marca. 2. PARIZ — sedemdnevno prvomajsko poto- vanje z vlakom. Prijave do v 30. marca. 3. Po JADRANSKEM, JONSKEM, EOEJ- SKEM, SREDOZEMSKEM IN MARMOR- NEM MORJU — 14-dnevno potovanje v drugi polovici aprila. 4. DUNAJ — avtobusni izleti od aprila do septembra na mednarodno cvetlično raz- stavo. 5. AMSTERDAM — 6-dnevno potovanje na mednarodno razstavo »MACROPAK«. Pri- jave do 28. marca. 6. PARIZ — 7-dnevno potovanje na medna- rodni salon gradbenih strojev »EX|»0- MAT«, — prijave do 31. marca. 7. PO SOVJETSKI ZVEZI — 14-dnevno po- tovanje z vlakom. Prijave do 15. maja. 8. TOKIO — 12-dnevni izlet z letalom na olimpijske igre. Prijave do 10. avgusta. 9. 5-dnevni KOMPASOV RALLV preko GROSSGLOCKNERJA, INSBRUCKA, COR- TINE DAMPEZZO. Prijave do 15. aprila. 10. TRST—BENETKE — dvodnevni avtobus- ni izlet za delovne kolektive in organiza- cije. Po želji ogled Gorice. 11. PO SLOVENSKI KOROŠKI — dvodnevni avtobusni izlet za delovne kolektive in Koroške borce. 12. PO SEVERNEM JADRANU — tradicioucri- ni prvomajski tridnevni izlet s posebno ladjo Reka—Mali Lošinj—Susak—Rab— Crikvenica—Rijeka — odhod iz Ljubljane 1. maja. Prijave do 20. aprila. 13. Mt)NCHEN — 5-dnevni avtobusni Izlet na ogled obrtniškega velesejma — prijave do 5. aprila, ^ Pred vsakim izletom obiščite turistično pod- jetje KOMPAS — Celje. Organiziramo kolek- tivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z modernimi turističnimi avtobu- si, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in Rpsebnimi letali. -Kompas Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva ip sprejema depozite. KOMPAS Celje daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominke, tilatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 — tel. •GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 27. marca 1964 ob 15.30 url: Miha Re- mec: SREČNI ZMAJI. I. šolski popoldan- ski abonma. Stojišča so še na razpolago. Ponedeljek, 30. marca 1964 ob 19.30 uri: Alexandre Rivemale: REZERVIST. Kome- dija. Gostovanje v Krškem. Petek, 3. aprila 1964 ob 19.30 uri: Odon von Horvath: SEM PA TJA. Komedija. Premi- era. Premierski abonma in izven. Vstop- nice bodo v prodaji dan pred premiero in na dan premiere od 17.30 do 19.30 ure. Sobota, 4. aprila 1964 ob 19.30 uri: Odon von Ilorvath: SEM PA TJA. Komedija. Sobo^tni abonma in Izven. Vstopnic je dovolj 'na razpolago. Nedelja, 5. aprila 1964 ob 10. uri: Odon von Florvath: SEM PA TJA. Komedija. I. ne- deljski dopoldanski abonma in izven. Sto- jišča so na razpolago. Nedelja, 5. aprila 1964 ob 15. uri: Odon von HoFvath: SEM PA TJA. Komedija. Nedelj- ski popoldanski abonma in izven. Vstopnic vseh vrst jc še dovolj na razpolago. _\ • KINO KINO SVOBODA ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Une 28. in 29. marca 1964 »OSAMLJENI SO HRABRI« ameriški CSP Dne 1. aprila 1964 »MARINA« italijansko-nemški film Dne 2. aprila 1964 »2ENSKA JE 2ENSKA« francoski barvni CSP KINO SEVNICA Dne 28. in 29. marca 1964 »MATI POSLUŠAJ MOJO PESEM« španski film LICITACIJA AVTO-MOTO DRUŠTVO BISTRICA OB SOTLI proda na licitaciji osebni avtomobil »Olim- pya« — model 39. Izklicna cena je 250.000 din. Prednost nakupa ima družbeni sektor. V kolikor tri dni po objavi licitacije ne bodo le-ta vložila prošnje za odkup, bodo prišli v poštev zasebni prosilci. STANOVANJSKI SKLAD ŽALEC razpisuje na podlagi svojih pravil in na podlagi spre- jetega letnega programa na seji tO z dne 21. 3. 1964 naslednji RAZPIS 1. za posojila za popravila stanovanjskih hiš — družbenih, do skupne višine 10,000.000 din z 2 •/• obrestmi z najdaljšo možno dobo vra- čanja do 5 let in v posebnih primerih 10 let. 2. za gradnjo poslovnih prostorov do skupne višine 6,000.000 din za dobo 5 let s 5 % ob- restmi. POGOJI RAZPISA: Ad. 1. Stanovanjski objekt mora biti res po- treben popravila. Vložene prošnje se bodo reševale komisijsko. Upravni odbor bo upošteval večjo lastno udeležbo in krajšo možno dobo vračanja. Ad. 2. Vložene prošnje se bodo upoštevale le, če bo priloženo priporočilo Občinske skupščine. # PRODAM Posestvo na ravnini, z večjo vseljivo hišo, go- spodarskim poslopjem, 3 ha zemlje (sado- nosnik) elektrika in voda v hiši, naprodaj. Naslov v upravi lista. Kobilo, srednje težko, staro 10 let, prodam. Simončič, Gotovlje, Žalec. Prodam večjo količino sena in otave. Stegu, Celje, Zagrad 89. Otroški, originalni italijanski, kombinirani voziček prodam- Naslov v upravi lista. Poceni prodam dve postelji, dve kuhinjski kredenci in otroški voziček na tri kolesa. C. A. Celje, Ipavčeva 16. Prodam navaden gramofon »Edison-Bell« s" ploščami. Cena 12.000 din in novi elek- trični pekač (3-500). Naslov v upravi lista. Vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje, v Šentjurju ugodno napro- daj. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Gotovina«. / Prodam 14 specialno izdelanih betonskih strebrov za brajdo, (z rokami) več priprav — nožev za rezanje zelja, kumaric, para- dižnikov, buč, univerzalni za vsakdanjo uporabo v večjih kuhinjah, restavracijah, menzah ali za večjo družino — in nove borove stopnice 410 krat 80 cm. Pilih Ja- kob, Celje, Trnovlje 20. Zaradi selitve prodam več zelo lepega, dobro ohranjenega pohištva. Ogled od 15. do 17. ure v Celju, Plečnikova 22. • RAZNO Za dopoldanski čas sprejmem žensko za varstvo 4 mesecev starega otroka. Vogrinc, Celje, Smrekarjeva 6. Vrt na Otoku dam v najem. Naslov v upravi lista. Pomoč v gospodinjstvu nudim, v Laškem ali v Celju. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Osem ur«. Kdor mi posodi 50.000 din, mu do decembra vrnem 60.000 din. Naslov v upravi lista. Našel sem zlato brošo. Višnar, Celje, Gle- dališka 9. Fant, 21 let želi poznanstva s poštenim kmečkim dekletom do 20 M. Ponudbe na upravo lista pod^ifro »Pomlad«. # S L U Ž B E Kupim peso. Naslov v upravi lista. Manjše stanovanje v Celju ali v bližini ku- pim. Naslov v upravi lista. Otroški športni voziček in posteljico kupim. Naslov v upravi lista. • KUPIM Iščemo gospodinjsko pomočnico. Nastop bd 1. do 5. aprila. Plača po dogovoru. Iščem gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe. Plača dobra, Zglasite se v Oblakovi ulici 8, Celje. Več trgovskih pomočnikov - prodajalcev in več skladiščnih delavcev sprejme takoj: »Petrol« Celje. • STANOVANJA Sprejmem na stanovanje 20 do 25-let lo skromno dekle. Naslov v upravi lista. ■Sobico oddam dekletu za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. Mlada zakonca iščeta opremljeno, ali prazno sobo. Plačata po dogovoru. Žena nudi po- moč v gospodinjstvu v dopoldanskem ča- su. Naslov v upravi lista. Upokojenka išče Jmanjšo sobico, za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. Za enosobno stanovanje nudim posojilo do 200.000 din, ali plačam vnaprej. Naslov v upraVi lista. Na stanovanje sprejmem moškega. Krajnc, Ulica Bratov V.osnjakov 33. Komisija za sprejem in odpoved delovnega razmerja pri Mladinski knjigi Ljubljana Poslovalnica Celje, Stanetova ul. 3 sprejme 2 trgovski pomočnici Nastop je možen takoj, ali po do-; govoru. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 28. marca do 4. aprila: Marjan Tiselj, Celje, Sa- vinjsko nabrežje 3/II, te- lefon 28-71. • KONCERTI v.. Ponedeljek, 6. aprila: orkester »Ivan Cankar«, Koncert zabavnih melodij. Dirigent: Dušan Sancin. Sreda, 8. aprila: Komorni moški zbor. Kon- cert za srednješolsko mladino ob 17. uri v Narodnem domu. Sobota, 11. aprila: KOMORNI MOŠKI ZBOR. Slavnostni koncert ob 15-letnici obstoja, ob 20. uri v Narodnem domu. Sreda, 15. aprila: Komorni moški zbor. Po- novitev koncerta ob 20. uri v Narodnem domu. Petek, 24. aprila: VI. abonmajski koncert. Renski komorni orkester ob 19.30 v Na- rodnem domu. Sobota, 25. aprila: Mešani mladinski zbor Gimnazije »Svoboda« XIX. redni letni kon- cert ob 20. uri v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli. • TURIZEM OBČNI ZBOR OLEPŠEVALNEGA I^^ TURISTIČNEGA DRUŠTVA CELJE Olepševalno in turistično društvo Celje bo imelo svoj redni občni zbor v četrtek, dne 16. aprila ob 19.30 uri v veliki dvorani Na- rodnega doma. Vsa društva in organizacije vljudno prosimo, da ta datum upoštevajo. Ze danes opozarjamo društvene člane ter prija- telje društva, da bosta na občnem zboru sodelovala s kratkim koncertom operna pr- vaka Vilma Bukovec In Vladko Korošec. NASLEDNJE TURISTIČNO PREDAVANJE Olepševalno in turistično društvo sporoča, da prireja v četrtek, dne 9. aprila ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma svoje zatf- nje letošnje turistično predavanje. Tovari.ša Kovačič Milan in Kurnik Miha nam bosta predstavila švedski narodni park Skansen in Nubijo, Egiptu žrtvovano deželo. Preda- vanje bo izredno zanimivo, saj bo prikazalo najsodobnejšo švedsko arhitekturo ter pre- krasne zgodovinske spomenike, ki jih bo v Nubiji še letos zalila voda. Posnetki so edin- stveni in si jih velja ogledati. Predavanje bo spremljalo preko 150 barvnih diapozitivov. LEPO MESTO Naslednja številka časopisa Lepo mesto izide 12. aprila. Med drugim objavlja razgo- vore z gostinskimi in turističnimi flelavci, re- portažo o gostinstvu, članek o pustnili pri- reditvah, kulturne prikaze, kritike, ocene, vrsto celjskjh obrazov in bodic v verzih ter zanimivosti Iz Celja, Velenja, Frankolovega, Mozirja, Vitanja in Rogaške Slatine. Nove naročnike sprejemajo v Turističnem infor- macijskem uradu v Stanetovi ulici. Naroč- nina za dve leti znaša 100 dinarjev. VABILO Vabimo vse člane Stanovanjsl^ zadruge »DOM« Celje na 5. redni občni zbor zadruge, ki bo v ponedeljek 30. marca 1964 ob 16. uri v dvorani Okrajne gospodarske zbornice Ce- lje, Cankarjeva 3/1. ■ PREDLAGANI DNEVNI RED: 1. Izvolitev organov občnega zbora — delovno predsedstvo — zapisnikarja in overovatelja 'zapisnika — verifikacij ške komisije — kandidacijske komisije 2. Pregled sklepov IV. občnega zbora 3. Poročilo predsednika ZS in upravnika zadruge 4. Razprava o poročilih Razprava in sklepanje o okvirnem pro- gramu zadružne gradnje za leto 1964 6. Razprava in sprejem statuta Stanovanj- ske zadruge »DOM« 7. Volitve ZS 8. Predlogi in zaključki Ce ob napovedanem času občni zbor ne bo sklepčen, se zbor opravi pol ure kasneje ne glede na število navzočih članov zadruge v skladu z določili čl. 21. Pravil zadruge. ® OBVESTILA Podjetje »Avtobusni promet« Celje obvešča cenjene potnike, da bo od i. 4. 1964 dalje obratovala redna avtobusna proga Brežice— Celje zaradi zapore ceste samo na relaciji Brežice—Krško in sicer predvidoma do 29. 9. 1964. Istočasno bo skrajšana tudi redna proga Sopota—Celje, tako da bo avtobus vozli samo na relaciji Sopota—Zidani most. Avtobusni promet Celje AVTOMOBILISTI IN MOTORISTI POZOR! Zaradi velikega povpra.ševanja po osebnih avtomobilih In motornih kolesih namerava- mo prcrcdifj v aprilu veliki spomladanski se- jem motornih vozil. K udeležbi vabimo vse prodajalce motornih vozil s prošnjo, da ude- ležbo zaradi predpriprav prijavijo. Spričo velikega povpraševanja je uspeh prodaje zajamčen, zato s prijavami pohitite. REALITETNA AGENCIJA, MARIBOR, Par- tizanska cesta 24, telefon 21-813. IZLETNIK vabimo vas na naše izlete: — ZtJRICH—LONDON—PARIŠ—MUNCHEN 9-dnevno potovanje z vlakom — ISTANBUL—SOFIJA 8-dnevno potovanje z vlakom — FIRENCE—RIM—NEAPELJ—CAPRI—BE- NETKE—TRST 9-dnevno potovanje z vlakom — PARIŠ—NICA—MONTE CARLO—MILANO —BENETKE 9-dnevno potovanje z vlakom — KIJEV—LENINGRAD—MOSKVA — poto- vanje preko BUDIMPEŠTE z vlakom (spalni in jedilni vagon) — avion 14-dnevno potovanje ATENE—SOLUN—PELOPONEZ—DELFI 9-dnevno potovanje z avtobusom — BENETKE—TRST — dvodnevni Izlet z avtobusom — TRST — enodnevni izlet z avtobusom — DUNAJ — 4-dnevni izlet z avtobusom na svetovno cvetlično razstavo — KOROŠKA — enodnevni in večdnevni iz- leti z avtobusom — PO GORENJSKI—PRIMORSKI 2-dnevni izlet z avtobusom — PLITVICE — dvodnevni izlet z avtobusom — PO ISTRI — dvodnevni izlet z avtobusom — PO DOLENJSKI — dvodnevni izlet z av- tobusom — OHRID — 5-dnevno potovanje z avtobu- som. IZLETNIK VAM NUDI: organizacijo Izletov in prevozov strokovnih ekskurzij z modernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo. Posredujemo vam nabavo potnih listov In tujih vizumov v najkrajšem času. Vršimo menjavo tujih valut.- Vršimo rezervacije v spalnih vagonih in na JAT avionih, rezervacije za letni oddih. V prodaji imamo avtokarte Slovenije In Jugoslavije, turistične karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Ti- tovem trgu številka 3 pri avtobusni postaji — telefon 28-41, poštni predal 162. Se priporočamo za cenjena naročila. IZLETNIK CiUE Podjetje »AVTO CELJE« Celje sprejme v delovno razmerje in v hk naslednje delavce oziroma vajence: 4 KVALIFICIRANE ALI VISOKO KVALIFICIRANE DELAVCE AVTOMEHANIKE 6 KVALIFICIRANIH ALI VISOKO KVALIFICIRANIH DELAVCEV AVTOKLEPARJEV 2 KVALIFICIRANA ALI VISOKO KVALIFICIRANA DELAVCA AVTOLICARJA ~ VECJE ŠTEVILO VAJENCEV ZA AVTOMEHANICNO, AVTOKLEPARSKO IN AVTOLiCARSKO STROKO Pogoj: končana osemletka. Ponudbe sprejema sekretariat podjejta do zasedbe prostih delov- nih oziroma učnih mest. Lesno industrijski kombinat »Savinja« Celje ima naslednja prosta delovna mesta: 1. ANALITIKA Pogoj: dokončana ekonomska fakulteta in nekaj let prakse, višja ali srednja šola z večletno prakso v računovodstvu. 2. KADROVIKA Pogoj: dokončana Višja kadrovska šola ali višja politična šola z nekaj let prakse v vodenju personalnih zadev. 3. VEC LESNOINDUSTRIJSKIH TEHNIKOV Pogoj: Uspešno 'dokončana tehnična šola, zaželeno nekaj let ^ dela v lesnoindustrijski stroki. 4. ADMINISTRATIVNO MOC Pogoj: dokončana ekonomska šola in nekaj let prakse v admini- straciji z znanjem strojepisja in stenografije. Interesenti naj se osebno ali pismeno javijo v občem oddelku delovne organizacije. Ker stanovanj ni na razpolago, imajo prednost interesenti iz Celja ali bližnje okolice. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ^ Komisija za volitve in imenovanja Skupščine okraja Celje razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Združenja študijskih centrov višjih in visokih šol v Celju Pogoj: fakultetna izobrazba in 5 let prakse v izobraževanju. Prošnjo z življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja naj prosilci pošljejo oddelku za skupne službe Skupščine okraja Celje najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. Obrtno podjetje »Steklar« Celje razpisuje po sklepu UO prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: dokončana srednja šola in vsaj 5 let prakse na delovnem mestu računovodje. Osebni dohodki po pravilniku/OD. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov »Steklar« Celje. Veliko nagradno žrebanje KOMUNALNA BANKA CFXJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in ekspoziturami objavlja veliko nagradno žrebanje. V poštev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 15. januarja do 31. marca 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 dinarjev in to vlogo vezali na odpovedni rok nad 12 mesecev. Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hra- nilnica in ekspoziture v 2alcu. Mozirju, Laškem. Slov. Konjicah, Smgrju pri Jelšafc, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici. NAGRADE: 1 HLADILNIK 1 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK 1 TRANZISTOR 1 ELEKTRIČNI GRAMOFON 1 ELEKTRIČNI BRIVSKI APARAT Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 6 do 7 %. Vlagajte svoje prihranke, koristili boste sebi in skupnosti? Komunalna banka Celje S-tran 8 CELJSKI TEDNIK Št. 12 — 27. marca 1964 Šport - šport - šport - šport Zadnji keglji so padli... Občinsko prvenstvo Celja v kegljanju za posamez- nike je končano. Kot smo pričakoval^ je prvo mesto pripadlo Jožetu Lubeju, ki je vodil od prvega nastopa pa vse do konca. Rezultati: 1. Jože Lubej 3446, 2. Viki Vanovšek (oba Celje) 3391, 3, Tomo Šalič (Štore) 3362, 4. Edi Šunko (Inurad) 3344, 5. Vili Truglas 3339, 6. Slavko Marin- ček (oba Celje) 3334, 7. Štefan Krajnc (Elektro) 3329, 8. Vili Cater (Olimp) 3311, 9. Jože Podkrižnik 3305, 10. Lojze Petecin (oba Ingrad) 3304, 11. Mojko Druš- kovič (Elektro) 3302, 12. Ivan Veranič (Celje) 3298 itd. V skupini starejših članov (15), ki so se pomerili na 2-krat 100 lučajev je zmagal Janko Vodičar (Celje) s 738 keglji; na ostala mesta pa so se zvrstili: 2. An- ton Filipič (Štore) 728, 3. Vinko Mejač (Olimp) 727, 4. Mirko Kerštajn (Štore) 726, 5. Franc Vrtovec (Ce- lje) 711, 6. Rudi Kolenc (štore) 705 itd. Kakor pri starejših članih, tako je do sprememb na vrhu lestvice po drugem kolu prišlo tudi pri čla- nicah. Najboljše so se uvrstile takole: 1. Rozika Turn- šek (Ingrad) 738, 2. Sonja Ocvirk (štore) 734, 3. Ro- zika Zupane (Celje) 725, 4. Hilda Veber 713, 5. Vida Veselak (obe Štore) 712, 6. Matilda Gošnjak (Ingrad) 692, 7. Evelyne Lubej (Celje) 691. (Na sliki: občinski prvak — Jože Lubej). Konjiški Partizan na dobri poti Pred dnevi je bil v Slovenskih Konjicah oibčni zbor tamošnjega Partizana, na katerem so se dobro pogovorili o delu .težavah in uspe- hih. Zelo prisrčno pa je bilo slovo od dolgoletnega člana, načelnika in v zadnjih štirih letih predsednika dnrštva. tov. Stanka PISANCA. ki odhaja na novo shižibeno mesto. Košarkarji so se p^o dveh letih nastopanja v okrajni ligi uvrstili v drugo slovensko. S prostovoljnim delom in minimalnimi sredstvi so zgradili lep stadion v parku. K4jub kratkemu času je zanimanje Konji- čanov. zlasti mladine zelo naraslo za to športno igro. zato računajo v še večje uspehe. Veliko izaslug za napredek košarike v Konjicah imata Jože Baraga ter inž. Riliteršič. Nogometna sekcija je po daljšem nazadovanju lani vidno napredova- la. Moštvo je ibrez poraza na čelji vzhodne skupine okrajne lige. Nif^ hova želja pa je uvrstitev v slo- vensko ligo. Levji, delež za kvali- tetni napredek gre trenerju. Stane- tu Zuletu in predsedniku sekcije Gvidu Mrazu. Po hitrem vzponu je namizni /te- nis začel stagnirati. predvseni za- radi neresnosti igralcev. Nerazum- ljivo je tudi to. da ne morejo se- staviti odbora sekcije. Smučarska sekcija je letos na- predovala predvsem v organ iziic i j i tečajev in tekmovanj. Člani sekcije so tudi pripravili progo za velesla- lom. Do prihodnje sezone pa imajo namen zgraditi vlečnico jn podalj- šati že obstoječo progo. Splošna telesna vadiba je nazado- vala, vendar :zaradi objektivnih vzrokov. Telovadnica, ki je bila zgrajena 1906. leta in je velika 16 X 19 metrov, ne more zadovoljiti delu organizacije, ki šteje nad IGO aktivnih članov in 800 učencem obeh osnovnih šol. Izredno kritično je stanje tudi na plavalnem bazenu. Društvo ni spo- sobno, da bi ga vzdrževalo. Udele- ženci zbora so menili, da je to skrb celotne občine, saj služi ta objekt predvsem turizmu in razvedrilu več ljudi, ne pa ozkim interesom orga- nizacije. Zaradi odhocla tovariša Pisanca so za novega predsednika iabrali Vinko Vzdovca. za blagajnika Iva- na Jelenka. za tajnika pa Jožeta Vehovarja. Oib izvolitvi je novi predsednik poudaril, da z ndeiežibo na občnem zboru ne morejo biti zadovoljni, saj so manjkali pred- vsem predstavuLki družbenopolitič- nih organizacij. J. S. KOMENTAR 2-1-0 ^ Zmaga, remi, poraz. .^^ to so končne ugotovitve po dru- gem kolu spomladanskega de- la prvenstva v slovenski no- gometni ligi za vse tri celjske enajstorice. Kladivar se v prvi tekmi zares v povratnem delu pr- venstva ni izkazal. Nad 1.300 gledalcev, ki so v nedeljo pri- šli na Glazijo, je bilo močno razočaranih nad igro kandi- data za prvo mesto. Celjani so bili sicer boljši, zlasti v prvem delu igre. toda tudi go- stje iz Kidričevega so bili nevarni, saj so zapravili ne- kaj lepih priložnosti za gol. Tako ^e je tekma med Kladi- varjem in Aluminijem kon- čala z minimalno zmago do- mačinov 2:0. CVljski železničarji šo tudi v srečanju s kranjskim Tri- glavom (lokazali. da niso od od muh in da 'bodo tudi naj- l>olj'šim trd oreh. Cebi Kranj- čani ne imeli v vratih odlič- nega igralca, bi se lahko zgo- dilo še kaj več. kot pa samo delitev torike<- Triglav : Celje^ 0:0. Olimp je po tekmi v Trbov- ljah že dvanajstič zapustil igrišče kot premagano mošt- vo. Medtem ko so se v prvem polčasu zarac)! mocMie oibram- be še kar (loil)rb držali, pa so v drugem delu igre dobili še štiri, dali pa komaj en sam, častni gol. Rudar: Olimp 5:1. Po teh dogodkih na igriščih je Kladivar zadržal prvo me- sto na lestvici z 22 točkami. Medtem ko so Celjani ostali na četrtem mestu s 15 pika- mi, so {>lim|M)vci, zaenkrat še brez upov za boljši plas- man — na zadnjem, trinaj- stem mestu z vsega skupaj dvema točkama. Zelo zanimivo Im) tretje ko- lo sponi lad*in siv tvjca dela pr- venstva, saj bo že v mnogo- čem razčistilo |)()ložaj na vr- hu. Gre namreč za tekmo v Ljubljani med .Svobodo ter Kladivarjem. torej za (Ivc)|1m)J med dvenm kandidatoma za prvo mesto. Lansko jesen je v tekmi na Glaziji zmagal Kladivar s 4:0. Kako pa bo letosi* Medtem ko bodo celj- ski železničarji to nedeljo po- čivali v prvenstvenem boju, pa bodo C)limpovci gostili mo- štvo kranjskega Triglava. V lanske msrečanju je zmagal Triglav s 2;!. STRELCI V BRESTANICI NA LETNEM ZBORU Strelska družina v Brest^anici, ki doluje od l('»os naprej vnovič k<)( samostojna orga- nizacija, ie razvila živahno dejavnost med svojimi člani. Razveseljivo je, da je med mladimi strelci največ pionirjev in pionirk iz osnovne šolej ki imajo veliko zanimanja za ta šport. Precej* težav imajo zaradi prostorov, so med drugim ngotovUi na nedavnem občnem zboru, saj so še zmeraj navezani na gosto- ljubje tamošnje elektrarne. Zaenkrat je ta- ko, da kaže kolektiv elektrarne veliko ra- zumevanje zn delo te organizacije ,in da z upoštevanjem razmer daje na razpolago prostor za vadbo. Ko so na zboru govorili o načrtih, so sklenili, da bod<<'začeli z gradnjo strtdišča za malokalibrsko puško. Precej dela bodo opravili sami; sicer [)a računajo še na po- moč osta!ih krajevnih organizacij, občinske zveze /a telesno kulturo in elektrarne. /<'lo p(>.ster je tekmovalni program, saj se bodo udi jezili najrazličnejših prvensiev in pri- r^editev. Na vseh teh tekmovanjih bodo so- delovali tudi |)ionirji. C.laVno pionirsko tek- movanje pa bo spet i)rvenstvo osnovne šole, na katerem bodo nastopili vsi učenci. Z. S. HOKEJISTI NA TRAVI V ZAGREBU v soboto in nedeljo bodo mladi člani sek- cije za hokej na travi- HDK Celja nastopili na prvem mednarodnem srečanju. Tokrat so se odzvali povaliilu zagrebškega društva Ma- mthO'i, ki je v počastitev 50-!etni'.e svojega obstoja pripravil zanimiv mednaiodni turnir osmih moštev.' Celjani se bodo v prvi tekmi, v soboto popoldne, srečali s ziiriško -tkipo Tras'injpcrsa, v nedeljo pa s Tre.šnjevko iz Zagreba. _ JOŽE MIKELN IN STANKO KROŠLIN OKRAJNA PRVAKA V NAMIZNEM TFNISU V organizaciji Partizana v Radečah je bilo v nedeljo okrajno prvenstvo v nainiz- nem tenisu za pionirje in člane. Na tek- movanju se je zbralo blizu 50 lekiiiovalc-v iz Rogaške Slatine, Žalca, Sevnice, Zida- nega mosta, Celja. Sn\artna ob Paki ter Ha- d«'č. Žal se iz neznanih razlogov teknio\anja niso udel(!Žili igralci konjiškega l^ulizana. Rezultati. ČLANI: I. Jože Mikeln (Žalec), 2. Vlado (iajšek (Celje), 'i. Ivyu PcKlpcčan. 4. Tone Mikeln (oba Žalec). V tolažilni sku- pini članov je zmagal Janko Kvas iz ( elja. PIONIRJI so tekmovali v dveh skupinah po s< (icui tekmovalcev, po sistemu vsak z vsakim. Po finalnih dvobojih so se zvrstili takole: t. Stanko Krošlin (Rogaška Slatina), 2. Darko Hrainec, i. Ivan Povše (oba .ajarije pestrega programa. V skoraj sleherni številki l)odo objavljeni tudi strokovni sestavki. liilten bodo l)rezi)lačno prejemala vsa te- lesnovzgojna driišt\a v okraju, nadalje vse občinske z\eze ter člani ujiruvnega odboru okrajne zveze zu telesno kujUjro. CELJ.ANI DRUGI Za celjske rokometaše jo biio tekmovanje v zirnski republiški ligi končano šele mi- nulo n_'deljo, ko so na domačem igrišču sprejeli v goste ekipi mariborskega Branika t T S'ovenj Gradca in tako spravili pod slr:'ho še zaostali srečanji. Medtem ko so Celjani odpravili Branik z rezultatom 15:8, so .tekmo s Slovenj Gradcem izgubili s 7:5. Navzlic temu s(j v končni oceni zasedli častno drugo mesto za trboveljskim Ru- darjem. MLADINSKI N0G0MP:T v mladinskih lekniali r<'|)ubliške lige je Kladivar premagal Aluminij 4:0. Triglav iz Kranja ( elj<- t):1. trboveljski Rudar pa (Jlimp 4:0. Po drugem kolu spomladanskega dola pr- venstva vodi ljubljanska Svoboda s 2". toč- kami. Kladivar je četrti z 22. pikami Olimp enajsti z 11. pikami ter zadnje Celje s štirimi pikami. ERANC POSEDEL ZLATA PUŠČICA v ŽALCU v nedeljo so izv(<^li v Zaleu občin-iko tu- viMi.it\(> v strel ian ju z zračno pušl«n za zlalo puščico. Med dvajsetimi udeleženci, ki so izpolnili normo za to tekmovanje, je zma-. gal Tranc Pos(>del s >|'> krogi. S to zniagn- je osvojil tudi občinsko zlato puščico. Na' ostabi boljša mesta pa so se uveljavili: 2. Jože Korun 5tO, ">. Romari Zuoaiic "04. 4. Jakob Bombek 5(M». 5. Rude Virjant >()«. (>. Vlado Korun ">()(), T. Zvonko Zupane "/IKI itd. \ si so izpolnili normi) za okrajno pr- venstvo za zliito puščico, ki bo \ nedeljo. 29. tega meseca v Sevnid. DVA NASTOPA - DVA PORAZA v prvem in druffein nastopu za ekipno prvenstvo Slovenije v kegljanju celjske kegljačice niso imele sreče, saj so oba dvo- boja proti ekipi mariborskega Branika iz- gubile; prvega v Kranju z rezultatom 2''UU: 2.t»7fl ter drugega v Ljubljani 2.177:2.008. vtem ko se je na dvoboju v Kranju od Celjank najbolje držala T)cvirkova. ki je ]>odrla ■>6S kegljev, se je na kegljišču Slo- vana v Ljubljani izkazala Vebrova t 3?1 podrtimi lesi. BREŽICE IN CELJE v nedeljo je bil v telovadnici celjskega Partizana turnir v odbojki, na katerem je !'istoiiilo šest moštev: tri moške in tri žen- ske ekipe. V ženski konkurenci so zmagale članice brežiškega Partizana, ki so prema- gale ekipo Partizana Celje 2:1. ter vrsto Partizana^Kajuh 2:1). V borbi za drugo me- sto je Partizan Celje odpravil ekipX) Parti- zana-Kajuh 2:0. Pri moških so zniaguli igralci celjskega Plirtizana, ki so odpravili ekipi iz Brežic in Bregune s po 2:0. V igri za drugo mesto so Brežice premagale Bregano 2:1, SE EN URANKARJEV REKORD Na prvem okrajnem prvenstvu v dviganju uteži, ki je bilo v soboto v Velenju, so čla- ni celjskega Partizana dosegli tri, člani ve- lenjskega pa pet prvih mest. Pri članih je v lahki kategoriji Jože Urankar (Ceije) dvig- nil 305 kg (95, 90, 120) in tako vnovič iz- boljšal celjski rekord. Odličen je bil tudi Velenjčan Ignac Salej, ki je v srednji kate- goriji za člane dvignil 312.5 kg. V ostalih skupinah so zmagali: MLADINCI — peresni: Pire (V) 195; lahka: Zaluberšek (V) 225; srednja: Velunšek (V) 290; lahko težka: Ku- rent (C) 270; težka: Meianšek (V) 235. ČLA- NI — lahkotežka: Jakob Salej (C) 285. V nedeljo bodo celjski dvigalci uteži na- stopili na republiškem prvenstvu v Ljub- MLADINSKE ODDAJE V programu celjske radijske postaje je znov: nastala sprememba: od torka 31. mar- dalie bodo govorne oddaje izpopolnjevale še na novo uvedene mladinske oddaje. Skrb Z.T prispevke v okviru te oddaje je prevzel poseben uredniški odbor pri okrajn^-m m'a- dinsVem komiteju, v oddajah pa se bodo vrstili spisi o delu in problemili mladinske orcanl/aciie in podobno. Ni naključje, da bo prvi mladinska oddaja, v torek, 31. mar- ca, posvečena republiškemu kongresu Zveze mladine Slovenije, ki bo konec prihodnjega tedna v Ljubljani. Odslej bodo mladinske oddaje na sporedu vsak torek ob 17.25 in bodo trajale deset minut. Od ostalih govornih oddaj, ki se bodo zvrstile prihodnji teden, še posebej opozar- jamo na šolo za starše (sreda ob 17.20), na- dalje na radijsko univerzo (četrtek ob 17.25) ter na petkovo kulturno oddajo: V galeriji kulturnih in zgodovinskih značilnosti (ob 17.25). To so oddaje, ki so že doslej vzbu- dile pri poslušalcih veliko pozornost; zato jih tudi v prihodnje ne kaže zamujali. Sicer na lahko celisko kroniko poslušnte vsak delavnik ob 17.00, obvestila ob 17.00 oddajo plošč po željah ob 17.35 ter zabavno glasbo in reklame ob 17.45. Seveda pa na- stajajo v dnevnih programih tudi določene snremembe, ki so največkrat odvisne od ve- likega števila naročil, plošč po željah. LEP VZGLED Na poziv Zavoda za krvodajalstvo \.\vto Celje« pokazal izredno razu- mevanie do bližnjega v nesreči. Pred dnevi je darovalo kri kar 27 d.arovakev. To humano akcijo je organizirala sindikalna podružnica v |>odietjti. pri tem se je pa najbolj izkazal predsednik delavskega sveta tovariš Alojz Horvat. Temu lepemu zgledu naj hi sle- dili tudi v drugih podjetjih. —'in Celjska f otokronika TRI PODOBE OTOKA Na že urejenem delu Otoka« te- č« življenje svojo uglajeno pot. So morda arhitekti iMJzabifi na su.šilni- ee? Perilo |)ač ni varno niti pred j>ogledi. še ihauj pred umazanimi žogami . .. Okoli n.()v.ih stanovanjskih blokov urejujejo zelenice, poti in dovozne ceste, ()točani so /zadovoljni, prebi- valci drugih terenov pa godrnjajo: Kila j pa mi i* Proti zahodu, proti kopališču .se Otok' razrašča v jeku gradl)ene dejavnosti. Pravij.o. da montažni bloki niiso nič cenejši, pa tudi ne ra- stejo hitro kot gobe čez noč. Veliko grmenjar*— malo dežja? SEM IN TJA PO CELJU Za lepšo podobo Celja ob pi:aznikih Končno smo prišli tudi do odloka, ki 'bo za praznike odrejal Celju lep- šo, svečanejšo podobo. Že večkrat smo pisali o tem, da Celje ne nudi najlepše podobe, da so razol>ešene neustrezne zastave, primitivni tran- sparenti, da so neikatare izložbe ne- okusno urejen itd. Odlok, ki ga je pripravila ol)činska skupščina bo te- mu napravil konec. V odloku je predvideno, da morajo ob praznikili z vseh istavb l)iti razobe«ene držav- ne in republiške zastave. Le-te mo- rajo l)iti čiste in cele, če obledijo jih je troba zamenjati z novimi. Za- stave je treba odstraiuiti prvi dan po prazniku. ■Odlok Al rej čl tudi dru.ge stvari, kot iso transparenti, napisi, krasitev z ze- lenjem in rožami. Odlok pa ni take narave, da bi, samo urejal in prepovedoval, temveč predvideva tudi nagrajevanje vseh, ki se bodo pri priizuični krasitvi me- sta najbolj izkazali. NOVA IMENOVANJA V CELJU >Na zadnji seji občinske skupščine je bilo za odgovorne dolžnosti ime- novano nekaj občanov mesta Celja: za vfšika dolžnosti direktorja pri podjetju Ključavničar je ibil imeno- van tovariš Jože Arbelter. Za direktorja podjetja Dolomit na Frankolovem je bil imenovan Stan- ko Hrastnik iz Ljnl)ečne. Ker je bil zaradi zdravstvenih razmer in lastne prošnje razrešen dolžnosti direktorja »Elektroinštala- cij« tovariš Avgust Jagrič, ga Ibo na tem mestu zemanjal tovari.š Ivan Doberšek. Nedavno ustanovljen zavod za ce- ne v Celju je dobil tudi direktorja. Imenovan je ibil tovariš Franc Ml- helič iz Celja. Na seji je komisija predlagala še več drugih imenovanj; v otlbor za izgradnjo celjskih rekreacijskih centrov v novo davčno komisijo, ki jo bo vodil tovariš Pavle Blazuto. Nadalje je bila imenovana komiisija za pregled zaključnega računa in «e vrsto drugih komisij in upravnih odborov. K.]. KONCERT ORKESTRA »IVAN CANKAR« Po daljšem času bo 6. apri- la ob 20. uri v Narodnem do- mu zopet nastopil orkester »Ivan Cankar«, ki bo pod tak- tirko Diišana Sancina izvedel celovečerni koncert, ^a pro- f^rainu bo med drugim nekaj arij iz Prodane neveste in Pla- ninske rože, razen tega pa nekaj odlomkov iz zakladnice Leharja, Bizeta, Gregorca in drugih. Na koncert občinstvo pose- bej oi>ozarjamo. St. 12 — 27. marca 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 9 TEDNIKOV ROMAN — HUMORESKA — SUKANICA — ROMAN ~ HUMORESKA — SUKANICA — TEDNIKOV ROMAN ^ AXEL BROOX: AFERA BEXTER 12 Ko sem bil spet na cesti, je Heppel pred iz- ložbenim oknom govoril s človekom v sivem plašču. Namignil mi je, naj se vrnem v trgovino. »•Naš uslužbenec, ki je Rothmannu za petami« mi je rekel, ko je prišel za mano. Ni nam bilo treba dolgo čakati. Nemec se je kmalu spet prikazal na ulici in odšel v smeri proti Oxford Street. ■^Mrs. Johnstone ima najbrž dan obiskov,« je rekel inšpektor. >^Videli boste, kako me bo ve- sela.« Vzpela sva se po stopnicah in pozvonila na številki šest. »■Dober dan, Mrs. Johnstone!« je rekel in- špektor. »O, saj to ste vi, Meg!« »■Za vas, inšpektor, gospa Johnstone,« mu je zabrusila in hotela zaloputniti vrata, toda inšpek- tor jo je odrinil in vstopil. »Saj ne zamerite, Meg,« je rekel prijazno. »Na hodniku strašno vleče.« »Seveda,« je odvrnila Meg. »Policija je vedno dobrodošla!« Vstopili smo v sobo, prenapolnjeno z nemo- gočim pohištvom in raznovrstno ceneno kramo. Se nikoli v življenju nisem videl tako bogate zbirke neokusnih okraskov. Ogledalo z izrezlja- nim okvirjem, pisani lestenci iz kričeče poslika- nega blaga, pepelniki, vaze, posode za sadje, ša- tulje, prenapolnjene z nesmiselnim okrasjem. Na čipkasti zofi se je valjala gora blazin, opremlje- nih s pentljami, tako nemogočih oblik, ko da si jih je izmislil pijanec v deliriju. Na majhni baročni mizici je ležala pod sve- tilko iz prašnega blaga knjiga proslule Kurts- Mahler. Zraven je na kupu pisem sedela okin- čana lutka, ki je z žalostnimi očmi gledala na vso to navlako. TRINAJSTO POGLAVJE t »Neverjetno,« je rekel inšpektor Meg, »saj vi se sploh ne starate! Videti ste še mlajši, ko ta- krat, ko sva se poslednjič videla.« »Lepotni saloni delajo čuda,« je odvrnila Meg strupeno. »Poskusite tudi vi, saj škoditi vam ne more.« Potem pa se ji je rialičeni obraz pomračil: »Po kaj ste prišli?« »Nič se ne bojte. Meg. Ce boste pametni, se lahko izognete sitnostim. Odgovorili mi boste na nekaj vprašanj v zvezi z mojim dobrim prija- teljem ...« »Vaših prijateljev ne poznam in si tega. tudi ne želim!« »Ne poznate lorda Johna Baxterja?« »■Ne. Pa tudi ne canterburyskega nadškofa!« »Kaj ni bila njegova prevzvišenost danes že dvakrat pri vas?« »To se pravi, da že ves dan vohljate okoli mojih vrat!« Heppela očitno vlačugina zadirčnost ni niti najmanj motila; zdelo se je, kakor da razume njene žolčne odgovore kot izraze prijaznosti. »Saj dovolite?« je vprašal ljubeznivo in pre- vidno sedel na stol poleg baročne mizice. »Bo- dite tako dobri in mi povejte, kaj je iskal lord John pri vas.« »Kaj morem zato, če se mu zdim privlačna?« je odvrnila koketno. »Potemtakem vas je prišel občudovat tudi Max Rothmann, kolikor mu je seve dopuščal čas?« »Kaj pravzaprav hočete! Menda lahko živim, ali ne!« »Seveda lahko, Meg. Imate vžigalice?« Meg se je obrnila h kaminu. Heppel je segel med pisma in vtaknil nekaj v žep. Ko mu je Meg ponudila vžigalice, je privlekel iz žepa pipo in si jo prižgal. »Maksa poznate že dalj časa, kajne?« »Da, nekaj časa že!« »Saj menda niste z njim poročeni?« »Poročena! S to cunjo.^« »Kako to. da si je v ponedeljek ponoči, ko je prišel na Lincot, sposodil vaše ime?« >«Kako naj to vem! Johnstonov je bog ve ko- liko!« »Torej naključje, kakor je naključje tudi obisk dveh moških, ki sta oba zapletena v lincotsko afero. Zelo zanimivo. Ali mi ne bi raje kar zdajle vsega povedali?« »Kaj naj vam povem? Sai ničesar ne vem.« Inšpektor ie vstal. »Prav, Meg. Povejte mi vsaj, kakšen parfum je to?« Heppel je razširil nosnice in globoko vdihnil. »Dans la nuit.« »Zapišite mi to na listek papirja, Meg. Zares mi je všeč.« »Hotel Bloomsbury,« je naročil inšpektor šo- ferju, ko sva sedla v taksi. »Poglejte!« »Modri papir!« sem vzkliknil, '»Torej so pri- hajala modra pisma od Maud!« »Skoro gotovo. Vodni žig je isti. Na mizici sem našel tudi tole.« Ostrmel sem. Bila je fotografija Sophie de Manca! ■ i . i Kaj neki imajo vsi ti ljudje opraviti z umorčm lorda Arthurja? Kaj veže tako različne ljudi, kakršni so Maud Johnstone, lord John Baxter, Maks Rothmann, Sophie de Manca in — sodeč po prizorčku v vrtu — tudi Lewisa Hopa? Povedal sem inšpektorju, kaj sem zjutraj vi- del. »Za to, da je dal Hope Sophiji de Manca za- vojček bankovcev, je lahko veliko vzrokov, ki z umorom lorda Arthurja nimajo nobene zveze,« je rekel detektiv. Bil sem malce poparjen! Pomislil sem, da ima nemara Clay prav, ko odreka detektivom vsakrš- no domišljijo. Nekaj časa svi> molčala. »Mimogrede bova obiskala še gospoda Wol- landa,« je rekel Heppel, ko se je avto ustavil pred hotelom. Vratar nam je povedal, da Mr. Wolland sicer. stanuje v hotelu, vendar ga trenutno ni doma. Ko mu je inšpektor stisnil v dlan kovanec, je postal precej zelo zgovoren. Mr. Wolland je v petek odpotoval v Pariz in *e v torek spet vrnil. Spremljala ga je neka ženska. Ko sva spet sedela v taksiju, je Heppel naročil šoferju, naj pelje v Regent-Street. »Kakšen opravek imava v Regent-Street?« sem ga vprašal. »Ne midva, ampak vi,« je odvrnil. Nekaj minut pozneje sem sedel — najmlaiši učenec Scotland Yarda — v pisarni posrednika za stave na konjskih dirkah, kamor je bil na- slovljen eden izmed treh telegramov, katerih ko- pije je bil ukradel Clay. Gospod Banks je uradoval v sobi, opaženi z rjavim blagom, za veliko črno mizo. Nič ni bil podoben običajnim posrednikom njegove vrste, marveč je kazal videz dostojnega gentlemana.. ki je v svojem času služil pod zastavo plemiškega regimenta, zdaj pa je član boljšega kluba. Pojasnil sem mu, da bi rad pri niem odprl račun, nakar si je zabeležil reference, ki sem mu jih naštel. Nekaj časa sva se še pogovarjala o višini kredita, potem mi je dal majhno v usnje vezano knjižico. »To je naš statut, gospod Dale,« je rekel. »V njem boste našli vse, kar vas zanima.« »Rad bi stavil s telegrami.« »V knjižici boste našli vsakršen podpis .. .« • »Briskfoot,« sem rekel. »Vsekakor Briskfoot.« Posrednik je vzel iz predala knjigo in jo pre- listal. »Zelo mi je žal, toda ta psevdonim je že za- seden.« »Kak.šna škoda! To ime mi vedno prina.ša srečo. Ali mislite, da bi se dalo lastnika prego- voriti, naj ga zamenja?« Kratek molk. »Dajte mi, prosim vas, njegov naslov. Pisal mu bom, saj mu je gotovo vseeno, pod kakšnim psevdonimom stavi.« Mr. Banks je nekaj časa okleval, ker pa se je bal, da bi izgubil obetajočega klienta, mi je končno napisal ime in naslov. »Se priporočam,« je rekel, ko mi je izročil listek. Kasneje sem ponovil isti prizor pri njegovem kolegu na Haymarket. Podpisa Briskfoot in Elijah sta bila res psev- donima Levvisa Hopa. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Ko sva se vrnila na Lincot, sem bil srečen, da ie dan za mano. V jedilnici se nama je pri- družil Clay. V kratkih besedah sva mu pove- dala, kaj sva opravila v Londonu. »Torej je bil le Hope!« Povedal nama je, da je šel še enkrat na po- što. Dekletu je vrnil ukradene telegrame, češ da jih je našel pred vrati. Ker ji je povrhu po- vedal še mesto v Sibiriji s šestimi črkami, mu je dovolila, da je prebrskal vse kopije telegra- mov. Med njimi je našel tri, Jco so bili podpi- sani s Hopovimi psevdonimi. Po večerji je Heppel poprosil lorda Johna za kratek pogovor. »Čutim dolžnost, sir, da vas ponovno opozo- rim na posledice, ki jih utegne imeti vaš molk.« »Žal mi je.« ^ »Pred sodiščem bom moral povedati, kar vem.« ZIP (Razlaga pomembne kratice) Drznem si prispevati k bodo- čemu slovenskemu besednja- ku svoj skromen prispevek, dokler se srbohrvaška inačica VIP preveč ne zasidra na slo- venskem. Praksa je pokazala, da imamo Slovenci vso pra- vico na naš izraz, zlasti še, ker je pojav, ki je »porodil« potrebo po besedi ZIP, pri Slovencih gotovo ni nastal kasneje kot kjerkoli drugje. Torej ZIP! ZIP je kratica (zveze in'po- znanstva), ki ima vse polno sinonimov: protekcija, famili- arnost, podkupljivost, korup- cija, svaštvo, sorodstvo itd. ZIP je beseda, ki je uporab- na na najrazličnejših področ- jih: V fiziki: ZIP je sila,- ki poganja del sistema rotacije. Dviga sub- jekte z nitjih na višja mesta. V zoologiji: Osel je, kdor se pri svojih stremljenjih ne poslužuje ZIP. Nadležni komarji so tisti, ki jim po ZIP ne bo ustreženo. V kemiji: ZIP kot afiniteta v smislu privlačnosti dveh »elementov« — beri subjektov. V tehniki: ZIP kot sveder pri prodira- nju slabih načrtov »skozi« ko- misije. V financah: ZIP kot premostitev med planiranimi in dejanskimi iz- datki. V pravosodju: ZIP na sodišču čudetno mu- tira v kemijo: zveze in po- znanstva se razblinijo kot kafra. V reklami: ZIP kot sinonim za razpise, natečaje in licitacije. V tisku: ZIP kot predmet pisanja nt dovoljen, (v besednjaku upo- rabo pvremiti s križcem!) V literaturi: Prišepnil je vplivnemu znan- cu in — »ziiin«, ze je neljubi konkurent frčal na slabše ... V poeziji: Ko z muko dirjal boš z.a muzo v hrib, naj tvoj bo Pegaz vedno slavni ZIP. V političnih krogih: ZIP le kot pomen načelnosti v razpravah. Konkretna ob- ravnava slučajna. V družinskem življenju: ZIP kot slabo nadomestilo z.a »ljubezenski trikotnik«. Opravičljivo zgolj v primeru^ če ljubimec (redkeje ljubim- ka) lahko vpliva na standart enega ali pa kar vseh članov družine. Verjamem, da sem navedel dovolj primerov, na osnovi katerih je postalo evidentno, da bo brez ZIP beseda ali kra- tica ZIP vključena v nov be-^ sednjak. To še zlasti z.ato, ker ni nobenih znakov, da bi be- seda ob obči praksi kaj kma- lu zgubila na pomenu in upo- rabi, -ček i Lev in osel | i Odkar je lev živel na zem- | i Iji, je veljal za kralja živali. | i Končno pa so se ga mnoge i I živali naveličale in so predla- = I gale rotacijo v tej funkciji. = I Lev, ki je bil videti že star in | I utrujen, je navsezadnje v to | = privolil. I I 2ivali so se zbrale k novim | = volitvam. Za novega poglavar- | = ja živali je bilo več predlogov. | i Toda po vrsti so svojo kandi- | = daturo odklonili tiger, med- E i ved, jelen, volk in merjasec. | I Končno je bil z.večino gla- E I Končno je čil z večino gla- E i sov izvoljen osel. Presrečen se = I je zahvalili vsem za zaupanje E I in je stopil pred leva: | E »Prepusti mi torej vi.soko e E mesto, ki si na njem dovolj | 5 dolgo sedel! Odslej bom kralj E = živali jaz! I-a!« E = Tedaj je lev planil kvišku: | 5 »Zares si pravi osel, če me- E i niš, da se bom jaz, ki sem E I lev, umaknil tebi, ki si nava- S E den osel! Kako sramotna bi E I bila zame takšna rotacija!« = I Pognal sc jc v osla in mu E I pregriznil vrat. _^SIP- I lllllinilllllilllli.....iiiiiiiiiiii......miim..................M. stran 19 CELJSKI TEDNIK Št. 12 — 27. marca 1964 Od mojega obiska pri Mojstru Jaz, Pepi Šolar, 1. r, sigurno nisem ena prominentna Osebnost, katero bi Mojster povabil na en Večer pri sebi. V studio — stanovanje. Kljub temu sem imel Priložnost opazovati pred enim Tednom Prireditev, kate- ra stane nekaj Milijonov in jo Kri- tika ostro kritizira. Ker so namreč nekateri manjkali zaradi Gripe. Večer pri Mojstru se je pričel z eno Popevko, katero je pel Popev- kar. V dveh oblikah. Prvič Statično (kar je slabo) in drugič Dinamično, kar je sigurno boljše. Po zaslugi Re- žiserja, kateri je bil mrtvo utrujen. Nakar je dvakrat pozvonilo, ker pri- reditelj prvikrat ni slišal zvonca in se je pojavila napovedovalka, katero je Mojster ljubeznivo pogledal. Sle- dil je pogovor, kdo je večji konfe- rancier: ali Mojster ali en drug. Na- kar je moral tazadnji ugotoviti po- klic od ženske s turnom na glavi, katera je priletela iz zraka in se je izkazalo, da je stevardesa. Interesentna je bila tudi Razstava od modelov avtomobilov, na kateri je bil prikazan Tip' Avtomobila od Mojstra, kar je zelo izredno važno za gledalce. Drugič bi lahko prirediji na primer Razstavo od čevljev in oblek, katere nosi Mojster. Treba je pohvaliti Točko, v kateri je Adamič odigral Leoneja iz Glembajevih, Ker je igral Molčanje, je bila njegova Slovenščina odlična. Važno je bilo tudi mimogrede obujanje spominov kdaj in kje se je kdo z Mojstrom srečal in če se spominja, kako je bi- lo. In Razstava o Predslutnjah in Talismanih. Nakar je prišlo do Pre- kinitve Elektrike in do ene Pripom- be, Katera se je nanašala na Tok. Namreč gledalci pri TV sprejemni- kih so bili sigurno prikrajšani za nemoten potek Predstave, katero po Scenariju Bojana Adamiča izvaja v glavni Vlogi Bojan Adamič, Za boljši napredek naše TV. Pepi Šolar 1. r. Avtorju »Deformacij" ALI ODPRTEGA PISMA V NEKAKŠNEM GLASILU (Po Puškinu in s pripisom) Je tednik Deformacije objavil, konkreten manjkal spodaj je podpis, brž neki dohtar se je nanje spravil - v Glasilu tiskal je »odprti« spis. A trtid, kot kaže, ni bil brez potrebe, saj, kakor meni, je uganil prav: iz nekonkretnosti spoznal je »sebe«, konkretnost — kolektivu je priznal! Pripis: Ce je tako, zakaj pero si brusi? Pred svojim pragom naj pometat skusi! POB Gregor Pozretnik je vstopil v pi- sarno krajevnega ureda. Nekam vi- soko je dvigal glavo in prav glasno je pozdravil, kar mu sicer ni bilo v navadi, kajti bil je skromen, tih človek. Vanj se je izza mize, iznad papir- jev ozrl tajnik. Poznal je Gregorja — očeta v družini s petimi hčerami, a brez' sina. Poznal je tudi njegovo ženo in vedel, da je prav v tem času pričakovala še novega otroka. In prav za to je zdaj nedvomno šlo. Otroka je bilo treba prijaviti — go- tovo spet hčerko! »Aha!« je dejal tajnik. Poiskal je posebno knjigo, jo odprl, pomočil pero v črnilnik in oči uprl v Gre- gorja z besedami: »Tako! Saj pet hčera že imaš, kaj- ne? Vpisali bomo torej še šesto. Kdaj~e je rodila in kako ji bo ime?« Gregorju Pozretnrku se je podalj- šal obraz, ves je zrastel, potem je z desnico^zakrilil po zraku in zaklical z močnim glasom, ki se je kar za- vrtel v višino: »Ta zdaj je po-o-o-o-ob!« — kot si ga zamišlja intervjuvanec! — in kot ga pravilno oeeiijujei novi- nar! I Ni prišel tešč Zgodilo se je na celjski poliklini- ki. Na pregled pride starejši možak in se ustavi pred prikupno medi- cinsko sestro. Pregledati bi mu mo- rali želodec, pa ga je »medicinka« morala vprašati: »Tovariš — pa ste prišli tešč?« On jo začudeno pogleda, odpre usta in — odgovori: Nee!! S kolesom!« Namesto karikature Na tem mestu bi morali ob- javiti karikaturo z nekega ob- čutljivega področja, pa smo si 'premislili, da ne bi sprožili tretje svetovne vojne. » »♦♦♦♦4 IZ ŠOLSKIH KLOPI Padalec na celjskih tleh Zlomek, zdaj pa res ne vem če nisem pomotoma pri- stal na francosko italijanski meji? P Tečaj v Zabukovci — Tako, dragi tečajniki. Zadnjič smo obravnava- li sklep kolektiva o na- činu deraslizacije, tok- rat pa bomo preštudira- li načrt rudnika... Pesnik Neki domišljavec je prinesel zve- zek svojih pesmi pesniku Cvetku Golarju, da mu jih ta preVere in oceni. Golar je prelistal več strani in ni rekel besedice. Nestrpnež pa ,je hotel čimprej slišati Golarjevo najugodnejšo sodbo in ga je vpra- šal: »No, ali,sem pesnik?« *Gc*ovo, seveda ste! Kajti med Slovenci so sila redki ljudje, ki ne bi bili pesniki. Po mojem je namreč »jfesnik« vsak Slovenec, ki je peso. Kdo pa bi ne jedel pese, če je dobro pripravljena poleg še kakšne pečen- ke in tudi še čase dobre kapljice?« Brez komentarja sicer, opozarjamo samo na menjavo Vi.vig. Predlog za spremembo besedila znane popevke ,(V nespremenjenem taktu) Oj, Celje, ti mesto belo, res belo si vedno ti, Kot po Savinji voda iz dimnikov dim se vali. ' Rad gledam belino tvojo in diham tvoj beli zrak, kot bi vdihaval Projo, kadar bolj nizek je tlak. Dovolj ti pač ni cinkarna in drupe vse dimne cevi, baje sedaj še koksarna meščanopi 1voi'm grozK Bolj belega ni na sveti, kot je tovarniški gos! Ko dano nam ho umreti, tak kril nas zeleni bo pas! ~Oj, Celje, ti mesto belo... }}ETOLrAli veliki del angleškega prebi^alstva trpi za haluci- nacijama ali pa ima naša država resnično veliko du- hov.« MMIJA STARA 1800 LET v Grotarossi v bližini Ri- ma so gradbeni delavci pri svojem delu naleteli na sar- kofag. V njem je bila mumi- ja deklice, ki je živela in umrla pred 1800 leti. Deklica je bila stara od 7 do 8 let, kar so arheologi ugotovili po zobeh in razvoju kosti. Telo menijo, da so balzamirali po egipčanskem načinu. Preden so jo pokopali, so jo oblili z neke vrste smolo, ki še da- nes diši po eukaliptusu. Telo je dobro ohranjeno, vendar je precej posušeno. Obraz je popolnoma nespre- menjen, na prstih rok in nog so nohti, in kakor menijo, bi bilo .povsem mogoče na- rediti razločna prstne odtise. V sarkofagu, ki pomeni dragoceno arheološko najd- bo, je bilo tudi več predme- tov, tako punčka z gibljivi- mi rokami iz pozlačene bron- ce idr. Deklica je imela v ušesih male zlate uhane, na roki prstan s podobo Nike, okrog vratu pa ogrlico iz barvastega kamenja. Na pod- lagi oblike in reliefa na sar- kofagu ter na osnovi pred- metov so arheologi zaklju- čili, da je deklica živela okrog 160. leta naše ere, v času vladavine Antonia Pija ali Marka Avrelija. Morda je bil njen oče rimski funkci- onar v Egiptu, kjer je umrla in so jo od tu prepeljali v Rim. Sarkofag, ki je iz belega marmorja, so prepeljali v rimski Narodni muzej, kjer ga bodo hranili in ga raz- stavljali. Druga- mamica ima sicer brado in je prav- zaprav atek, a je prav tako skrbna. Osirotelega levjega mladiča je posodil drugi ba- taljon škotske garde v Nai- robiju in ga napravil za svo- jo maskoto. Ce bo zverinica zadovoljna s svojo vlogo, ko bo zrasla v zverino, ostaja za zdaj nerešeno vprašanje. SKRIVNOSTNI MOHAMEDOV LAS Ves .svet je bil vznemirjen, ko je iz džamije kašmirske- ga mesta Srinagara izginil Mohamedov las, relikvija, ki so jo stoletja hranili v stek- leni ampuli. Zaradi tega je prišlo do spopadov med mu- slimani in Hindusi v Kašmi- ru, v vzhodnem Pakistanu in nazadnje v Bengalu in Indi- ji. Mnogo jih je padlo, na ti- soče jih je ostalo brez strehe nad glavo. Nazadnje so skrivnost o izgonitju Mohamedovega la- sa pojasnili. Čuvaj džamije ga je namreč sporazumno z nekim vladnim funkcionar- jem iz Kašmira in nekim tretjim človekom skril. Vse tri so zaprli in jim bodo so- dili zaradi »atentata na ver- ska čustva prebivalcev«. IZREZANA ITALIJANKA Italijanska igralka Sofija Loren na začetku svoje film- ske poti ni dosti obetala. Ka- zalo je, da ne bo »prebila« povprečja, da bo pač Ostala na ravni sex bomb, ki so v prvem planu bolj zaradi te- lesilih kot igralskih vrlin. Toda izjeme potrjujejo pravila. Sofija se bo ob svo- jem ilegalnem možu — reži- serju Carlu Ponliju razvila v vrhunsko igralko. Vseeno je, če je lepo opravljena in počesana, ali pa razdrapana in skuštrana, Sofija Loren učinkuje s svojim italijan- skim južnjaškim tempera- mentom, vžge kot zapeljiv- ka, kot ženska na moralnih stranpoteh, ali pa kot ponos- na žena in mati. Na naši sliki jo vidimo kot Adelino v prizoru iz filma »Včeraj, danes, jutri«. ^ , »TITANIC« IN »TITAN« Znamenita prekooceanska ladja družbe White Star Li- ne »Titanic«, ki je v začetku aprila 1912 na svoji prvi vož- nji čez Atlantik zadela' ob ledeno goro in se potopila s 1500 ljudmi (rešilo se jih je samo 650) je imela svojo skoraj nepojmljivo podobno dvojnico — v literaturi. Leta 1898, torej štirinajst let prej, je pisatelj M. Robertson iz- dal roman pod naslovom »Ničevost«, kjer opisuje raz- košno prekooceansko ladjo »Titan«, ki se neke mrzle noči v aprilu zaleti v ledeno goro in se potopi z večino potnikov, bogatih in zname- nitih ljudi. Prav tako kot kasneje »Titanic« je veljala tudi izmišljena ladja »Ti- tan« za nepotopljivo. Podob- nosti izmišljene in resnične ladje se takrat, ko je bila katastrofa še v živem spomi- nu, nišo mogli načuditi. Spo- driv resnične ladje je bil za 4000 ton manjši kot izmiš- ljene, po dolžini pa sta se razlikovali samo za 2,5 čev- lja, (to je 0,75 cm). Obe ladji sta imeli po tri vijake in hit- rost 25 milj na uro. Obe sta imeli prostora za 3000 potni- kov in mnogo premalo re- šilnih čolnov. Resnična ladja se je potopila v podobnih okoliščinah kot izmišljena prav tako zaradi skrajne brezbrižnosti poveljnika. Pač res neverjetno naključje! NEVARNO Peter Veliki je nekoč re- kel: »Napišite razglas, da bo vsak tat brez milosti obe- šen!« »Ce hoče ostati veličan- stvo brez podanikov, bom razglas takoj napisal,« je odvrnil spoštljivo njegov tajnik. Peter se je nasmejal in opustil namero. UŽALJENI ŠVICARSKI FIRER v Švici so preteklo leto formirali »Narodno gibanje proti potujčevanju Švice«, ki ga vodi Strocker, lastnik parfumcrije v Zitrichu, sicer pa po narodnosti Nemec. Ta se žolčno bori predvsem pro- ti Italijanom, ki prihajajo v Švico delat. * Toda prišlo je do razkola. V Ziirichu je bila skupščina, na kateri so za novega firer- ja izvolili trgovca Rudolfa Dienerja. Tako obstoje zdaj dve skupini istega' tipa in istih ciljev. Ni znano, kdo ima večino med 2500 mešča- ni, ki so na zadnjih volitvah glasovali. Zanimiveje je, ne- kaj drugega: Stocker je to- žil list »Blick«, ker je na pr- vi strani objavil dve foto- grafiji: Hitlerjevo in Sto- ckerjevo. KOBILICAV CELJl Pred stopetdesetimi leti ali še prej je živel jaa Anran pod pretvezo, da je osumljen ilegalnega prihoda v državo, ker se ni dal registrirati kot priseljenec. PRIHODNJIČ: 30 let zapora in potem — na sv(jb()do. Na ZaiizilMirju so sežfs;ali v«se simiKile podiD/ništva — rikše. Vozila ao la-stnikom dobro i>lačali.