V.Ž i/ j Zp. . Naročitipa listu : Celo leto 35 din., pu. .■— 18 din., ■četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. NEODVISEN POLITIČEN 1ST ZS SLOVENSKO LJUDSTVO »Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribor«, Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. db 12. ure dopoldne. Rokopisi- se ne vračajo» Nezaprte reklamacije so poštnine proste Telefon interurban štev. 113. 33. fitevr. Manlbop, dno 180. mano 1099, wmmmmmmamKmmmmmm«mpiMihiiiihiiül, i,mmmmmmmmm Letnik XI». Bili smo vedno za samoupravo in avtonomijo. Na seji zakonodavnoga odbora dne ,15. marca jo v, podrobni razpravi o zakonskem načrtu o samoupravi v imenu Jugoslav, kluba govoril poslanec dr. H o h n j e c, ki to rekel med drugim: Stališče našega kluba proti I. poglavju o delokrogu samouprave je znano. Saj ne obsega to poglavje ničesar’ drugega, nego določajo tozadev-tii paragrafi vidovdanske ustave in kakor smo že bili proti vidovdanski ustavi, tako smo tudi proti temu, kar navaja ta člen, ker smatramo to za nezadostno za pravilno pojmovanje samouprave. Naga stranka je ostala v tem oziru vedno sebi dosledna. Tu moram izpraviti neko trditev g. Ljube -Jovanoviča, ki je včeraj trdil, da so bili leta 1918 Slovenci in Hrvatje za edinstveno državo na centralistični podlagi. To ni točtno, Morato izjaviti , da smo bili Slovenci brez razlike strank vedno prepričani, da vstopi Slovenija kot nedeljena, avtonomistično urejena celota v državno zvezo. Isto razpoloženje je bilo pri Hrvatih. To razpoloženje je našlo izraz fudi v adresi Narodnega Veča dne 1. decembra 1918. Dovoljujem si ta pasus doslovno odirati, da bomo na jasnem. Ta adresa je — da takoj naglasim — sestavljena v rezerviranem tonu, kakor je to primerno proti nosilcu krone. A kljub temu stob v adressi tole: „Ostali bi na snazi pod kontrolom državne vlade dosađanji autonomni administrativni organi — koji če za svoje uradovanje biti i odgovoren autonomnim predstavništvima.“ Konštatiram. da so tu naglašene one tri ide -je: samouprava, avtonomija in odgovornost administrativnih organov avtonomnim predstavništvom, ki tvorbo tudi danes bistvo našega programa. — (Medklic: „In odgovor?“) Odgovor se glasi: „Zel.jé i poglede, koje ste mi izvoleli izložiti, a i moja vlada potpuno prihvaćamo.“ Ta, v o stoji stvar in naša stranka je ostala selli vedno zvesta Ona je leta 1919 zahtevala, kakor sem včeraj rekel, da se skliče v Ljubljano po krajinski zbor. Tega naša stranka ni samo zardevala, ampak no ključu, kakor je bilo sestavljeno začasno narodno predstavništvo, so bili določen; tudi poslanci za pokrajinski zbor., in sicer ne sa mo naše stranke, ampak vseh slovenskih sliank To konštatiram, da se ne bo resnica izkrivljala. Za ženski Ili ,V. sen zakonodavnoga oubora 16 marca je bila razprava o volilnem redu za oblasti in okraje. Si razpravo je tudi posegel poslanec dr. J. H o h -n j e e, ki je ured vsem grajal način, kako vladini zakonski načrt določuje razdelitev mandatov na posamezne stranke. ljudska stranka stoji na stališču čistega proporca sans frase, t. j. brez vsake klavzule o dvojnem količniku. One liste, ki pri volitvah ne bi dosegle prvega količnika, sploh ne pridejo v poš ev pri razdelitvi mandatov,. Tako se uvaja razlika med’privilegiranimi ip nepriviligira-nimi glasovi. Glasovi, oddani za večinske stran -ke, imajo ta privilegij, da pridejo v poštev pri delitvi ’ o Janških mest, dočim glasovi, ki so bili oddani za manjšinske stranke, ne uživajo tega ozira. Glas, oddan za manjšino in opozicijo, je torej manj vTtden nego glas, oddan za večino in vladina pristaše, To je nedemokratično, nepravično in škodljivo za poslovanje pokraiinskih in srezkih — skupščin. Bolje je, da pridejo kolikor, mogoče vse politične struje do zastopstva v skupščinah, kakor pa da ostanem nezastopane ter užaljene rujejo —• med narodom in s hujskanjem zbirajo okoli sebe vse nezadovolineže. Nato je dr, Hohnjec obširno razpravljal o ženski volilni pravici. Med drugim je rekel. Grajati moram, da se ni dala ženskam volilna pravica. Gospodj, jaz sem že večkrat govoril o ženski volilni pravici, Govoril sem o'fern že v za časnem narodnem predstavništvu in pozneje v u-štavofvornj skupščini. Naša stranka in naš klub sta se dosti trudila, da bi izvojevala ženskam volilno pravico, Dosedaj je bila naša beseda jas pijočega v puščavi. Mislim, da bo tako. ostalo še dolgo časa. A jaz pravim, da ta konservativem ni dober. Tu se govori, da se hoče dvigniti ljudska kultura, da se hoče dvigniti prosvetp, prostega naroda. K narodu spada tudi žena, Zena to ona, ki Vzgaja narod, žena jé ona, ki vzgaja de co, žena je oni faktor, ki vzgaja deco, tuldi v narodnem oziru veliko bolj nego moški. In če hočete, da bo prosto ljudstvo (kmet itd.) prešinjeno z narodnim duhom, in z vnemo za naše visoke politične cilje, mu morate bura duha vcepitt po ženi in zato ženske same u- osli v politiko. Zena ni žival, ki samoj dela in mora delati, — tZena ni manjvredno bitje, ona je enakovredna z moškim, in moramo ji dati to, kar pripada človeku. Modern, demokratični princip je ta, da ima človek volilno pravico radi tega, ker je človek, Mi ne priznavamo nobenega cenzusa več. Volilna pravica je nekaj, kar je združeno s človeškim dostojanstvom. Dokler vi ne daste ženskam volilne pravice, toliko časa smatrate ženo za manj vredno, (Valeri in,n Pribičevič: Mulier taceat in ecelesiae!) Sed non in politica. To je velik razloček. Vaše stališče, gospod Valerijan Pribičevič, ni pravilno. To je znamenje reakcijonarstva. Prepričan pa sem, „a bo, če se boste držali tega konservatiz — ma, naša država kmalu postala oaza reakcijonarstva v Evropi. Povsod drugod bodo že imele žen ske volilno pravico, samo mi bomo idilično živeli na tej oazi reakcijonarstva še dolga, dolga leta. Da to ni najboljše za reputacijo naše države v mednarodnih' krogih1, je sigurno. Gospodje, nimate niti enega razloga za to, da kratite ženskam volilno pravico, Radi tega bi bilo potrebno, da bi se vsaj sedaj pričelo v oblastih in po srezih in občinah s tem, da se da ženskam — pravo glasa, Mi v Sloveniji, smo, dokler je imela naša stranka še nekaj političnih pravic in moči v svojih i okah, dali tudi ženskam volilno pravico za občine« Toda, gospodje od vladne koalicije so to pravico ženskam vzeli. Da to ni bilo prav, se vidi iz razpoloženja, katero je to odvzetje povzročilo v naši Sloveniji. Mislim, dandanes ni stranke v Sloveniji, ki bi si upala javno reči, da je proti ženski volilni pravici Protivniki samo malo tako ba -lansjrajo in pravijo: če se bo volilna pravica dovolila ženam v Macedonici in drugod, bomo tudi v Sloveniji za to. To pa ni prav, kajti razmere v raznih krajih so različne Ako hočemo enkrat to stvar dovesti v prakso, moramo pričeti mi. Zakaj ne bi v tem oziru začela Slovenija? Gospodje iz koalicije morate to popraviti, predrugačiti ta zakon in dati tudi ženskam — volilno pravico Vi menda hočete od žensk y naši državi zadržati vsak vpliv Evrope. Vi hočete, da ima žen’ ska samo toliko zveze z Evropo, da dobiva obleko iz Pariza, ne smelo ji pa biti dostopne res koristne 'pridobitve moderne in kulturne Evrope: To bi bilo menda škodljivo za našo državo?; Ali navse-zadnfe ženske smatrate za protidržaven element, kojega jé treba skrbno odvračati od vsakega vpliva na pelitiko v naši državi? Gospodje, mi smo izjavili tu svoje stališče. Izjavili smo, da hočemo to svoje stališče braniti tudi v bodočnosti. Jaz obžalujem, da se ni ta stvar upoštevala tako resno, kakor bi bilo potrebno. H Ufrangel—Borcev—SHS. Genovska konferenca naj bi pomirila in obnovila Evropo, zato pa je potrebno tudi sodelovanje Rusije, ker brez nje v Evropi ne bo miru in ne bo obnove To uvfdbvnjo državniki in diplomati že Od vseh stisni, samo da se eni hočeš nočeš zadovoljujejo z Rusijo, kakoršna je, drugi bi jo pa radi uredili po svo e, ali vsaj tako, kot je bila nekdaj. Med te poslednje spadajo tudi naši veljaki, ki z isto ockorščino kot nekdaj caristični Rusiji sledijo danes imperialistični Franciji, Genovska konferenca je pred durmi, Rusija mora sodelovati, ker se pa skozi več let ni posrečilo, v njej ustoličiti carja, so napoči za njeno podjarmljenje danes krče ’viti in nervozni. Eni se trudijo, da z odlaganjem te konference pridobijo še neka) časa, drugi pa z mrzlično naglico zbirajo vojne sile. A n,Ješki listi so že davno razkrivali načrte vo jaških akcij proti Rusiji, ki izhajajo iz Francije, in imajo svojo glavno zaslombo v Jugoslaviji, Ru-mun.ji m Madžarski. Poljska ne prihaja toliko v poštev, ker je v prejšnjih takih poskusih že dovolj krvavela. Zvezo proti Rusiji ni ena ne druga vlada tajila, saj bi se tudi ne dalo, ker je vendar o-čividno, kako se okrog francoskega imperijalizma zbira društvo, ki hoče za njim skozi drn in strn. To društvo se tudi uči in vežba,( da bo na genovski konferenci lepo in razločno ponavljalo vse besede francoskega zastopnika. Naši vladi je prihitel v spodbudo te vdanosti in v pripravljanju na genovsko konferenco še sam general Wrangel na pomoč. Generala nrotiruske vojsk9 spremlja general protiruskega tiska Vladimir Burcev, ki je’ z Wrangelom vred tako nasproten današnjemu režimu v Rusiji, da sramitno ter brezvestno pripravlja najveeje zlo svoji domovini. Wrangoì iz rodu nemških baltiških baronov to — pravi .Söldner“ in ne ve, kaj je domovina, Burcev se ,'e pa sam zagrizel tako globoko v sovraštvo, da s cinično brezvestnostjo pod krinko dobrega žeti ruskemu narodu lakoto in pogin samo zato, ker ta narod ne mara režima, ki bi bil njemu po volji. Rus.ua pozna svoje sovražnike, zasleduje nji hova pota in zato ji ni ostalo prikrito, kaj se zbira in pripravlja, — celi Evropi je pokazala na Jugoslavia in Rumunijo. Naš zunanji minister je po- bijal vesti ruske vlade, češ, da uživa Wrangel kakor vsi drugi ruski emigranti pri nas samo gost'-ljubie in da vlada z njim nima vojno-političnitt - , zvez, kakor iih tudi ni imela z Judeničem in De -nikinom. Tako to dejal g. ministen, dejstva pa govorijo drugače, Prvič je naša vlada prevzela še ostanka Wrang .eye vojske, ki je koncentrirana in ima svoj štab, ki neprestano dela. Koncentrirana vojska — mrzlično delaven štab in povrh še prihod vrhovnega komandanta, to so znaki pripravljenosti, ki s# ne dajo oporekati. Nadalje sprejem' in nastop generala Wrangela in njegove iziave! List „Balkan“ poroča na prim., kako svečavno in sijajno so ga naši veljaki sprejeli ter dodaje še izjavo, katero je Wrangel dal dopisniku: „Z gotovostjo se nadam, da čas ruskega preobrata ni več daleč. In za ta čas stoji pripravljena moja voiska, ki bo v domovini izvršila svojo dolžnost,“ fn ta njegova vojska stoji pripravljena na teritoriju SHS, Nadalje je general dejal o stanju te svoje vojske na našem ozemlju: „Ona je zbrana. Drži jo trdna vera Njene operacije so sicer prekinjene — niso pa še dovršene.“ Zahvaljujoč se radi iskrenega sprcema je še pristavil da bo „zveza Rusije s to bratsko kraljevino trdna in večna.“ Ko se je do dobra dogovoril z vsemi in dal še več takih izjav, je obiskal svoj štab in to je menda dovoi' znakov, da ministrove izjave ne odgovarjajo dejstvu, Mala antanta se Odpravlja v Genovo, general Wrangel pa proti Rusiji. Tudi Burcev, največji Fabrikant laži in obrekovan1 proti Rusiji, kaže odprto in javno svoje na kane- Ro „Balkanu“ izdaje apele na Sebe, govori o WrangJovi vojski, ki je centrum vseh „pravih“ ruskih elementov, kakor gnusna hijena zlorablja rusko lakoto, ki je nastala po prirodnih nezgodah in sovražnih nakanah od vseh strani, v blatenje današnje ruske vlade ter poziva SHS vlado, da nastopi na genovski konferenci proti „zločinu“, kakor on imenuje priznanje ruske sovjetske vlade . Burcev pozna in pripozna Rusijo samo v vojnih — trupah generala Wrangela. Slovesni SDrejem teh „Söldnerjev“ in agitatorjev, ki so največja zapreka miru in sprave ih ki hočejo nagnati gorečo bakljo v slabo zgradbo Evrope, so v Beogradu opazovali tudi tujci in zlasti angleški novinarji. Eden izmed njih, ki pozna, še drugo, kar se plete okrog Wrangla. piše: „Kjerkoli so Rusi, bili bivši vojaki ali pa navadni begunci, povsod se rekrutira za vojsko. Namerava se velika akcija pod direktno komando generala Wrangela.“ Poročevalec še pristavlja, da so vsi ta ki poskusi že vnaprej zapisani poginu. Angleži so uvideli brezplodnost takega početja, naši oblastniki pa ne.'Laska jim, da Wrangel in Burcev govorita samo o Srbih in o Srbiji, To jim je že nekako zagotovilo dobre politike. Laskajo in kadijo si, da ni konca ne kraja, celo Rusijo vidijo v Wranglovem štabu in celo Jugoslavijo v. peščici beograjskih veljakov, stroške tega' slavlja in vseh teh spletk pa nosi ves narod vrh vseh — strašnih davčnih bremen. Davkoplačevalci ,he re -dijo same Wranglovo vojsko, temveč plačujejo tudi ogromne svote za tisk in izdajo propagandnih brošur Bmceva in raznih „slik iz Rusije“, ki se V vsej stoji ostudno-nerodni lažnjivosti razstavljajo po vsen javnih mestih. Itole) spora med politiko sprave in politiko nasilja vprašuje Rusija Evropo: „Ali ne bo premagala trezna razsodnost krvoločne in profitarske pohlepnosti — mi pa vprašujemo povodom Wrang-lovèga pohoda: „Ali ne bo zmagala volja naroda nad zakulisno politiko?“ Kraljevina SHS. 'Na seji zakonodajnega odbora izjavil poslanec Jugoslov. kluba g. dr. Hohnjec. da smo odločni nasprotniki umetnega razkosanja posameznih delov države, ki tvorijo v naravnem, gospodairsketn, socijalnemj, kulturnom in uprav -nem pogledu celoto. Delitev bode pa šla. seve svolo pot po volji glasovalne mašino, oziroma tistih, ki jo vodijo in ki so jo postavili. Da se njen obstoj vzdrži in da dobi dovolj „mazila“ za svoje ob ratovanìe, se pa tudi davčni vijak v brezkrajnost privija. Po poročilu finančnih delegatov bodo znašali neposredni davki v Sloveniji 22 milijonov di-nariev več nego je predvideno v proračunu, v Bosni za 29, v Dalmaciji za 6.9 in na Hrvatskom za 8 milijone dinarjev več. Prečanski svet bo torej izmozgan do zadnie koščice, v Srbiji pa itak „nema knjiga“ o 'dajatvah za skupno državo. i— V sekcj'i finančnega odbora so Idoločili invalidni davek, Tsak 'državljan naj bi plačal 4 dinarje. Koliko bo pomagalo to ubogim invalidom, je težko si misliji* Ter je vendar znano, da so. že razni invalidni fondi, ài v. špekulativne roke. RUSIJA. Sjovctska vlada j« odjavila, da. ni treba raču- | na i na nieno sodelovanje pri genovski konierencij, če se u'eni zastopniki ne bodo povabili na vse — prodkonlerence. Ali popolno in enakopravno sodelovanje, ali pa niči Ruska nota tudi povdarja, da pomeni odpoved Rusije popolne neuspehe konference, ki nosijo vse kali in povode nove — svetovne vojne. Egipt. Angina se je dolgo upirala, kontno je pa le, hočeš nočeš, oriznaia ' neodvisnost Egipta pod;< gq -tovimi pogoji, ki pa niso nobena ozira v samostojnosti nove države. Državnopravni položaj Egipta je ustanovljen, diplomatski zastopniki so odposlani v drugo države in egiptovska država še. poteguje za sprejem v Ligo narodov., Anglija se je zato že izjavila. • v - Amerika. ,V. zveznem senatu je pri debiiti o pacifističnem pakta iznesel senator Mac Cumber svoje predloge glede' ustanovitve mirnih državnih odnoša,,ev, Ro njegovem načrtu bi moral mirovni dogovor vezati sledeče držaye: Ameriko, Anglijo, Francijo, Italijo, Japan, Španijo, Rusijo, Nemčijo in Avstrijo, — Te države bi se morate óbvèzhtv da bodo- vsako vprašanje,, ki bi lahko izzvalo vojno, predložile — zböcu, ki je sestavl.èn iz Zastopnikov vseh teh držav. Prodno se začnejo sovražnosti, bi moral skozi šest mescev nepristranski forum proučevati ce- to sporno zadevo. Beielke. ProLič-Prihičevič. Protič prinaša v svojem listu dvom kliše,ev: eden po originalu Hercigòn,i -nega pisma na zagrebško sodnijo, drugi pa zad -nja stran pisma Pribiceviču. Oba primera kažeta, da je rokopis pisma, ki ga je Protič objavil, brez vsakeca suma avtentičen, Pribičevič p cavi, da toži Protiča, kedaj, to pa ne peve. — „Slob Tribuna' prinaša poročilo svojega beograjskega dopisnika, ki prav dobro označu.e mentaliteto beograjskih politikov. Dopisnik se fe pogovarjal s poslanci radikalne stranke in dobil je utis, da bi vsi po legnili. s Protičem, če bi koalicija razpadla, dokler pa ta drži, pustijo, da se Protič sam ruje s Pri-bičevičem. Protič ,je izdavil, da z nikomur ne ob-èuje, ki se pajdaši s Pribičevičem. Radikalci prašijo, da je ta izjava za njih zelo neprijetna. Pre -trgati bi morali vsako zvezo z demokrati in oditi ‘ iz vlade. To jim pa ne diši in zato pravijo Cakole: ä Protič se ne ozira na razmere, ki nas silijo, da o-stanemo skupaj z demokrati. Pribičeviča imajo demokrati in če ga oni trpijo v svoji sredini, ga moramo troeti tudi mi na vladi, Ce bi mi danes zahtevali, da mora > Pribičevič iz vlade, dajemp demokratom una vico zahtevati, naj se eden izmed na,-ših umakne. Takih zahtev ne bi bilo ne konca ne kraja in vlada se ne bi mogla držati. Pribičevič bi lahko. dal možnost sodnijske preiskave, če odloži mandat dokler je pa na oblasti, pa sodnija ničesar ne opravi . . . Tako torej, radikalci' dobro vedo, v čemu je stvar, družijo se pa še vedno z njim, ker je oblast in iproiit prvo, potem dolgo nič in šele nazadnje poštenost in pravica. Morala vlade in „večine,“ Te dni se javlja — kako se je v ministrskem .svetu reševala prošnja nekega Puniša Račiča, ki bi rad nakupil nek velik gozdni komoleks v južnih krajih blizu Dečan -Ta možakar je po poročilu beograjskega lista „Videlo“ - „bivši komit“ — Pašič je pa dve uri — govoril v prilog njegove prošnje. Pomislite^ stari Pašič, ki opravi važne državne posle v par minutah, s par besedami ali pa samo s kako kretnjo glave ali roke, govori za svojega ljubljenca-Špeku’ tanta na svoje stare dni kar po dve uri! Minister šum in rud je nasprotoval in zato se je zadeva — odložila, „Videlo“ je opozioijonalni list, da pa njegova vest ni tendenciozna, se vidi v tem, da (udi vladni list „Demokracija“ piše o tej stvari in še pristavka, da bi se iz te stvari kmalu izcimila — vladna kriza. Čudno moralo imajo vladni možje ia čudni odnošaji vladajo med njimi. Sef vlade hoče svojemu prijatelju priskrbeti na račun države gozdove v vrednosti do 30 milijonov digarjev, češ, da ima mož velike „nacijonalne zasluge.“ Druga vladna stranka se protivi samo zato, ker bi ta profit rada svojim Tuđem naklonila,, ki imajo ravno toliko „naeijonalnih zaslug,“ Ce ne bi bilo profita , bi šlo seveda vse gladko. Kako se izraža, balkanski smisel za snago. Po Beogradu in drugih mestih vidiš nesnago na vseh koncih in kraiih. Smeh in nesnaga se sicer vča -sih pometa in kopiči, ostane pa v celih kupih sre. ffil da oniie in smrdi. Kakor smo že zadnjič omenili, štrlijo ušesa in tace crknjenih psov in mačk iz takih kupov nesnage. Iz teh srečnih krajev se je pa pojavil v Subotici neki politični komisar, ki se naziva „kapitan grada“ in ta človek sedaj, kakor poroča „Neven“, iz same mržn-e do prečanbv izdaje naredjenie, da morajo že ob šestili zjutraj vsi prebivalci pometati trotoar pred svojo hišo. — Mestna občina plačuje seveda velike svote za vsa mestna dela, pa „kapitan'' hoče.ljudi tlačiti in tako se je vrgel na snago, ki mu od doma ni zna -na. Prečanska mesta imajo smisel za snago, gotovo je pa to, da če bi že od nekdaj vladali faki lju’ dje, o snagi ne bi bilo dosti sledu. Fašisti so se začeli zbirati m organizirati tudi v Hrvatski", Bjelovarski list „Nezavisnost“ po -roča o srbskem pukovniku Premoviču, ki se je po’ javil v B elovaru ter začel snovati iašistovsko organizacijo. Njegovi agitatorji že hodijo po vaseh naokrog ter išče j o Srbe, da jih pregovorijo za to „državen orno“ delo. Nagovor se začenja vedno takole: „Ti si Srbin, zatò moraš skupaj s Srbijance ki nočejo in ne dopustijo, da bi ti prečam imeli glavno oesedo.“ Uspeha pa nimajo, narod se prohuja. Soijak že vprašuje:' „Kateri Srbijanci, par beogra/skih demokratov in radikalov?“ —- Ker ni 'jasnega odgovora, pravi pošteni seljlaški svet: Po-zniamo;- vas,- grizete nas v 'živo-A prečane,, kot tudi nas Srbe, Z ’vami jje gremo! : AdmjuistratiTua razdelitev 'države dela velike težave Zahtevali so jo radikali kakor demokrati, sedaj so pa velike divergence med enimi in drugimi in tudi v samih radikalnih in demokratskih vrstah. Težko je verjeti, da, bo to že danes urejeno, ko e po postavi za to zadnji rok. Največ težav déla razdelitev Srbije, Poslanci „večine“ se ne mo rejo zediniti in damò jim bo na prosto, da glasuje vsak jio svoji volji. Delitev dela doma toliko preglavic,‘v prečariskem svetu naj bi šlo pa vse kar gladko — seveda nasilno. PaSič želi vojno, V Berlinu izha ja ruski J ist „Poslednjlja novosti ki ga určjuje ruski begurieč Mistikov in posebni poročeva,ec tega lista iz Beograda piše najprej o .zbirajnju ruskih sovjetskih Čet ob rumunskoJpoIjSki uièji ter poroča, kako je Pašič v Bukarešta obljubil vo.aško pomoč Jugo slavije za vsak s,učaj -L proti Rusiji, Ta obveznost se ie baje tudi pismeno izdala in potrdila,— To se nam ne zdi neverjetno, lahko si mislimo, da Pašič v svoji politični premođrosli dela tudi thke usodeoolne.napake. Pa še na nekaj je treba opozoriti! Naš zunanji minister g. Ninčič vedno zanika vo no-politične priprave proti Rusiji in da je pri takih izjavah čist osebne laži, so pač tako odredili, da vse take stvari Pašič sam vodi in meša, Eden dela, drugi pa izjavlja. •mrrniiiinrrii iiimimu»«.i. ....i in in n nini mi limimi n,n— Dnevne novice. Delavski shodi. Poslanec dr. Korošec je obdržal delavske shode dne 14. t. m. v Trbovljah, dne 15. t. m. v Velnju, dne IG. t. m. v Mežici, dne 17. t m. v Guštanju. Na vseh shodih je razpravljal o političnih in socijalnih vprašanjih. Vsa zborovanja so se izvršila v najlepšem redu. Žalostne posledice dr, Kuko vce v e koneentra-naprednih sil. Iz Ljubljane so javili sodnikom, da jim za 1, april ooljubijeuih dragin^skih doklad ne bodo izplačali, ker še sodniki niso izenačeni -s svojimi srbskimi tovariši. Kakor, s sodniki, bo najbrž tudi 7. drugimi uradniki, ki že komaj čakajo na L april. Prof; Reisner, apostol našega naprednega uradništva, na neizpolnitev od vlade danih obljub molči, dr, Kukovec pa oznanja evangelij o najnujne.si potrebi koncentracije naprednih sil lačnih želodcev in že davno praznih žepov. Res veliko, da, največ so storili demokratke za uradništva, naštejemo samo nekaj nezabuih zaslug : Po centralistični ustavi si bo lahko ogledal naš uradnik za nekaj let Makedonijo, Sumadijo in s^ loh ob ljubljeno deželo oustrau Save. Nadalje imamo od demokratov podprlo narodno ter državno edinstvo, a za prečanske gradnike nove titolature iz centra kot:' pofel in pakaža! Pečal vseh demokratskih obljub pa so obljube o zboljšanju uradniških plač i ki bodo laplačane o sv, Nikol! Vse zasluge demokratov za dobrobit, naprednih elementov so . res nekaj nesmrtno demokratskega in spadajo prav za prvi april, „wo man den Esel schickt, wohin man will,“ Wranglovi graničarji odpoklicani. Finančni odbor je enoglasno sklenil in obljubil, aa bodo V ranglovci iz obmejnih služb odpoklicani in da se bo nastavilo zopet staro domače osobje. Čas bi že bil, da se to zgodi, skep finančnega .odbora ima pa seveda svoje posebno ozadje. Doslej so beograjski gospodje zavračali vse pritožbe proti Wranglovcem z dolgovezno hvalo in proslavo teh stražarjev, sedaj jih pa naenkrat hočejo izmenjati. Ne smemo misliti, da se godi to ljudstvu na ljubo, temveč gotovo le za to, ker se Wrang lovci zbirajo in pripravljajo na novo pustolovščino proti Rusiji. Klasičen primer balkanske brezglavosti. Pred dobrim 'četrtletjem so ustanovili v Beigra,du dnev- > nik „Vreme.“ Delniška glavnica je znašala 20 mb j lijonov (ali dinar.ev ali kron, to nam ni znano ! j . j Zgradili so tiskarno, jo opremili z najmodernejši- j mi stavnimi stroji (Linotype), rotacijskim svro.em, ! v uredništvu pa so vpeljali brzo.avno in tele ons- \ ko postato za inozemska poročila. Nastavili so 15 j urednikov, med njimi par pro.esorjev. List izhaja v — 0000 izvodili. Vsled te silno malenkostne na - ! klade je prišlo podjetje v iinancijelno zagato. Zdaj j so glavnico znižali na 200,000 dinarjev. Deficit na j celi črti. Kdo ga bo kril? Bojimo se, da-bo. držav7 j na blagajna zopet trpela radi ipro.itarstva čaršije, j ki je hotela z novim listom zavojevati — celo javno j mnen.e. ' . j «SenzacijoneLno spomenico« mariborskih zaupnikov i SLS je objavil sobotni «Tabor«. Ko bi ne bili že v sredini j resnega postnega časa, bi mislili, da je ta senzacija «Ta- j borova pustna šala. Da sppznamo svoje najnovejše pristg-še, ki so najbrž iz demokratskega tabora pristopili k SLS • ter kar čez noč avazirali za naše zaupnike in ki pišejo take j [ senzacijnelne spomenice, zahtevamo od «Tabora«, da ob- j javi tudi datum dotične spomenice in imena vseh pod- j I pisanih zaupnikov. Še le potem se hočemo resno pečati 1 s to interesantno spomenico. H Zmaujšauje števila uradništva v ministrstvu, ! socijalne politike. Odbor za redukcijo in revizijo 1 uradništva je dovršil , svoje- delo v ministrstvu po-cijalne politike, Odbor je reduciral ou' 507 ukaznih uradnikov (to so uradniki, ki so nastavljeni potom od krapa podpisanega dekreta in od (Kiti neuk azilih uradnikov (Vertragsbeamte) v ministrstvu socijalne politike in njemu podrejenemi ustanovami: 145 ukaznih in 222 neukaznih uradnikov, torej 30 odstotkov ukaznega in 33% neukazuega uraduišt -va. V posameznih (pokrajinah je bilo dosedaj 1241 stalnih in pomožnih uradnikov, ki so bili podložni ministrstvu za socijalno skrb. Od tega zadiijega števila je odpustil odbor 405 uradnikov, torej 30%. V celem resoru ministrstva socijalne politike je reduciranih 707 ukaznih, neukaznih, stalnih in pomožnih uradnikov. V posameznih mestih je odbor ukinil vse institucije socijalne .politike. Ukinjene so n. pr. invalidne institucije v Banjaluki, Tuzli, invalidna šola v Trebinju, invalidni dom v Celju in oblastne zaščite Otrok in mladine v Bitolju, Skopim in Beogradu. Invalidi, ki bodo ostali po temu-kinj'enju brez pomoči, se bodo morali obrniti na invalidne domove v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, Zemunu, Trebtipu in Burduiicà. Ako se bo, ta redukc in, res izvedla, potem bo baje država pri -hranila 35 in ppl milijona dinarjev. Pri tej obsežni redukcij uradništva ,pa, je velika nevarnost, da bo prišlo do zastoja v zavodih za zaščito otrok in mladine, Z zakonom ,o tisku se ukvarja poseben ministrski komitet, sesto,eč iz Palica, Fribičoviča, Marinkoviča, Triikoviča in dr. Markoviča. Lepa tiskovna svoboda, ki jo nam bodo taki ljudje prikrojili • • • Demisija predsednika radikalnega kluba. — Predsednik radikalnega kluba poslanec Aca Sta ’ no.evič 'e odložil svoj poslaniški mandat ter se u-maknil iz parlamentarne politike. Na njegovo -po-slaniško mesto pride timoški trgovec Sima Jovanovič. Kandidata za klubovo pcedsedništvo sta pa Ljuba Jovanovič in dr. Andrič. Danica. Na semestralnem občnem zboru (Danice), dne 13. t. m. je dii izvoljen sledeči odbor: Predsednik Čampa Lojze, cand. iur., podpredsednik Hure Jakob, stud. iur., tajnik Rezelj Joža, cand. iur., blagajnik Sever Janko, stud. phil., I. knjižničar Oblak Jakob, stud. iur., II. knjižničar Šporn Tonče, stud. iur., gospodar Arko Josip, cand. iur., arhivar Grafenauer Zdravko, stud. tehn., zapisnikar Kokalj Jože, stud. iur. ludi občinstvo na deželi opozarjamo na veličasten koncert «Assumptio«, ki se vrši v soboto, dne 1. aprila 1-22 zvečer ob 8. uri v veliki Götzovi dvorani. Koncert do nudil užitek, kakor jih je malo takih. Vstopnice v trgovini gospe Zlate Brišnik v Slovenski ulici. Cèduo uradovanje. Okrožni zdnavnik dn. Stevanovič v Nišu se je hotel loč.fi od svoje soproge. Razprava o ločitvi zakopa‘se je začela pred sod-mjd; ni pa bilo pravega vzroka za ločitev. Možakar, ki ?e hotel na vsak način od žene ter tudi sfer veda-njej navaliti >so krivdo, ni bil dolgo v za dregi; obrnil se je na znanega občinskega urad nika in fabricirala sta Ltžnjivo uradno potrdilo. — da je žena nemoralno živela,. Sodnija sč je ph slučajno s lem dokumentom malo bpij ukvarjala in spoznala je, da- jè grda laž. Zdravnika StevànoVi-Ča in občinskega beležnika Alekso Vujiča so takoj zaprli. Železniška nesreča pri Blanci. V petek, dne 17. t. m. dopoldne so tik pri postajališču Bla'nca pri Sevnici skočili tri,e vozovi osebnega vlaka št, 513 iz tiia, V vozovih so se nahajali jjotniki. K sreči pa ni bilo nobenih žrtev, Le neka ženska in trije železničar^ so bili malo poškodovani. Vzrok nesreče so trhli pragovi. Promet na progi Zidan-most—Zagreb .e bil za dva dni ustavljen. Potniki so morah prestopiti. Poznavalci razmer so bili pa mnenja, da se ie bati še več takih nesreč, ker so pragovi po večini trhli, Želeaniškotirni : pragi. Ministrski svet je. odobril ministrstvu gozdov in rude, da lahko poseka gotovo količino lesa v bosanskih in slavonskih’ gozdovih. Od tega lesa naj bi se eden del izvozil v inozemstvo, dva pa uporabila za izdelovanje železniških j v ago v. To se je-šele sedaj — sklenilo, ko je že toliko vlakov strmoglavilo vsled 401etnih po-relih pragov. Koliko jih- Se bo, pralno se ta sklep izvede in železniška uprava ta les dobi.— ako bo sploh znala, ga dobro uporabiti. Požar v palači Prve hrvatske štedioniee-v Za~ grebu se zavija v neko tajinstveno meglo.-Najprej se je domnevalo, da je požar, nastal: na trelii, koder so Kleparji pri nekem popravilu uporabljali — svOjO peč za topljen..e materijala. Poznem, ko so vse kleparje in razne* priče zaslišali, se je dognalo, da se ta dan peč sploh ni uporabljala in da so kleparji opravljali taka dela, ki so brez ognja in ki izk uču ejo vsako mož ost za požarno nevarnost. Policija, sumi, da je bil požar zaneten po zločinski roki in neke priče trdijo, da so videle, kako hitijo štirje moški iz podstrešja po stopnicah nizdol: Isti čas se ie že pojavil na strehi ogenj in sicer kar ob enem na štirih straneh. Kriminalisti bedo imeli s to zadevo še dosti posla, najbolje pa bo, če izha jajo pi-L preiskavi -jz vprašanja, kdo bi imel interes na uničenju te inštitucije,,. Delavcil kleparji gotovo ne! 4 v . . Fašisfcovski napad na list „Jadran,“ Na nedeljo, dne 12. t. ra., so fašišU zopet enkrat -zborovali v SpRtu ter- z divjaštvom reševali ‘„narodnost.“ — Po zborovanju so ponoči s sekirami presekali telefonske žice uredništva „Jadrana“, lista Hrvatske pučke stranke, raztrgali „Jadranove“- reklamne lepake ten po tem „nad onalno-zaslužnem“ delu obdržali še. posebno- zborovanj® sredi trga, kjer so urednika lista javno klicali na „odgovornost“ radi pi,save o njihovi skupščini ter,, mu grozili vse. mogoče - od naeijionalnega prokletstva pa vse nayž-gpr .do vislic, katere mislijo po protekciji Prfbiče-viča m S., poiiioöjo državnih štipendij prav kmalu postaviti. Dalmatinski narod je skrajno ogorčen — vsled početja jugo-iašistov, ki so v svojem divjaštvu còlo' italijanske kolege prekosili. Dva Jankoviča. Kakor smo že poročali, je urednik «Republike« cb. Ikonič obdolžil radikalnega prvaka in ministra na razpoloženju Velizarja Jankoviča, da je borzni špekulant, ki si je po zlorabi svoje oblasti nakopičil veliko premoženje v francoskih bankah. Dr. Ikonič je podprl, svoje trditve s pismom nekega francoskega borznega agenta; ki imenuje Jankoviča, ter našteva njegove vrednostne papirje. Jankovič pravi, da toži, o tožbi se pa do-sej še nič pravega ne ve, kakor je že navada in vrhu tega še trdi, da agentovo pismo ne misli njega, temveč drugega Jankoviča — Dragotina, ki je kot dvorski minister upravljal premoženje pokojnega kralja Petra — ter najbrž ob tej priliki za sebe ali pa kakorkoli špekuliral. Dr. Ikonič na vse to niti pe odgovarja ter vedno poziva Jankoviča, naj le gre tožit. Zanimive spletke in špekulacije se bodo razkrile, pa naj bo umazan samo eden Jankovič ali pa dva. V južni Srbiji raste nered in hajduštvo. Beo- grajski listi prinašajo obsežna poročila o vpadanju bolgarskihJ (comitov, Te vesli ima,,o seveda več kot preveč protibolgarske tendence, da ne bi zamrla našim 'oblastnikom tako mila in pptrebna mrr žnja i>roti Bolgarom, južna Srbija je že od nekdaj polna komitov: domačih Srbov in Turkov in seve tudi tuj h ne no manjkalo* Katerih, je več, se pa ue bo dalo dognati, ker oblasti jim niso kos in sé »udi ne bavijo posebno vestno in točno z njihovo perlustracijo. Ministrstvo poličke je prislalo sedaj večje orožniške oddelke v južno Srbi„o in tudi vi- [ šoke nagrade so razpisane za civiliste, ki bodo — j podpirali zasledovanje banditov. Zlorabe se bodo j tudi pri te m vršile, kakor po navadi. Da bi že le j enkrat razpisali kulturno in sposobno upravo v teh nesrečnih krajih! j Kaznjenec — upravitelj pošfe. Minister Žarko : Miladinovič je imenoval ravnateljem pošte v Srbo- j branu svojega součenca ter rojaka Nikolaja Ma-, ; nojlovtea, Ta novoimenovani ravnatelj je bil odpuščen iz poštne službe in obsojen na dve leti je- j če. katero, je odsedel v Mitroviči. Manojoviču so dokazali, da je odpiral amerikanska pisma, v ka- j Jerih so bili dolarji in si prisvajal zavode z raz -iiim blagom, ■ . j Utonil v kanalu. Poročilo iz Novega Sada ja- i vlia: Gospodar blejskega posestva Sava Ba.šan-ski se je vračal na konju od obiska svojih' delayT cev. Pri tej priliki je jezdil preko kanala, konj se mu je oplašil in gospodar je padel v kanal, Žival je nato celo noč begala krog kraja nesreče. Ko so drugi dan videli ljudje konja, kako je fèkal ob kanalu gor in dol ter gledal vanj,, so našli v ka- j nalu utopljenega Savo, ,. j Tòverni donavski promet. Prvo donavsko pa-^oiirodno društvo je začelo dne 13, t. m. s prome- ; toni do Beograda. Ta toVorni promet Je bit že eri- ; krat. uvedeti, pa se je zopet opustil. Sedaj je pono- ; vna otvoritev in bo menda tudi ostala. Postaje fe-ga društva so: Binz, Wien, Bratislava, Ujpesf in i Budapest ter Beograd. V Subotiei že več dni Štrajkajo mefalurgični j delavci, Posredovanje med delodajalci in delavci je prevzelo sedaj ministrstvo socijalne politike, V tej [ stavki je okrog 1500 delavcev. Ministrsko posre -dovati je se lahko zateče tudi h kakemu „zaščitnemu“ zakonu, ker pri nas se menda iz samega zasmeha govori o „socijalni“ politiki, ko pa tam zgoraj «h socijalnega čuta. Vrédnost denarja. Ameriški dolar stane 280—285, francoski frank 27.27 naših kron. Za IOO avstrijskih kron je plačati 5.50, za 100 čehoslovaških kron 6—6.15, za IOO nemških mark 128—132 in za 100 laških lir 15.08 do 16 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše kione 1.60 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za 5 točk. Iz Maribora. Senzacije, dokumenti, memorandumi, zarote , razkritja so nova izna.dba policajdemokratskih listov. „Tabor“ noče in ne sme zaostati in zato je za nedel o serviral „tajni memorandum“, ki začne z „Načeistvu Slovenske ljudske stranke, Ljubka -na“ in ^onča z — (.sledijo podpisi zaupnikov,) Datuma m podpisov seveda ni, ker poznamo razna „razkritja“ „Taboru“ sorodnih listov, zadostuje , da priDijemo samo sledeče: Slov. ljudska swan ka nima zaupnikov, ki bi svoje sklepe in svoja pisma na v.ooslvo dajali gospodom okrog „Tab".”'!' vpogled s kako kopijo ali celo z originalom in tako ostane samo ena možnost, da se "„memorandumi“, če bi i ’ S obstojali, — ukradejo, če jih pa m, j a j ouc redijo in izmislijo. !Š>e enkrat politično klativlteštvb, „Tabor“ ni napravil g, Pfeiferju in g. Šoštariču nobene usluge, da ju je začel znova poveličevati radi njunega slabega gospodarstva na magistratu. Mi smo že o ceti’ zadevi slabega spomina molčali, ker čakamo sklepne sodbe pò mestnem magistratu in občinskem zastopu. Tocta ker „Tabor“ vedno operira z neresnicami in lažmi, smo bili primorani že v eni zadnjih številk „Straže“ podati natančne številke mestnega gospodarskega urada.. Danes pa še popravimo ostale „Taborove“ neresnice, — Laž je namreč, da bi bila Brejčeva vlada izvršila dvakratno revizijo in našla vse v redu. Dejstvo je, da g. P*eher prvega polletja 1919 ni sklical prav nobene »eje sosveta in je gospodaril sam. V drugi seji začetkom julija 1919 so zastopniki SLS začeli dregati komisarja zaradi gospodarskega urada, ko se' je že v javnosti doznalo, da tam nekaj smrdi. Na n.ih zahtevo se je prve dni mesa avgusta konštatiraio stanje blaga, ki se je popisalo in cenilo. Komisija bi bila rada napravila bilanco, a ni bilo mogoče dobiti izpiskov iz knjig, Dr, Pfeifer je ščitil cele štri mesece neredno unadništvo. Revizije, ki je bila poverina g. revizorju Pušenjaku ud) ta ni mogel redno dovršiti, ker ni bilo v knjigah nobenih vpisov., Na interßplaöijO članov sosve ta, Če ima sosvet kakšno obvezo ali odgovornost na poslovanje gospodarskega urada, |e g. Pfeifer iz -javil v seji sosveta, da je on sam odgovoren za to poslovanje in da sosveta to nič ne briga. Uradno se udejstvuje, da vse diference in površnosti, škoda in primanjkbaji, kateri so v gospodarskem uradu, izhajajo iz prve polovice leta 1919. Visokost te škode še ni definitivno določena, ker še teko ne kejirayde izzp te dobe. Za to škodo je torej po lastnih izjavah odgovoren g. Pfeifer sam. Zato se ne moremo strinjati docela z odlokom pokrajinske vlade od dne 21, septembra 1921, ki pravi doslovno: Nesporno je, da. bo moral kriti: vse njorebitne primanjkljaje mestni zaklad, kajti v imenu mestnega zaklada so se najemala 'posojila za dobavo blaga v . .“ „Kako naj se uredi ta primanjkljaj, ni mogoče dati mestnemu magistratu striktnega na -vodila, Vsekako ne bo preostajalo drugega, nego da se izvrši po sklepu občinskega sveta odpis, če ni; mogoče prijeti pravih krivcev, ki so zakrivili fa primanjkljaj in ki bi ga moral v tem slučaju prežeti mestni zakläd.“ Pokrajinska vlada pravi, če ni mogoče prijeti mi pa trdimo, da so krivci znani) in da se je g. Pfeifer v, favni seji sosveta izrekel za odgovornega za poslovanje v gospodarskem riradu, torej je on glavni krivec. Zahvala, o kateri govori „Tabor“, nasproti g. Pfeiferju in g, Šoštariču, je tako poniževalna za te gospode, da je boljše, da ne govorimo o njej. Ali naj objavljamo uničevalno obsodbo prve komisije? Ali naj podamo v javnost revizijo g. revizorja Pušenjaka? Ali se naj sklicujemo na uradno revizijo g. Lindnèrìa, ki jo jo isto označil kot «Prelogi«, ako pa hoče označiti samo bivše taborišče, bo isto označil kot «Taborišče«, ako -pa -ijna v mislih le železniško postajo, pa reče: «Sv. .Lovrenc ' na Dravskem polju«. •Priporočljivo) bi bilo, ako bi se ta postaja imenovala «Ptujska gora—Sv. Lovrenc«, kajti Ptujska gora je naj-večji kraj v tej celi okolici, označba «Sv. Lovrenc« pa povzroča velika zamenjan ja, kajti ob koroški železnici se ludi nàhnja Sv.' Lovrenc. Krajevna označba «Prelog, Prelogi« se na Spod. Štajerskem v starih ' listinah večkrat čfta. 6. Fala — Vài. Prav čudna je tudi slovenska označba «Fala«, ki bi , se pravilno morala glasiti «Val«. Leta 1965. se je še zvalo «VaHe«, leta 5289. «Vali«, leta 1407 «zu der «Vali«, leta' 1448. «bey der Vak. — Kdor hoče dognati zgodovinsko označbo, mora najpoprej vedeti, katere okolščine so bile povod za to označbo. Drava je na tem mestu tekla po mogočni skalnati stopnji, kar je povzročilo kratek slap, Ta okolščina je zelo otežkočevala splavarstvo. Splavarji so .ysle'd tega navadno ustavili svoje splave zgoraj nad tem nevarnim krajem, so boljše blago naložili na vozove ter isto potem, ko so svoje splave spravili Čez to nevarno mesto, zopet naložili na splave. V bližini gozda se tudi nahaja kip sv. Janeza Nepomuka, kjèr so splavarji opravljali svojo molitev, predno so se podali s svojimi spavi na to nevarno mesto, kjer se je večkrat mnogo splavov razbilo in je pri tem izgubilo svoje življenje veliko splavarjev. Nevarnosti v Dravi na tem mestu so bile odstranjene še le okrog leta 1810., ko so dotično skalovje v Dravi razstrelili ter naredili več vodnih zgradb. Jezikovno je pojm «val« prastara beseda. Nemci sc razumeli pod označbo «Wall« kot nekak nasip, okop, kar so označili Rimljani kot «vallum« (Wall, Damm), Grki kot «phalos« (greben na čeladi) in Slovenci kot «val« (va-lovje). Ni torej najmanjše upravičenosti, zakaj so napravili v Ljubljani kar naenkrat iz stare slovenske besede «val« spakedranko «Fala«. Zavrč — Završe. Označba «Zavrč« za kraj v bližini bivše ogrsko-hrvat-ske meje je napačna. Ta kraj bi se moral pravilno imenovati «Završe«, t. j. obmejni kraj, završni kraj (završiti). V listinah iz srednjega veka sicer ni najti, kaka je bila označ-da te naselbine, toda imamo iz srednjega veka samo na Spodnjem Štajerskem ednajst krajevnih označb «Sawer-sche«, ki vse brezpogojno pričajo, da je oblika «Zavrč« je-ztkovno napačna. Ankenstein — Borlin. Grad Ankenstein pri Ptuju označujejo Slovenci že del j časa kot «Bori.« Ta označba je pa samo skrajšana oblika za označbo «Borlin«, kakor se je še leta 1291 v listinah glasila in tudi jezikovno najbolj odgovarja prastari obliki. Nadalj-na srednjeveška imenska označba je «Bornyk (1355 in 1337), ki je pa le nastala na ta način, da se je zadnji zlog obrnil (metatesis). Oblika «Bork se je dokumentarično prvič pojavila 1. 1481. 9. Fram — Bram. Oblika Fram je slovanskega izvora, vsekakor pa popačena; pravilno bi se morala imenovati «Bram«, ker namiguje na neko obrambno točko (brana, obramba). Že v pričetku 12. stoletja se je nahajal na nedostopnem mestu grad, ki je danes še samo razvalina. Krajevna imena Bran ozir. Bram so v nemščini spakedrana v «Brand«, «Fran , «Frauenberg«, «Frauenburg« itd. — Napis postaje «Račje-Fram« bi se moral pravilno glasiti «Rače-Bram.« Tako bi ostala zgodovinska oblika ohranjena. 10. Windenau — Bednjava. Ljudstvo naziva v bližini Maribora se nahajajoče kne-zoškofijsko posestvo z nepokvarjenim, tradicionalnim nazivom «Bednjava«, t. j. nasip (Verschanzung) — «bedem«, staroslov. nasip, Damm, Wall. Težka pa je ugotovitev, kje in na katerem mestu se je nahajala ta dopolnilna utrdba mariborskega mesta: ali v bližini grajščine, ali ob pohorskih rebrih. Grajščino obdaja še danes širok jarek. Izkopana zemlja je služila najbrže za nasipovanje okopa. Trdnjava Maribor je imela, v kolikor se je že ugotovilo, slične fortifikacije v Limbušu, Radvanjih, in v bližini današnje grajščine «Bednjava.« Naziv «Betnjavska cesta« torej ni utemeljen in bi se moral popraviti. Malo posestvo 2 njivi in vrt, novo zidaia hiša za obrt, po želji kupca z invgn- tarjem ali brez njega 30.000 K vknjiženo. Cena po dogovoru. Vpraša se Rogoza pri Hočah št. 1. 122 Žepne ■iro prerizijske in Use stenske popravlja’ naj solidnej e tvrdka R. Biz-ak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16. 23—30 M aia V z ženo dobi dobro rlujal mesto na marofu bliza Maribora. Računa se le na pošteno in prvovrstno moč. Zglasiti se je takoj pri Državni borzi dela, Maribor, Stolna ulica štev. 4. I24 GRADBENI MATERIJAL in sicer: opeka, vrata, okna i. t. d. na prodaj od de-molacije h iro v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 6 od 20. t. m. naprej. „Jugoslovansko inženirsko podjetja“ v Mariboru, Vetrinjska ulica 30- 2-3 II4 AHOnEJ OSE? Maribor. Aleksandrova c. 57, Telefon 88 trgovina z deželnimi pridelki, drvami, premogom in vinom se priporoča za nakup in prodajo — po najugodnejših cenah. — Brzojav: Andrej Oset Maribor. 3-6 _____ °7 Vum ril a za veliko stroino HUI VuUjfl mizarstvo se iščeintel.energ. zmožen mizarski mojster, jugoslovanski’ državljan. Ponudbe na : Ljub- j ljana, poštni predal 127. 1 -3 Kot vodja feÄfll1 energič n, zmožen in iiprašan tesarski mojster, mgoslo-vaaski državljan. Ponudbe naj: Ljubljana, poštni - predal■ I27.1 13 .119 , ■.............. ....1 Q-id, in izurjeno dekle, ki r N Ulili je že služilo, se išče k slovenski uradniški rodbini 3 oseb. Plača 40O K. Naslov pove uprava. 1 2 121 „CROATIA“ Zavarovalna zadruga v Zagrebu. dovoljuje, si naznaniti, da je otvorila za področje bivše Štajerske in Prekmurja glavno zastopstvo v Mariboru in je imenovala svojim glavnim zastopnikom gosp. STEVO TONČIČA, špediterja v Mariboru. — Pisarna se nahaja v Mariboru, Cafova ulica 2. — Zavarovalni oddelki: Požar, nezgode, vlom, življenje, transport, blagovnih in denarnih pošiljatev. steklo, toča. — Sprejme se več sposobnih in zanes jivih akviziterjev pod ugodnimi pogoji. Sprejme se takoj tudi praktikanta. Služba pisarniškega pomočnika pri državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani je razpisana v Uradnem listu štev. 25. 116 Dežne plašče Klobuke 95 pepilo čevlje dokolenice (gamaše), obleke, dežnike, palice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri po solidni ceni Jakob Lah, Maribor, Glavni trg2 Na drobno TRGOVINA Na debelo emajlove, st« klene; porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstvu Albert Vicei, Maribor, Glavni trg 5. Sadna dnevesa kot renski bobovec, mošančke, rožmarinke, kalbiler in hruške ravnokar došla ter se d- bijo v Mariboru, Ruška cesta 5 Tisti kateri so drevesa že naročili, naj pridejo takoj ponje- 120 pozorT ! Lincerplavotisk 1 mK^, Sifon la 1 m K. 68 do K 8a, pepita loo cm širok t m K 120, srajce gladke in pisane od K I40 do K. 220, hlačevina 1 8 cm širok 1 m K 180, žičnate žimnice, velikost pò meri po K 480 do K 700. vrvi za perilo 15, 20, 2,3, 30, 40 in 50 m dolge. Vrvi za seno, splave, kleti, zvonove vsake debelosti in dolgosti. Nogavice za moške, ženske in otroke. Glavni in žepni robci, mehnos platno, modro platno, predpasnike, moške cajg-hlače, obleke za otroke, posteljne slamnjače, glavnike, krtače, biks, krema, milo za roke, brtve. žepne nože i. t. d. vse po ntjnižjih cenah v trgovini ALOJZIJ GNIUŠEK Maribor, Glavni trg 6. uo N s dmliitc»! Na debili! Poskusite kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bošniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in v kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini MILOŠ OSET, Maribor Aleksandrova cesta 45, naspr. gl. kolodvoru. Tatet&n It. 15. ros zmmeS Postrežba t»ina! Spodnještajerska ljudska pi jsojil niča t f v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z. obrestuje od Novega leta naprej navadne mu A| vl°g« Po 1 Trajne in večje vloge pa po dogovora. K.- o CM oj Izdajatelj in založnik: Konzorcij «Straže.« Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.