11b ljubljanska banka "o^SK^SEpTi^fS«!« leto XXV. — številka 76 ^»huioviteljl: obć. konference SZĐL •'»enice, Kranj, Radovljica, šk. I.oka Trtie - Izdaja CP Gorenjski tisk ^J. Glavni urednik Anton Miklavčlč ** Odgovorni urednik Albtn Ućakar glasilo socia listicne z Zdravi brez zdravnikove pomoči veleblagovnica globus KRANJ oddelek DROGERIJA vam nudi 50 vrst raznih mešanic domačih zdravilnih čajev VARUJTE SVOJE ZDRAVJE! 4. STRAN: Kranj: več je vrtcev, več je potreb 9. STRAN : Tam, kjer teče bistra Žila kranj, sobota, 30. 9. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik« Od 1. januarja 1958 kot pol t cd ni k. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah. za gorenjsko ISKRA ODPRTA ZA VSE Kot smo že poročali bodo danes vrata Iskre Elektromehanike Kranj, obrata stikal v Kranju, obrata mehanizmov v Lipnici v radovljiški občini in oddelka telefonije na BleJ< skj Dobravi v Jeseniški oočl« ni odprta za vse občane, ki jih zanima proizvodnja v tovarni in v obratih. Ogled bo mogoč od 9. do 13. ure. Ta čas bodo v dvorani samoupravljanja nad Iskrino restavracijo v Kranju neprekinjena vrteli filme o Iskri. 10. STRAN: j u b i 1 e j n a m e šah i ca KRANJSKI ALPINISTI ODPOTOVALI - Včeraj dopol-"ne je odšla na dolgo pot v Afriko 16-članska alpini-•Učna odprava, ki jo je ob 25. obletnici alpinističnega Odseka in postaje gorske reševalne službe organiziralo laninsko društvo Kranj. Kranjčani se bodo povzpeli «a Kilimind/aro, Mavenzi in Mt. Kenyo. Alpinisti bodo vlakom odpotovali do Miinchna, od koder bodo danes 00 *■ urj zjutraj z letalom odleteli do Nairobija, glavna mesta Kenije. V Afriki bodo pristali drevi ob • uri. pret| odhodom so povedali, da se bodo vrnili Ponedeljek, 16. oktobra, in da se nam bodo oglasili. MAn. 8arnostoird kranjski alpinistični odpravi želimo eilko uspehov, srečno pot in srečno vrnitevt (jk) — F°to» F.Perdan Dober tek, vojaki! 23. STRAN: Skopa zemlja v Zabrekvah 0555® V. JUBILEJNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 14. 00 22. OKTOBRA # ¥ sredo, 27. septembra, je bila v sejni dvorani občinske skupščine volilna konferenca občinskega sindikalnega sveta Jesenice, na kateri so poslušali poročilo predsednika občinskega sindikalnega sveta o pripravah na 8 kongres zveze sindikatov Slovenije ter izvolili delegate za kongres. Razpravljali so tudi o kandidatih za novo vodstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. 0 V petek, 29. septembra, je bila v sejni dvorani občinske skupščine skupna seja obeh zborov. Razpravljali so o družbenem dogovoru o izhodiščih za politiko in financiranje družbenih denarnih pomoči in o predlogu odloka o družbenih denarnih pomočeh, o poročilu zavoda za šolstvo, organizacijske enote Kranj, o organizaciji šolske mreže v občini, o predlogu odloka c sprejetju zazidalnega načrta Plavž, urbanističnega načrta Mojstrana — Dovje in Kranjska gora, o gradnji cestnega nadvoza čez železniško progo v Mojstrani s priključki in o drugih vprašanjih. D. S. KRANJ 0 V okviru priprav na 8. kongres zveze sindikatov Slovenije so se v osnovnih sindikalnih organizacijah v kranjski občini začele volilne konference, na katerih razpravljajo o dosedanjem delu republiškega sindikalnega sveta, o predlogih predkongresnih zaključkov in volijo delegate za kongres. V četrtek je bila volilna konferenca v Planiki, včeraj pa v Iskri. Prihodnji teden bodo imeli konference še v Savi in v Tekstilindusu in v občinskih odborih strokovnih sindikatov. £ V četrtek popoldne je bila seja predsedstva občinskega odbora zveze združenj borcev NOV, kjer so razpravljali o pripravah na letne konference krajevnih organizacij zveze združenj borcev in o reševanju stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. A. Ž. RADOVLJICA % V torek bo v Radovljici v hotelu Grajski dvor celodnevno posvetovanje sekretarjev organizacij zveze komunistov in predstavnikov vodstev ZK v občini. Dopoldne bodo razpravljali o delovanju zveze komunistov v občini, popoldne pa se bo sestal tudi širši politični aktiv radovljiške občine in razpravljal o mednarodnem položaju in vlogi Jugoslavije v svetu. Dopoldanske razprave se bosta udeležila član sekretariata CK ZKS Franc Šetinc in sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Polde Kejžar, popoldne pa bo o položaju Jugoslavije govoril načelnik oddelka za mednarodne odnose pri predsedstvu ZKJ Nace Golob. Pri občinski konferenci zveze komunistov se bo v sredo sestala komisija za družbenopolitični sistem. Obravnavali bodo uresničevanje ustavnih dopolnil v radovljiški občini. A. Z. ŠKOFJA LOKA ® V torek dopoldne bo obiskala Skofjo Loko poljska delegacija. Po sprejemu, ki ga bo priredil predsednik skupščine Tone Polajnar, se bodo člani poljskega veleposlaništva iz Beograda odpeljali na Praprotno in tam položili venec na grob partizana — Poljaka Tadeusza Sadowskcga-Toma. -Jg Dejavnost ZKS naj se čuti na vseh področjih dela Na četrtkovi seji komiteja občinske konference ZKS Škof j a Loka so največ časa posvetili obravnavanju analize dela in prihodnjih nalog občinske organizacije zveze komunistov. Analiza je zbudila živahno razpravo. Govorniki so bili enotnega mnenja, da se iz analize ne vidi dejanska vloga in dejavnost občinske organizacije. Poudarili so, da ni važno, kolikokrat se je neki aktiv ali organizacija sestal, temveč naj bi se v pregledu predvsem prikazalo, kaj je bilo v resnici storjenega in koliko so se stališča komunistov upoštevala. 8e bolj kot pregled dela v preteklem obdobju, je važno kaj bomo delali v prihodnje, so poudarili člani komiteja, zato so temeljito predelali predlog nalog občinske organizacije. Program je preobširen in če bi ga hoteli uresničiti, bi veliko nalog lahko opravili le površno, je v razpravi poudaril Tone Polajnar. Opozoril je tudi na zahtevo komunistov po večji informiranosti in pri tem nakazal veliko vlogo in razširjenost tovarniških glasil. Nedvomno bo treba še bolj poskrbeti za njihovo kvaliteto, saj so prav ta glasila lahko v veliko pomoč pri obveščanju članov o delu aktivov ZK v tovarnah in na terenu. Več poudarka bo treba dati tudi kadrovski politiki. Ne !e kadrovanju v ZK, ki pa vsekakor ne smejo zanemariti, temveč tudi na vseh področjih udejstvovanja občanov. To je še toliko bolj pomembno, ker je na škofjeloškem le dobre tri odstotke občanov č'a-nov ZK, v Poljanski in Selški dolini pa komaj nekaj več kot odstotek. Vse premalo je bilo storjenega tudi pri odpravljanju socialnih razlik. Marsikje so vprašanje socialnega razliko- V Cerkljah in okolici bodo praznovali Prebivalci krajevnih skupnosti Cerklje, Brniki, Pože-nik, Senturska gora in Zalog praznujejo vsako leto med 1. in 8. oktobrom krajevne praznike v spomin na dogodke med 4. in 5. oktobrom leta 1944, ko je Slandrova brigada uspešno napadla be-logardistične postojanke v teh krajih ter uničila 16-članski štab črne roke za Gorenjsko, ki je imel sedež v Bolkovi gostilni v Zalogu pri Cerkljah. ' V prazničnem tednu bo po teh vaseh več prireditev. Osrednja proslava bo 7. oktobra v Cerkljah, ki se je bodo udeležili člani vseh svetov krajevnih skupnosti in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. V praznovanje se bodo vključili tudi strelci. Družina Tabor Cerklje bo organizirala v ponedeljek strelsko tekmovanje z malokali-brsko puško v Habjanovem' prugu. Na tekmovanje so povabili sosedanja društva, kra- Proslava v Gozdu Jutri ob 10. uri dopoldne se bo začelo v partizanski vasici Gozd vsakoletno srečanje nekdanjih internirancev, zapornikov in izgnancev tržiške občane, združeno z obletnico po- žiga vasi Gozd. Vasico so Nemci požgali 3. oktobra leta 1944. Po kulturnem programu pri spomeniku bo partizansko srečanje. -Jk jevne skupnosti in družbenopolitične organizacije. Krajevne praznike bodo proslavile tudi organizacije rdečega križa iz Cerkclj, s Sen-turske gore in iz Zaloga, ki bodo organizirale jutri dopoldne v zadružnem domu v Cerkljah proslavo rdečega križa in krvodajalstva. Na proslavo so povabili prek 100 ljudi. 84 krvodajalcem bodo podelili zlate in srebrne značke rdečega križa, dvema krvodajalcema pa plaketi, ker sta dala kri več kot 25-krat. Omenjene organizacije rdečega križa imajo prek 1000 članov, kar 8 odstotkov prebivalstva teh vasi pa je med krvodajalci. Organizacija v Cerkljah je letos presegla krvodajalski plan za 162 odstotkov in zasedla v občinskem merilu 4. mesto. — an vanja razumeli tako, da so v kolektivu ali na terenu iskali tiste, ki naj bi bili prebogati, pozabili pa so na tiste, ki so potrebni družbene pomoči oziroma na najslabše plačane sodelavce. Zato mora biti odpravljanje -socialnih razlik ena važnih nalog škofjeloških komunistov. Mednje naj bi uvrstili tudi obravnavanje razvoja kulture v občini, interesnih in krajevnih skupnosti, ocenili naj bi družbenopolitično vlogo samoprispevka, vlogo mladine in kot ena najvažnejših nalog naj jjj bilo uresničevanje ustavni dopolnil. Se posebno v seda* nji fazi, ko se ustanavljaj0 temeljne organizacije zdruz6* nega dela. V občini je večin* podjetij manjših in ni J"1 malo med njimi, ki so ui* srečevanje sprememb čila kar z ugotovitvijo, da P11 njih ni možnosti za ustan0* vitev TOZD, na vse drug0' kar vključujejo tako hncn°! vani delavski amandmaji, P* so pozabiJa. «. L.B. Invalidi, civilne žrtve vojne, na Vodiški planini V soboto, 23. septembra, je organizirala osnovna organizacija invalidov, civilnih žrtev vojne Kranj, izlet na Vo. diško planino, ki je bil združen tudi z zborovanjem. Izleta se je udeležilo 81 invalidov iz vseh petih gorenjskih občin. Pred partizanskim domom na Vodiški planini' je zbrane invalide pozdravil predsednik kranjske osnovne organizacije Ciril Drinovec. Orisal je pomen organizacije in dejal, da bi se morale civilne žrtve vojne v svojih pra. vicah enačiti z vojaškimi invalidi, kar je upravičeno, saj nosijo oboji posledice, prizadete od vojne. Organizacija invalidov, žrtev vojne, deluje eno leto in je letos že omogočila desetim 100-pdstotnim invalidom brezplačno zdravljenje na Jelovici, v Izoli in v Varaždinskih toplicah. P*j ril Drinovec se je nato za' hvalil gorenjskim občinam t* razumevanje, posebno pa kranjski skupščini, ki je ganizaciji preskrbela prostore. Zbrani invalidi so posluh govor predsednika slovensk* organizacije civilnih vojne Pavla Jancžiča, t>*{0. pa so poslali pozdravni predsedniku Titu ter l/jr sedniku slovenskega ievrSi'^ ga sveta Stanetu Ka^'icU' rlprli tudi Sklenili so, da bodo P° vse predloge, da se PrL> niku Titu podeli Hooč nagrada za mir. Nato 5>o >lovsK" dr* lova obi- skali še spomenik čete, na popoldanskem 1 «, žabnem srečanju pa se V^Lt pridružil tudi Vinko Ha'£L /O ljubljanska banka Lastniki dinarskih in deviznih hranilnih vlog ali deviznih računov, ki bodo imeli na dan 30. novembra 1972 najmanj 2000 din vezanih za dobo nad 13 mesecev, prejmejo za vsako tako vlogo po eno žrebno številko. Izvzeti so vlagatelji, ki namensko varčujejo p° pravilnikih o posojilih. Javno nagradno žrebanje bo 22. decembra 1^72 v Subotici. Število nagrad 8 10 20 50 100 200 400 500 2000 5600 8888 nagrad v skupnem znesku din 2,000.000.— Nagrajencem bomo izročili nove hranilne knj1' žice z vpisano vlogo v višini nagrade, pri na gradah nad 500.— din z odbitkom 10 % davka-Pravica do nagrade zastara 30. junija I97 ' Znesek din 10.000.— 5.000.-3.000.-2.000.— 1.500.- 1.000.— 500.— 400.— 200.--100.— veliko nagradno žrebanje denarnih nagrad P""""qppwwwwpw ■.....)iiiwi.iwi.nii ■ i ii mmSmmammmm—Kammm Živahen začetek delovne sezone v kranjski občini Pomembni sestanki komunistov Prejšnji in ta teden so se sestali domala vsi organi zveze komunistov v kranjski občini in ocenili dosedanje delo ter se dogovorili za delo v jesenskem in zimskem obdobju. Sekretariat aktiva komunistov prosvetnih delavcev je razpravljal o uresničevanju sprejetega akcijskega programa, ki se nanaša, na probleme vzgoje in izobraževanja; predvsem na reformo vzgojno izobraževalnega procesa in izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok. Pregledali so, kako se rešujejo problemi otroškega varstva, podaljšanega bivanja otrok v šolah, male šole, kako poteka akcija za uresničevanje brezplačnega šolanja, odpravljanja socialnih razlik, zmanjšanja osipa, poklicnega usmerjanja itd. Ugotovili so, da je bilo na vseh področjih že precej narejenega in da uresničevanje programa poteka kot je bilo predvideno. Še posebno pa so pomembni uspehi pri zmanjšanju osipa in odpravljanju socialnih razlik. Na razširjeni seji komisije za ekonomsko politiko pri občinski konferenci ZK so razpravljali o predlogu srednjeročnega razvoja kranjske občine. Načeli so vrsto vprašanj in dilem, ki se nanašajo na gospodarsko in družbeno usmeritev kranjske občine do 1975. leta. Tako so opozorili na pomanjkanje delovne sile in ustreznih kadrov, na realnost investicijskih predvidevanj, na probleme stanovanjske in komunalne izgradnje ter podjetniškega in družbenega planiranja. Posebej so obravnavali tudi razvoj srednjega in višjega, šolstva ter vlogo kranjske občine v programu razvoja Gorenjske in Slovenije. Komisija za organiziranost in razvoj ZK in idejno usposabljanje zveze komunistov je obravnavala delovni program. Sklenili so, da bodo Otvoritev prenovijo šole v Žireh URI, 29. septembra — V ponedeljek bodo učenci Zirov In okolice prvič prestopili prag prenovljenega »hrama učenosti«. Danes dopoldne Je ob otvoritvi prenovljenih prostorov — novo centralno ogrevanje, električna napeljava, parket, beljenje In še nekatera manjša dela, celotna investicija je znašala blizu 1,300.000 dinarjev — prvi spregovoril ravnatelj šole Padiih prvoborcev Žiri Slobodan Po- Ijanšek in pozdravil številne goste, domačine ter še posebno vse učitelje, ki so kdaj-koli učili na tej šoli. V imenu skupščine občine Škof ja Loka Je govoril njen podpredsednik Lojze Malovrh. Nato so komorni mladinski pevski zbor, recitatorji in instrumentalisti domače osnovne šole ter malčki žirovskega vrtca pripravili kulturni program. — j g Pojasnilo kolektiva šole Gorje V soboto, v 74. številki Glasa, je bil na zadnji strani objavljen sestavek z naslovom Ravnatelji radovljiških osnovnih šol, v katerem \t bilo rečeno, da občinska skupščina ni ponovno imenovala za ravnatelja Jožeta Bohinca, ker delovna skupnost te Šole in temeljna izobraževalna skupnost Radovljica občinski skupščini še nista poslali predloga za ponovno imenovanje. V sredo pa smo od kolekti. va šole Gorje dobili v uredništvo naslednje pojasnilo: »Da bi bila javnost pravilno obveščena glede imenova. rja ravnateljev osnovnih šol v radovljiški občini, sporočamo, da je delovna skupnost osnovne šole Gorje izrekla soglasje in mnenje k imenovanju dosedanjega ravnatelja Jožeta Eohinca na svoji seji že 29. avgusta 1972. O tem je bil dvakrat obveščen pristojni organ občinske skupščine v Radovljici; zato menimo da je ravnanje odgo. vornih ljudi ob sprejemanju zadnjega sklepa neodgovorno, ker odbornikov niso informirali o soglasju kolektiva šole Gorje.« PRIPIS: Iz pismenega obvestila, ki ga je osnovna šola Gorje poslala komisiji za volitve in imenovanja pri radovljiški občinski skupščini, je res razvidno, da je delov, na skupnost soglasno sprejela sklep že 29. avgusta letos. Vendar pa so soglasje odposlali na občinsko skupščino šele 22. septembra (dva dni po seji skupščine), na skupščini pa so ga prejeli 25. septembra. Pred tem pa so predstavnika kadrovske službe na občini obvestili o soglasju po telefonu. Tak način sporoča, nja soglasja pa komisija za volitve in imenovanja pri občinski skupščini najbrž ies ni mogla upoštevati. preučili organiziranje komunistov in se zavzeli, da bodo ti delovali na vseh področjih družbenega dogajanja. V okviru temeljnih organizacij združenega dela in organiziranosti združenega dela nasploh bo komisija skrbela, da se organizacije ZK prilagodijo novim samoupravnim oblikam ter da se okrepi delo organizacije in komunistov tam, kjer je bilo doslej malo članov ZK. Zavzela se bo za ustanavljanje aktivov prosvetnih delavcev v srednjih šolah, aktiva kulturnih delavcev in drugih. Posebno skrb pa bo posvetila idejno-političncmu usposabljanju komunistov. Tako bo organizirala seminarje, predavanja, politično šolo in druge oblike. Komisija za idejnopolitična vprašanja znanosti, prosvete in kulture je tudi sprejela delovni program. Program zajema predvsem probleme s področja vzgoje in izobraževanja. Pripravili bodo gradivo, kako usmeriti komuniste za učinkovito delo na tem področju. O tem vprašanju pa bo najbrž razpravljala tudi občinska konferenca zveze komunistov. Sestala se je tudi komisija za mednarodna vprašanja in obravnavala sodelovanje kranjske občine z mesti in občinami v Jugoslaviji in v tujini. Sklenila je tudi, da bodo v prvi polovici oktobra v vseh organizacijah ZK predavanja in razgovori o mednarodnem položaju Jugoslavije in o aktualnih političnih nalogah. Na posvetu sekretarjev organizacije zveze komunistov v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah so se dogovorili o izvajanju sedanjih nalog zveze komunistov. Tako so obravnavali uresničevanje sklepov izvršnega biroja predsedstva ZKJ, priprave na tretjo konferenco ZKJ, ki bo razpravljala o nalogah ZK med mlado generacijo. Dogovorili pa so se tudi za druge naloge, s katerimi se bodo v tem obdobju ukvarjale organizacije zveze komunistov in aktivi ZK. A. žalar : več je vrtcev, več je potreb Še nobeno leto ni bil problem varstva v kranjski občini, posebno pa na ožjem mestnem področju, tako velik kot letos. In to kljub temu, da je na novo odprti vrtec Ciciban sprejel 80 predšolskih otrok, do konca leta pa bodo po predvidevanjih nared še trije vrtci za okoli 160 predšolskih otrok. Kljub temu pa je prostora še vedno premalo, saj je bilo zdaj v jeseni odklonjenih 297 predšolskih otrok in 125 dojenčkov. To pomeni, da bi na ožjem mestnem področju potrebovali trenutno vsaj že enkrat toliko kapacitet, kolikor jih bo na voljo konec tega leta ali še kak mesec kasneje. Visoka številka odklonjenih otrok prav letos pa seveda ni nekaj izjemnega. Je sicer odsev premajhnih zmogljivosti v otroškem varstvu v občini, po drugi strani pa se prav v tako velikem številu prošenj za sprejem ne nazadnje kaže tudi želja staršev po družbenem varstvu in vzgoji. »Pritisk staršev, pa tudi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti za sprejem otrok v varstvo je bil letos tolikšen,« je povedala direktorica vzgojno - varstvenega zavoda Kranj Ančka Gašper-šič, »da smo se začeli ukvarjati z mislijo o organiziranju privatnega varstva pod našim patronatom. Vsaj začasno bi bila to rešitev, dokler ne bodo dozidani vrtci po programu o izgradnji šol in vzgoj-no-varstvenih ustanov. Zdaj je na mestnem področju v varstvu četrtina predšolskih otrok, v občini Pa 13 odstotkov. Starši pa vsako leto bolj prosijo za sprejem v vrtec in tako sploh ne moremo dohitevati potreb.« Še posebej velik problem je varstvo dojenčkov. Ne le zato, ker je za dojenčke zelo težko dobiti privatno varstvo, pač pa je to tudi zelo drago. V jaslih ima dojenček popolno oskrbo in nego za 500 din mesečno, v višjo ceno privatnega varstva pa navadno hrana in ostalo, kar je za nego dojenčka potrebno, niti ni všteto. V Kranju so morali odkloniti varstvo za 125 dojenčkov, številka pa je sedaj verjetno že večja, ker vsak dan starši vpisujejo dojenčke tudi take komaj rojene in celo še nerojene. Spomladi bodo odprte jasli na Planini in v Stražišču za sku- paj 70 dojenčkov, kar pa seveda ne bo dovolj. »Zaradi tolikšnega povpraševanja po varivu smo letos morali slišati marsikatero grenko, prejemali smo veliko pisem takih in takih, vendar pa za večino prosilcev reS nismo mopli storiti ničesar, će ni več prostora v vrtcih, ga ni, prenatrpati pa jih res ne moremo, že zaradi zdravja samih otrok ne. Prednost pri sprejemanju so imele ma' tere in očetje samohranilcl ter socialno ogrožene druši* ne. Za odklonjene otroke Pa bomo — tako kot smo že I»* ni — organizirali že naslednji mesce popoldanske hite* resne skupine. Lanski obiski otrok v popoldanskem časti dvakrat na teden so se obnesli, starši so bilj zadovoljni, mi pa tudi. Seveda s tem n9 rešujemo problema varstva, damo pa otrokom vsaj nekaj znanja in spretnosti, ki naj bi Jih poznal pred vstopom v šolo.« Že v bližnji prihodnosti bo v občini odprtih kar precej . novih vrtcev. -Do leta 1975 naj bi bilo v nj:h prostora za 650 otrok, vendar bo prosto* ra še vedno manj kot pa potreb, če bosta zanimanje fo zahteva po družbenem varstvu naraščala tako hitro kot v zadnjem času. V vzgojno-varstvenem zavodu v Kranju zaradi tega niso ravno brez skrbi. Skrbi pa jim povzroča že tudi kadrovsko vprašanje, saj bodo potrebovali, če bo program izgradnje tekel po načrtu, do leta 1975 kar 41 vzgojiteljic in 7 medicinskih sester. Ce bi morali pomanjkanje strokovnega kadra reševati z zaposlovanjem nek va 1 i f i c i ra n i h vzgoj i tel j c v, bi biJ to seveda velik korak nazaj. L. M. Poživiti delo aktivov Na zadnji seji predsedstva občinske konference Jesenice so razpravljali o kadrovski politiki, programu dela, o obiskih članov predsedstva v aktivih, družbenem dogovoru o družbenem izobraževanju odraslih in mladine ter o aktualnih nalogah mladih v občini. Sklenili so, da bodo obiskali vse akitve v občini in se dogovorili za program dela, prizadevali pa si bodo, da bodo ustanovili aktive tam, kjer jih še ni. Dogovorili so se tudi, da pristopijo k podpisu družbenega dogovora o družbenem izobraževanju odraslih in mladine z namenom, da izboljšajo kvaliteto izobraževanja in skrbi za načrtno usposabljanje kadrov. Predvidoma 16. oktobra jih bodo obiskali člani predsedstva republiške konference ZMS in se pogovorili o uresničevanju sprejetih dogovorov ter o aktualnih nalogah in problemih. . Jeseniška občinska konferenca ZMS je tudi nosilec regijskega povezovanja, zato bo sklicala dva širša posveta mladih Gorenjske. V novembru bo posvet o delovanju in organiziranosti ZM v krajevna skupnosti, v januarju Pa posvet o uresničei anju delavskih amandma fev in o organiziranju 7MS in T07.D in O vsebini delovanja mladih V njih. D. S. Kritično le v dveh podjetjih Mesarsko podjetje Tržič se bo izkopalo iz težav s pripojitvijo h Kmetijskemu gospodarstvu Škofja Loka, Kmetijska Zadruga pa s smotrnejšim izkoriščanjem zemljišč in proizvodnim kooperacijskim sodelovanjem s kmeti Odborniki tržiške občinske skupščine na torkovi seji na Poročilo o polletnem gospodarjenju v občini niso imeli bistvenih pripomb. Soglašali 80 z ugotovitvijo, da položaj v začetku leta ni bil tako obetaven, kot kažejo polletni kuhati.' Lani je tržiško govedarstvo kreditiralo kupce v višini'5 milijard starih din, ■etos pa se je vsota znižala 04 2 milijardi. Tržiška obči-^ Je ena redkih, če ne edi-N občina na Gorenjskem, *Jer podjetja nimajo bloki-ranih žiro računovl Edini podjetji, ki v polletju nista pokazali ugodnejših ŽIVIL. A rezultatov, sta Mesarsko podjetje in Kmetijska zadruga. Mesarsko podjetje se je že pred časom znašlo v težkem položaju. Skupščina občine je Mesarskemu podjetju po svojih močeh pomagala, vendar to ni bilo dovolj. Ko je republiška inšpekcija zaprla predelovalni obrat, od katerega je bilo v veliki meri odvisno uspešno poslovanje. Mesarskega podjetja, je dosegla kriza vrhunec. Rešitev je bila integracija z enim od sorodnih gorenjskih podjetij. Najprimernejši partner je bilo Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, ki je pripravljeno prispevati tudi del denarja za nov predelovalni obrat v Tržiču, vreden okrog 150 milijonov starih dinarjev. Delavci Mesarskega podjetja so se na referendumu že odločili za pripojitev h Kmetijskemu gospodarstvu Škofja Loka s pogojem, da bo tržiško Mesarsko podjetje temeljna organizacija združenega dela, specializirana za klanje prašičev in predelavo svinjskega mesa. Tržič bo s to integracijo res spet izgubil enega od samostojnih podjetij, vendar druge rešitve v tem trenutku ni bilo. Prav tako kaže, da se bodo uredile razmere tudi v trži-ški kmetijski zadrugi. Prvi rezultati in napovedi novega vodstva so spodbudni. Čeprav bo morala zadruga zaradi neuporabnosti odpisati precejšnje količine reprodukcijskih materialov — omenjajo 45 ton pokvarjenega umetnega gnojila — vseeno upa, da bo začela novo leto brez izgube. Zadruga želi v prihodnje čim bolje izkoristiti svojo zemljo. Ker sama nima dovolj delavcev in strojev, bo dajala zemljo v najem kmetom, za kar je precejšnje zanimanje. Prav zato je odstopila občinski skupščini oziroma pašnim odborom samo zemljišča v višjih legah. Kmalu bo stekla tudi nova tehtnica. S tem bo rešeno vprašanje odkupnega mesta za živino, kar je bilo doslej v tržiški občini problem. J. Košnjek RESTAVRACIJA GLOBUS Osebno delo občanov Radovljica, 29. septembra sk; zbornici. Razprav.jali so — V dvorani občinske skupščine je bila dopoldne razširjena seja strokovnega odbora za turizem in gostinstvo in strokovnega odbora za obrt Kranj pri slovenski gospodar- o predlogu za izdajo zakona o osebnem delu občanov, ki samostojno opravljajo obrtne, gostinske, prevozniške, trgovske in projektivne gospodarske dejavnosti. A. 2. POTROŠNIKI V blagovnici Mercatorja v Tržiču so vam na voljo televizorji v črno-beli tehniki, uvoženi barvni televizorji VOXON, radijski sprejemniki, magnetofoni, gramofoni. Lepa izbira gramofonskih plošč in kasetnih trakov po konkurenčnih cenah. Obiščite blagovnico MERCATORJA v Tržiču, solidno boste postreženi. »Garaže« ovirajo začetek gradnje Pravzaprav ne gre za garate, v katerih imajo lastniki spravljene avtomobile. Kakšnih 40 so jih na Planini pri Kranju postavili na črno. Ker se v tem delu pospešeno nadaljuje stanovanjska gradnja, so lastnike lop naprosili, naj jih odstranijo. Večina je to le storila. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj pa jim je zagotovilo, da bodo le-ti imeli prednost -pri nakupu novozgrajenih garaž. Le šest lastnikov je še vedno gluhih na prošnje, da bi lope podrli. Zato ne morejo zakoličiti za dva stanovanjska bloka. Tetova je v tem, da doslej niti niso mogli ugotoviti kdo so lastniki provizoričnih garaž. Hoteli so jih podreti Že na silo, vendar so v njih avtomobili in so to misel opustili. Ne glede na to, kdo so lastniki omenjenih šestih lop, se bodo le-ti najbrž morali sprijazniti, da zaradi njihovih na črno zgrajenih garaž ne bodo delali novega zazidalnega načrta in prilagajali lokacija blokov. Planina bo namreč po dograditvi podobno urejena, kot je zdaj novo stanovanjsko naselje Vodovodni stolp II. V tako urejeno naselje pa takšne provizorične. garaže prav gotovo ne sodijo. Omenjeni primer je morda malo smešen, vendar je res, da bo precej ljudi zaradi tr. mastega vztrajanja lastnikov lop dobilo stanovanja kasneje kot bi jih lahko. A. 2. V četrtek, 28. septembra, ob 16. uri je bilo za kupce šolskih potrebščin pri Mladinski knjigi v prodajalni Kranj, Maistrov trg 1, nagradno žrebanje. Izžrebanih je bilo 300 nagrad. Prvo nagrado — kolo pony — prejme Angela Valjavec, Sp. Besnica 16, drugo nagrado —» Veliki atlas sveta pa Igor Kristan iz Valjav* čeve 13, Kranj. Seznam ostalih nagrad je razviden v izložbenem oknu prodajalne Mladinska knjiga v Kranju, izžrebanci pa jih lahko takoj dobe v prodajalni. — Foto: F. Perdan Cenjenim kupcem se zahvaljuje za obisk in se še nadalje priporoča. Mladinska knjiga, prodajalna Kranj Štipendiranje v jeseniški železarni 97 štipendistov jeseniške Železarne — Prednost odličnjakom in otrokom delavcev v Železarni V jeseniški Železarni si pri. zadevajo, da bi tudi s primerno politiko štipendiranja in nagrajevanja pridobili čimveč takih delavcev in takega kadra, ki ga najbolj potrebujejo. Razumljivo je, da imajo pri tem največ prednosti in ugodnosti tisti, ki se odločijo za študij metalurgije, strojništva, elektrotehnike, ekonomije itd. čeprav razpisujejo največ štipendij za deficitarne stroke, pa vsa. ko leto podelijo nekaj štipendij tudi mimo razpisa — predvsem odličnjakom iz srednjih šol, ki se odločijo za študij sorodnih poklicev, In otrokom smrtno ponesrečenih delavcev v Železarni Jesenice. Tem otrokom pode. ljujejo štipendije ne glede na razpis, seveda če izpolnjujejo osnovne študijske pogoje. 45 NOVIH ŠTIPENDIJ V letošnjem šolskem letu 8o v Železarni Jesenice podelili dijakom "na srednjih šolah 14 štipendij, 31 štipendij pa so dobili študenti prvih letnikov na ljubljanskih visokih in višjih šolah in mariborski visoki šoli. Obenem podeljujejo štipendije tudi dijakom obeh šol Železarskega izobraževalnega centra na Je- Osnovna šola SIMON JENKO Kranj razpisuje prosto delovno mesto učitelja telesne vzgoje PRU aH P za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe takoj. TR2IŠKA TOVARNA KOS IN SRPOV prodaja naslednja rabljena osnovna sredstva: 2 kaloriferj a K-50 2 šepinga i delovnim hodom 350 milimetrov Interesenti za nakup se lahko zglasijo v tehničnem sektorju podjetja. senicah. Višina štipendije je na poklicni šoli in šoli za metalurške delavce Železarsko izobraževalnega centra odvisna predvsem od učnega uspeha. Letos so v obe šoli sprejeli kar precej dijakov. Njihova prizadevanja, da bi pridobili za metalurške poklice čimveč učencev že po osnovnih šolah, so tako zadovoljivo uspela. Vsako leto namreč povabijo vse učence osnovnih šol jeseniške in radovljiške občine na ogled Železarne, organizirajo med-šolska tekmovanja na temo Kaj veš o Železarni itd. Učence pa s tem ne usmerjajo le v poklicne šole, ampak jim nakažejo tudi možnosti za študij metalurških poklicev na visokih in višjih šolah. NAGRADA ZA IZPIT V Železarni pomagajo tudi otrokom delavcev, pri katerih je dohodek na družinskega člana manjši od 450 dinarjev. Pri tem pa mora biti zaposlen vsaj eden izmed staršev v Železarni, otrok pa mora obiskovati srednjo šolo. Precejšnje pomoči so deležni tudi učenci poklicne šole, predvsem tisti, ki prihajajo iz pasivnih območij Slovenije. Tem plačuje Železarna ce. lo razliko med osnovno štipendijo in oskrbnino, ki jo plačujejo v internatu. Tako prejemajo učenci od 160 dinarjev do 460 dinarjev — od. visno seveda od učnega uspeha in letnika. Štipendije študentom znašajo od 500 do 720 dinarjev. Za vsak uspešno opravljeni izpit dajejo v Železarni še stimulativno nagrado ob koncu vsakega šolskega leta vsakemu štipendistu Železarne. Višina nagrade je odvisna od ocene in znaša od 100 do 145 dinarjev, štipendisti, ki opravijo zaključni izpit in diplomo, pa prejemajo nagrado v višini štipendije. Če pa študentje zaključijo študij pred previđenim zaključnim rokom, ki je zagotovljen v pogodbi, pa dobe seveda še vse preostale štipendije. 159 IZREDNIH ŠTUDENTOV Poleg rednih štipendij podeljujejo v Železarni tudi štipendije za izredni študij, štipendije izrednim slušateljem višjih in visokih šol so v ob. liki plačane šolnine in študijskega dopusta. Merila, po katerih lahko delavci Železar. ne izredno študirajo, so: najmanj dve leti delovne dobe v Železarni, uspešno opravljen psihološki test in priporočilo delovne enote, v kateri je delavec zaposlen. Po opravljenem študiju so izredni študenti nekaj let vezani na Železarno Jesenice. D. SedeJ So gimnazije in pedagoške gimnazije sprejele tudi učence, ki ne sodijo v te šole ? Do letos je bil kriterij za sprejem v srednje šole Izključno šolski uspeh, ponekod pa še preizkusi znanja. Z letošnjim junijem so začele srednje šole, predvsem pa zahtevnejše, kot sta gimnazija in pedagoška gimnazija, upoštevati — poleg šolskih dosežkov — tudi sposobnosti učencev. Seveda pa je prevladovalo mnenje, da je za napovedovanje uspešnosti na gimnaziji najboljši kriterij prav šolski uspeh. To je sicer res, vendar je v tej trditvi pomota, ker mislimo samo na uspeh dijakov v gimnaziji, ne pa na uspešnost bodočih strokovnjakov v poklicu; šolski uspešnosti dajemo torej večji pomen kot poklicni. Po šolski uspešnosti pa, kot vemo iz empirično dobljenih rezultatov, ni bistvene razlike med skupino nad-poprečnih in skupino poprečno sposobnih. Torej imajo, če upoštevamo le kriterij šolske uspešnosti, oboji enake možnosti za vključitev na zahtevnejše srednje šole, tudi na gimnazije in pedagoške gimnazije. V šolskem letu 1969/70 se je z Gorenjske vključilo v gimnazije in pedagoške gimnazije 99 učencev, za katere sodimo, da tja po sposobnostih ne spadajo. Gimnazijo imamo namreč za pripravljalnico na akademski poklic in ne za zaključeno šolo. Prav zaradi neustreznega vključevanja se veliko diplomantov gimnazij zaposli, izbere enoletne tečaje ali višje šole, namesto nadaljevanja na visokih šolah. In kateri so učenci, ki po osnovni šoli nadaljujejo na gimnaziji, čeprav zanjo nimajo ustreznih sposobnosti? Po socialnem položaju so predvsem otroci staršev s srednjo, vMjo in visoko izobrazbo. Lahko trdimo, da so od ugodnega socialnega položaja družine odvisne visoke poklicne ambicije, ki niso v skladu s sposobnostmi, rezultat pa je neprimerno vključevanje. Med neprimerno vključenimi je tri četrtine mestnih učencev ter iz neposredne okolice, le ena četrtina P3 je podeželskih. Potrebno bo doseči, da bodo pri izbiri poklica imele odločilno vlogo kandidatove sposobnosti in njegovo zanimanje, ne pa ambicije in materialne možnosti družine. A. RobiČ Skrb za talentirane učence Med vsemi gorenjskimi občinami posveča prav škofjeloška občina največjo skrb in pozornost nadarjenim učencem, ki pa zaradi svojega slabšega materialnega položaja brez družbene pomoči ne bi mogli nadaljevati šolanja. Že pred časom je bilo sorazmerno veliko Število denarnih pomoči, ki jih podeljuje komunalni zavod za zaposlovanje nadarjenim in materialno nepreskrbljenim učencem, predmet razgovora na eni od sej skupnosti zaposlovanja. Pretežno število te denarne pomoči namreč dobe učenci iz škofjeloške občine. Vendar pa tu ne gre za nobeno diskriminacijo drugih občin, pač pa je število nadarjenih učencev iz slabo situiranih družin v primerjavi z ostali, mi področji v loški občini veliko. Temu stanju posveča občina oziroma pristojne službe primerno skrb. Letos je skrb za to, da se v občini ne izgubi niti en talentiran mlad človek, ki pa nima možnosti za nadaljevanje Studija, še posebno velika. Na predlog Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj, podružnica škofja Lo- ka, je republiška izobraževalna skupnost podelila 61 štipendij loškim učencem za študij na srednjih šolah. Štipendije so dobili le učenci, ki so Jetos končali osemletko s pray dobrim ali odličnim uspehom. Komisija za štipendije pri temeljni izobraževal, ni skupnosti v škof j i Loki je letos podelila 69 Štipendij. Zavod za zaposlovanje pa je pri republiškem zavodu za zaposlovanje posredoval za 17 štipendij — to je pri skladu za talente, posredoval je tudi pri skladu Borisa Kidriča in še drugje. Za vse tiste nadarjene učence z odličnim učnim us. pehom, ki niso uspeli dobiti Stipendije, brez tega pa ne bi mogli nadaljevati šolanja, je zavod podelil 21 denarnih pomoči za eno šolsko leto. Pri vsem tem številu štipendij pa je zanimivo, da je večina teh štipendij namenjena za študij na srednjih So. lah. Temeljna izobraževalna skupnost je na primer od 69 štipendij kar 53 namenila dijakom srednjih šol. Denarno pomoč pa prejemajo tudi učenci poklicnih šol. Delovne organizacije v občini pa skorajda ne podeljujejo štipendij za učence na srednjih šolah, čeprav je že nekaj časa prav po delavcih s tako izobrazbo veliko povpraševanja. Od večjih delovnih organizacij v občini imajo štipendiste tudi na sred. njih šolah le Alpina, Jelovica, Niko, Gorenjska predilnica, ostale delovne organizacije pa skrbe za kader pretežno le na visokih in višjih šolah. Redki so tudi štipendisti na srednjih zdravstvenih šolah, čeprav zdravstveni zavodi na Gorenjskem tak kader zelo potrebujejo. štipendija pa je za učence iz škofjeloške občine, ki nameravajo nadaljevati šolanje na srednjih šolah, skoraj nujna. Loka sama Ima le gimnazijo, ostale srednje šole pa so v Kranju, v Ljubljani in na Jesenicah. Šolanje zunaj občine pa je za učence iz materialno šibkih družin brez štipendije skoraj nedosegljivo. To velja Se posebej za učence iz obeh od večjih centrov oddaljenih dolin — Selške in Poljanske. Prav zaradi tega se je komisija za štipendije pri TIS občine Škofja Loka odločila za ^ čutnejšo pomoč učencem srednjih šol. štipendij bi seveda podelili še več, a if zmanjkalo denarja. Že lam* kot je povedala poklicna svetovalka pri zavodu za za P* slovanje v škofji Loki Mi™ Primožič, je TIS podeljevala Stipendije tudi za šolanje k* drov, po katerih je v občim največ povpraševanja in n* le za prosvetne poklice, žel* li pa bi seveda, da bi ta fljf hova prizadevanja podpr'c tudi delovne organizacije I tem, da bi temeljni izobraževalni skupnosti namenil* več sredstev iz sklada za i?0" braževanje, obenem pa naj W z ustrezno štipendijsko P0'1' tiko tudi skrbele za lastn srednje strokovni kader Na zavodu so prepričan'' da takšna načrtna skrb zfl talente, ki bi brez družben* pomoči ne nadaljevali šola. nja, mora obroditi sadov* Uspehi so sicer že, vendar pa se bo vpliv izboljšane k* drovske strukture posebno med zaposlenimi v obeh A iti domačine privlačnih a* linah pokazal šele čez čas. L. M« Za teden požar ne varnosti Danes bo končan letošnji teden požarne varnosti, ki ga vsako lelo organizira gasilska zveza Slovenije. Gasilska društva so v tem tednu organizirala različna tekmovanja, vaje, predavanja itd. V pomembno akcijo so se vključila tudi tovarniška gasilska društva, ki skrbe, da rdeči Petelin ne bi prizadel drago, cene družbene imovine. Tri Predstavnike gorenjskih tovarniških gasilskih enot smo vPrašali, kako so se Vključili v letošnjo požarnovarnostno akcijo. • Anton ČEMAŽAR, pomični gasilec v Jelovici Škofja Loka: »Podjetje ima razen Prostovoljne gasilske enote Judi tri poklicne gasilce. Opremljeni smo kar dobro, ^j tovarna upošteva naše potrebe. Letos v kolektivu večjih požarov nI bilo, ker ima-*no dobro organizirano preventivo, zaposlene pa z lepaki Jr» predavanji stalno opozar. jamo na nevarnost požarov "» na škodo, ki Jo le-tl povzročijo. V tednu požarne Varnosti smo organizirali dve jjiokri vaji, pri katerih so so-"elovale vse tovarniške desetine, najverjetneje pa se bo-udeležili tudi področnega Gasilskega tekmovanja, ki bo v nedeljo v Stranišču.« . • Pavel VOVK, poveljnik Industrijskega gasilskega dru-žtva Sava Kranj: »V tednu Požarne varnosti smo imeli v Podjetju mokro vajo, skupaj * gasilci Tekstilindusa ln *skre ter s pomočjo občinske Gasilske zveze pa nameravajo organizirati še eno. Ker 8mo zmagali v nedeljo na tekmovanju v Šenčurju, bo-^o nastopili Jutri tudi na lektorskem tekmovanju v Stražišču. Naša skrb Je predvsem preventiva, zato delav-Ce seznanjamo z ravnanjem * gasilskimi aparati, poklicni gasilec podjetja pa pregleduje varnostne naprave. Uprava podjetja nas razume ln zato Imamo dobro in sodobno opremo.« • Franc BAHUN, poveljnik poklicne gasilske in reševalne čete Železarne Jesenice: »V tednu požarne varnosti nismo imeli posebnih akcij, ker smo organizirali med 29. avgustom hi 10. septembrom veliko gasilsko razstavo v počastitev 90. obletnice obstoja gasilskega društva v železarni in 35. obletnice poklicne železarske čete. Raz. stavo je obiskalo veliko mladine, ogledali pa so si Jo tudi gasilci iz Italije in Avstrije, s katerimi sodelujemo. Ob tej priložnosti smo organizirali {udi propagandne akcije. Ostala društva v jeseniški občini pa so organizirala v tem tednu tekmovanja ln razstave ter predavanja.« j.Košnjek 37 članom gostinskega podjetja Jelen, ki so v kolektivu že več kot 5 let, so na sredini proslavi podelili nagrade. Med njimi so bili tudi Anton Gašperin, Kristina Hodnik, Marija Justin ln Franc Rebolj, ki so v podjetju že nad 15 let. — Foto: F. Perdan Slovesnost v podjetju Jelen 82-članski kolektiv kranjskega gostinskega podjetja Jelen je v sredo zvečer proslavil 20-letnico podjetja in 200-letnico gostilne in hotela Jelen. Ob ustanovitvi 1952. leta je bilo v podjetju 7 delavcev. Podjetje pa je raslo in ima danes naslednje obra. te: hotel Jelen, gostilno Stari Mayr, gostilno Gaštej, Lovec, Prešernov hram in gostilno na Gorenji Savi. Hotel C kategorije ima zdaj 82 postelj in 23 pomož- nih ležišč. Lani so zabeležili 72-odstotno zasedenost prenočitvenih zmogljivosti, letos v osmih mesecih pa skoraj 69-odstotno. Zanimiv je tudi podatek, da so lani ustvarili nekaj nad 7,5 milijona dinarjev dohodka, letos v šestih mesecih pa že prek 4 milijone dinarjev. Podjetje je prejšnja leta moderniziralo nekatere obrate, v prihodnje pa namerava na tem področju sto. riti še več. Na sredini proslavi, ki so se je udeležili predstavniki skupščine, sorodnih podjetij in drugi, je udeležence o razvoju podjetja seznanil predsednik delavskega sveta Vinko Mulej. Ob tej priliki so nagradili 37 članov kolektiva, ki so v podjetju več kot pet let in 17 upokojencev. Priznanje za razvoj v zadnjih letih' pa so izrekli tudi ponovno imenovanemu direktorju pod* jetja Ferdinandu Zazijalu. A. žalar j V sredo so začeli v nasadu Resje pri Podvlnu prodajati jabolka za ozimnico. Kupcev ne manj« ka, kar dokazujejo dolge vrste avtomobilov pred vhodom v nasad. Vratar nasada nam je povedal, da prihajajo prvi kupci že pred 6. uro zjutraj, zadnje pa odpravijo ob pol šestih popoldne. (Jk) — Foto: F. Perdan Novost v podvinskem nasadu V nasadu jablan v Podvinu so že začeli prodajati jabolka. Sedanji nasad je že v polni rodnosti, vendar je letošnja letina zaradi neugodnega vremena nekaj slabša. Med nedavnim obiskom v nasadu nam je inž. Valentin Benedičič povedal, da pri- pravljajo zanimivo novost. Jeseni nameravajo zasaditi na dveh hektarih jablane. Odločili so se za tako imenovani način goste saditve na šibki podlagi (za poznavalce naj omenimo, da gre za oznako M 106). Za ta način so se odločili, ker bodo na en hektar dobili večji in boljši pri- delek jabolk. V sedanjem močno rastočem nasadu jo na enem hektaru zasajenih od 285 do 400 dreves, v novem nasadu pa bo na enem hektaru nad 2000 dreves. Prednost takšnega nasada je tudi, da rodi že po dveh letih in da že tretje ali četrto leto pokrije vse stroške. A.2. , Zasedanje generalne skupščine Sredi doslej še nikoli tako odločnih varnostnih ukrepov te je v palači ob Vzhodni reki v New Yorku začelo zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, na katerem sodeluje tudi jugoslovanska delegacija pod vodstvom našega državnega sekretarja za zunanje zadeve Mirka Tepa v ca. Zasedanje bo trajalo več tednov, na dnevnem redu pa je kar 92 točk, ki obsegajo večino najbolj Igočih vprašanj sodobnega časa — z izjemo vietnamske drame, ki »uradno« sploh ni »prisotna« v Združenih narodih. Že ob glasovanju za dnevni red je prišlo do prvih prask, saj so se morali predstavniki držav-članic izjasniti o predlogu generalnega sekretarja svetovne organizacije dr. Kurta VValdheima, naj bi namreč razpravljali tudi o te-rorizmu in boju zoper to zlo. Velika večina afriških in nekatere azijske države je glasovala proti, saj so menili, da bodo s tem prizadeta osvobo-diina gibanja. Jugoslavija je glasovala za predlog general, nega sekretarja, vendar s pripombo, da je treba ločiti te-rorizem in podtalno zločinsko dejavnost od upravičenega boja podjarmljenih narodov za svobodo. Ob tem je naš predstavnik v Združenih narodih Lazar Mojsov dejal, da bo treba jasno in odločno povedati kaj je terorizem, kaj pa upravičena borba narodov za svojo svobodo in neodvisnost. Opozoril je tudi na to, da terorizem ni samo podtikanje bomb in ubijanje v posameznih atentatih, marveč ga predstavljajo tudi povračilne akcije na Bližnjem vzhodu in vojna v Vietnamu. Ko je generalna skupščina vendarle uvrstila razpravo o boju zoper terorizem na dnevni red zasedanja, je po našem prepričanju ravnala prav, teda s tem se je pot k odpravi tega zla komaj dobro začela. Treba je vedeti, da bodo nekatere nejasnosti (ob vsem drugem) vselej zavirale enotno akcijo zoper to nasilje. Predvsem je že (in bo tudi poslej) veliko nespo. razumov okoli definicije besede same. Kdo je terorist in kdo ne? Odgovori na to vprašanje so in bodo različni pač glede na to od kod bodo prihajali. Nedavna tragedija v Miinchnu je dober primer (čeprav ne edini) za to. Ko so v Libiji pokopali trupla komandosov, padlih na letališču blizu Miinchna, so množice Libijcev s spoštovanjem vzklikale njihova imena. Za Libijo in še marsikoga drugega so bili komandosi nacionalni junaki — velika večina sveta pa je upravičeno obsodila njihovo ravnanje med miinehensko olimpiado. Kdo ima sedaj prav; so to teroristi ali kaj drugega? Taka vprašanja se porajajo sama po sebi in čeprav je v tem primeru odgovor za nas morebiti lahek, za marsikoga ne bo. Ali pa: kdo so člani tajne republikanske armade na Irskem, ki dan za dnem podtikajo bombe v mestih in vaseh? Teroristi ali borci za svobodo irskega naroda? Kaj pa tupamarosi Južne Ameri-' ke? Baski v Španiji? • 9 © V Madridu pa medtem še vedno čaka na dokončno odločitev deveterica ustaških zločincev, trije ugrabitelji potniškega letala in šesterica obsojenih zločincev, ki eo jih švedske oblasti morale izpustiti zaradi groženj, da bodo sicer razstrelili letalo z devet, desetimi potniki. Po nekaterih obvestilih iz Madrida naj bi trojico ugrabiteljev zadržali in sodili v španski prestolnici, preostalo šesterico pa izpustili zaradi »pomanjkanja dokazov«. V trenutku, ko to poročamo, iz Madrida še ni prišla uradna novica o tem, toda če bo, bo to hud porog pravici in prizadevanjem v skupnem boju narodov sveta zoper skupno zlo — terorizem. • • • Uganda je po vsej verjetnosti, natančnejših poročil sicer še ni, zatrla nemire ln nerede, nastale, ko je skupina pristašev bivšega predsednika dr,-Miltona Oboteja skušala strmoglaviti režim seda. njega predsednika Idi Amina. Poročajo o nekaj sto mrtvih in ranjenih in predvidevamo lahko, da bo število žrtev še večje, ko bodo sile režima začele dokončno obračunavati 7. uporniki in njihovimi so-niišijcniki. Prevoz tisočev Azijcev, ki jih je vlada izgnala, se je ustavil kljub temu, da je general Idi Amin ponovil, da morajo iz dežele. Videti je, da je zmeda med nedavnimi boji vplivala na začasno ustavitev letalskih prevozov v Veliko Britanijo« kamor so prepeljali le nekaj deset izgnancev, toda sklepamo lahko, da bo Idi AmkJ vztrajal pri svoji odločitvi. V sklop teh dogodkov gre tudi podrobnost, zaradi k3' tere so se nekoliko ohladili odnosi med Sudanom in " bijo. Libijski šef Gadafi J« namreč poslal pet letal * okroglo 400 vojaki v Ugando« vendar so sudanske oblasti ta letala zadržale na kartu* skern letališču, ker Libija poprej ni zaprosila za dovoljenje za prelet. Letala bi & morala vrniti, vendar so s* libijski piloti le na videz u* merili v domovino, potem Pj v loku odleteli nazaj pron Ugandi, kamor jih je poslal Gadafi, da bi pomagali ge«* ralu Idi Aminu, ki se rou j« očitno priljubil s tem, ko J* izgnal nekaj deset Izraelcev iz dežele. Nafta je gorela Na enem od cevovodov, ki vodijo petrolejske izdelke z reške rafinerije na ladje, je izbruhnil požar. Ogenj se je razširil še na dvanajst cevi. Reškim gasilcem se je posrečilo štiri ure trajajoči požar pogasiti. Na srečo je zagorelo kaka dva kilometra daleč od glavnih predelovalnih naprav v Urin ju, tako da je rafinerija obratovala nemoteno naprej. Skoda zaradi požara, prav tako pa tudi vzrok, še nista znana. Umrl najstarejši prebivalec Slovenije V Strunjanu je v visoki starosti 104 leta umrl domačin Giorgio Rossi. Bil je najstarejši prebivalec na Slovenskem. Ugrabitve letal V ZDA so od leta 1961 pa do danes ugrabili 157 letal, tako ameriških kot tujih. V ugrabitve je bilo vpletenih 211 ljudi, pred sodišče pa jih je stopilo le 39. Pet ugrabiteljev je bilo ubitih. Vse bodo madame V Franciji so sprejeli zakonski predpis, po katerem bo imela vsaka 21 let stara Francozinja pravico, da jo bodo nazivali madame, pa če je poročena ali ne in ima otroke ali ne. Zakon so sprejeli zaradi številnih pritožb neporočenih mater, ki so se morali vpisovati v uradne obrazce kot gospodične. Kolera v Indoneziji Indonezijske oblasti so sporočile, da je epidemija kolere, ki je pustošila po zahodnem delu otoku Jave, samo v zadnjem mesecu zahtevala 440 življenj. V bolnišnicah pa se zdravi zaradi te bolezni okoli 1500 ljudi. Zdravstvene oblasti zatrjujejo, da so širjenje kolere zajezili. Ubogi dolgolase* Mcdavijske oblasti so pooblastile policijo, da lahko aretira vsakogar, ki nosi dolge lase. Prepovedana so tudi mini krila, razen v letoviščih in hotelih. Vse dolgolase uslužbence javnih ustanov bodo strogo kaznovali, Če se ne bodo ostri-gli, zasebnikom pa bodo odvzeli delovna dovoljenja. Ogenj v restavraciji V neki grški restavraciji na otoku Rodosu je skupina tujih turistov proslavlja rojstni dan. Nenadoma je izbruhnil ogenj, v katerem je med drugim tudi zaradi panike, ki je nastala, izgubilo Življenje 31 ljudi, 16 pa je bilo ranjenih. Med mrtvimi je bilo tudi 26 skandinavskih turistov. Ljudožrstvo? Pred indonezijskim sodiščem na severni Sumatri so se štirje domačini zagovarjali zaradi ljudožrstva. Obtoženi so bili, da so ubili neko 20-letno dekle, ker se niso strinjali s poroko s fantom, ki ga je izbrala. Da so poskusili še njeno meso, se jim ni zdelo prav nič nenavadnega in so izjavili, da nimajo prav nič slabe vesti. Tri dni ni pokalo Meščani teksaškega mseta Dallas se začudeno sprašujejo, kaj neki se dogaja, ker te tri dni ni v njihovem mestu nihče umrl nasilne smrti. Vprašanje je seveda bolj razumljivo, če vemo, da v Dallasu vsak mesec umre zaradi krogel 120 ljudi. Za mesto, za katero pravijo, da je med najbolj oboroženimi v ZDA, tam je bil ubit tudi predsednik Kennedv, je bil to pravcati rekord. Neki uslužbenec pa je menil, da bodo to zatišje prav gotovo nadoknadili. Olimpijski spominki Miinchenski trgovci in hotelirji, ki te dni preštevajo svoj olimpijski zaslužek, niso prav nič veseli. Pravijo, da jim je reko denarja, ki so jo pričakovali od turistov, pretrgala teroristična akcija. Največ so še prodale trgovine s spominki. Spominke pa so turisti odnašali s seboj, ne da bi jih kupili. Tako trde krčmarji iz miinehenskih pivnic, ker je z gosti odšlo tudi 10.000 glinastih vrčkov, 1000 steklenih vrčkov, 1000 politrskih kozarcev, 50 namiznih prtov ter 12 rezi j onih stolov. Kam z vinom Italijani popijejo na leto okoli 650.000 buteljk šampanjca. Letna proizvodnja vin v Italiji pa je celo večja od francoske. Zaradi tolikšne količine vina ima Italija skrbi, ker je ponudba vin tako cenenih kot kvalitetnejših večja od povpra- ševanja. Proizvajalci vin vidijo rešitev iz P°K žaja v strogem spoštovanju zakona, ki predpisUL v vsaki restavraciji poleg jedilnega Usta da bi ob jedi pili tudi primemo vino. Kultura v pesku V Egiptu se je začela sezona arheoloških jr kopavanj, ki bo trajala do marca prihodnje W' Razen domačih ekip sodeluje pri tem veli'M. izkopavanju še 30 arheoloških odprav il $ *L ■lav. Letos jih zanimajo ostanki stare egipta,tia civilizacije na področju Luksorja ter v AsfW"!!| v Gazi, Sahari, Fostatu ter islamski spornef^ v Sohagu. Arheologi upajo, da bodo dešifflrag neznane napise na že odkritih temptjih ter nove spomenike daljne egipčanske kulture ZflK I pane v pesku. Strmoglavilo letelo Na letalskem mitingu v kalifornijskem t*1?^ Sacramento se je pripetila nesreča. Reaktiv^ letalo, s katerim je pilot Richard Bingham jal eksibicije, je nenadoma strmoglavilo in Pa -na veliko slaščičarno. V razvalinah je umr^°hiQ ljudi, med njimi največ otrok. Letalo je bj. staro, saj so ga uporabljali še v korejski vop Pilot je ostal živ. Poštni nered v Italiji . Po 1. septembru so sindikati nehali pldk&L* poštnim uslužbencem nadure. Zato so se, * delajo poštni uradniki le toliko ur, koliko'' rajo, na vseh poštah nakopičile gore P0^^1', eji beneški železniški postaji na primer se je v dv tednih nakopičilo za 20 ton poste. V tem ku" je menda vsaj 600.000 zapečatenih pisem, /rt glednic je za 2200 kg, časopisov in drugih ttiK vin pa za 13.000 kg. Meje tudi za glasbo ^ Da bi pred neznanskim hrti nom obvar&f pouk na visokih šolah, so uprave teh šo^jtf nile s pop glasbeniki posebno pogodbo. &a g godbeniki igrajo na plesih, njihova S^'^njt sme biti glasnejša od 92 fonov, sicer jim teraifc> ne plačajo. Zvočna meja 92 fonov namreč ^ $ za glasnosti reaktivnega letala, ki se je dvl&r 165 metrov nad zemljo. TAM, KJER TEČE BISTRA ŽILA Med Slovenci v Ziljski dolini — V Zahomcu raste rod obetajočih skakalcev — Slovenska beseda izginja v nemškem morju Rož, Pod juna, Zlla! To je Koroška, deželica na oni strani Karavank, pokrajina, ki ^e je že od nekdaj, sam ne Vem zakaj, privlačila. Vem pa zagotovo, da me je vsak obisk nied koroškimi Slovenci obogatil z novimi spoznanji, navdušil, očaral! In tudi ob zadnjem obisku na Koroškem Pred dnevi nisem bil razočaran! Visoki vršaci Julijcev so že *eP čas pokriti s snegom, po dolinah pa je prav v teh dneh žc prav prijetno toplo. In drevje ter pokrajina, ovito v bogate jesenske barve, pod v'Sokim Dobračem, vse je v tem letnem času zagotovo najlepše. Nismo šli tja, kjer je slovensko besedo še lahko dobi-ll- Napotili smo se v povsem drugo smer, tja v Ziljsko dolino, kjer slovenska beseda ysc bolj tone v pozabo. Gor-jane, Drašiči, Drevlje, Zaho-nicc, seveda pisano v nemškem jeziku, smo brali ob Ccsti. In prav Zahomec je bil naša prva postaja. Ob cesti J? že bil parkiran avtobus ljubljanskega podjetja Sap. Udeleženci izleta so uživali ob Pogledu na čudovito pokrajino, ob pogledu, ki se je od-Pirat proti Šmohorju in na okoliške vrhove. Zavili smo levo! Nekdanjega odličnega avstrijskega skakalca Janka Zvvittra smo nameravali obiskati. Skrbno Urejena kmečka vas je bila nia>!o pred poldnevom videti jnalone izumrla. Vse je kaza-'°. da v kraju ni živega člo-yeka. Vsi so izkoristili lepo Jesensko vreme za svoje delo P° svojih poljih po okolici! »Ni ga doma,« je dejala Jankova mama, ko smo vsto-PjU v prostorno kuhinjo Zwit-trovih. »V Beljak je šel. Ne vem, kdaj se bo vrnil?« »Pridite popoldne! Takrat oo zagotovo doma,« je še prijavila Jankova žena, ki se je * Zvvittru primožila pred dve-^a letoma iz bližnje Bistrice. Por! cd pred hišo na skrbno Urejenem kmečkem dvorišču nam je kmalu ušel na »gank« Ppi hlevu in nageljne, ki so J* ovijali daleč navzdol po 'esenem opažu. »Malo drugačni so kot pri vas! Manj živo oarvo imajo,« je dejala Zvvit-trova mama. »Ampak ne bo-^o jih pustili. Pravi ziljski Nageljni ne smejo izumreti!« TURIZEM: KAJ JE TO? Zavijugali smo malo navzdol in med potjo opazovali čudovito pokrajino, mnoge kozolce pokrite s skodlami, sjaste in visoke zvonike av-strijskih cerkva, še posebno Pa nas je navdušil pogled na Sl»'mih pečinah stoječo cerk- vico v Bistrici. Le malo dlje, v St. Paulu, je našo pozornost pritegnil moderno urejen hotel Hermana Sher-manna. Zunaj bazen, lepo urejena okolica in lep razgled daleč naokoli, to je tisto, kar zagotovo pritegne številne turiste. Restavracija je bila popolnoma prazna in lastniku ni bilo težko odtrgati si nekaj minut za kratek pogovor. V lepo urejenih prostorih njegovega hotela smo se ob steklenici piva kar hitro »ujeli«. Ja, saj ne boste verjeli! Tudi mi po pravici povedano v prvem hipu nismo najbolj! Tisto, veste, da ima njegov hotel s šestdeset posteljami zaposlene le štiri ljudi! Ampak kolikor je za naše razmere ta podatek skoraj neverjeten, je docela resničen. V polomljeni slovenščini, pri hiši jo zna samo še on, nam je pripovedoval, da k njemu prihaja mnogo gostov iz domače dežele, pa tudi Nemci, Italijani, Holandci in Francozi niso redki. Le Jugoslovana menda v svojem hotelu še ni gostil. Dvojezični napisi so v teh dneh na Koroškem predmet živahnih razprav. Ampak o njih se pa naš sobesednik ni hotel izjasniti. Samo skomignil je z rameni. Cas je -naredil svoje ... ŠTEHVANJE Naš cilj v Ziljski dolini so bile Blače, vasica, ki bo prvo nedeljo v oktobru pripravila za mnoge obiskovalce prikaz prastarega običaja — štehva-nja. Stehvanje se je ohranilo le še malokje na Koroškem. Ampak v Blačah, čeprav že boJj nemški kot slovenski vasi, običaj nekaj let zagotovo še ne bo tonilo v pozabo, še se najdejo fantje, ki vsako jesen zajahajo konja in skušajo potolči lesen sod sredi vasi. Seveda je s tem v zvezi povezanih še vsaj ducat običajev in kar gre verjeti, da se rajanje pod lipo konča šele pozno ponoči. »Slovenska pesem se bo štehovanju le težko še slišala,« mi je v lepi sflovense.ini z rahlim štajerskim naglasom pripovedoval domači župnik. »Skorajda je ni mogoče več slišati! Pa tudi slovenskega pouka v šala ni več. Le še pri jutranji maši delno uporabljam slovenščino. Žlahtna slovenska govorica se utaplja v nemškem morju. Prav pred kratkim sem bil na birmovanju po nekaterih vaseh, ki se štejejo še precej za slovenske, a kaj več kot dveh treh kitic kake cerkvene pesmi ni bilo mogoče slišati.« Tudi Blače so sledile zgledu mnogih vasi na Koroškem. Njihov glavni vir dohodka. poleg kmetovanju, je turizem. Poleti so vse sobe oddane in še celo zmanjka jih večkrat. Turisti hodijo na izlete v okolico, ogledajo pa si lahko tudi vaško cerkev, ki je stara že pol tisočletja. ZDRAVO, SLOVENSKI FANTJE! »Zdravo, slovenski fantje!« nas je pri Sv. Štefanu pozdravil vaški gostilničar in lastnik mesnice Janez Smole, ki se je pred več kot tridesetimi leti v Ziljsko dolino priselil iz Zaloga pri Cerkljah. »Takrat je doma pri manjkovalo dela,« je začel pripovedovati. Mnogi so se takrat odločili za Avstrijo, Nemčijo ... Mene je iz Mojstrane, kjer sem delal, pot zanesla v šmohor. Izučil sem se za mesarja! Potem pa: ljubezen, poroka z domačinko in ostal sem tu! Hudiča, je bilo težko zame prva leta. Vse me je postrani gledalo,« je pribil moj sogovornik. »Gostje prihajajo k nam z vseh strani. Najbolj pogosti so zagotovo Holandci in Nemci! Te potem vodim na razne izlete. Prav rad jih pripeljem v Slovenri-jo, v svoje kraje, turistične bisere in ni se še zgodilo, da kdo ne bi bil zadovoljen. Pa tudi pri nas ni nikomur dolgčas. Vsako soboto igrajo v restavraciji fantje iz Kranjske gore poskočne vi/:, vedno so na zalogi čevapčiči in druge specialitete. Res ni treba biti nikogar strah, da se ne bi razumeli. Jaz znam slovensko, žena in otroci pa tudi toliko, da se z gosti iz Slovenije lahko sporazumemo.« Potem se jo birt spomnil slovenskega petja. »Oh, kako lepo je bilo pred dnevi, ko so pri nas peli koroški Slovenci. Večkrat naj nas obišče kaka slovenska pevska skupina. Nimamo se česa bati!« se je razvnel Janez Smole. PRI ZWITTRU Drugič smo imeli več sreče! Janko Zvvitter nas je v poznih popoldanskih urah že pričakoval. V pristni koroški govorici nam je pripovedoval o svojih nastopih, tokniova-njih, trenerskemu delu, kme» rovanju. »Janko sem in n* Hans,« je pribil, ko smo si v veži na zidu ogledovali pod* pise odličnih svetovnih skakalnih asov: Poljakov Prszj* bile in Gosienice, Ceha Kodej-ške, našega Pudgarja, avstrijskih reprezentantov ter drugih ter številne pokale v njegovi vitrini. Osemkratni koroški in dvakratni avstrijski mladinski prvak v smučarskih skokih ter zmagovalec številnih tekem doma in v tujini se s skakalnim športom ne ukvarja že približno dve leti. »Ne, skakalnega športa nisem popolnoma zapustil^ pravi. »Trenutno se ukvarjam z vzgojo mladih skakalcev v Zahomcu. Lahko trdim, da ja v našem kraju trenutno najmočnejši skakalni klub v Avstriji. Naj samo naštejem imena, ki že v svetovnem merilu precej pomenijo: Millo-nig, Schnabl, Wal!ner, Gra« zer. Zakaj sam več ne skačem? Preveč dela je doma na kmetiji, dohodka pa ne. Oče mi je moral dajati denar, da sem lahko hodil na tekmovanja. Oja, če bi bil zaposlen, potem pa bi že šlo. Ostali so spomini! Spomini na moj osebni rekord 112 metrov ki sem ga postavil v Planici, na zmage, poraze ... Vesel sem, da se me kolegi iz reprezentance še vedno spominjajo. Pišejo mi. me obiskujejo!« Pod trenerskim vodstvom Janka Zvvittra raste v Zahomcu nov rod skakalcev, njegovi nasledniki. In morda se bo čez kako desetletje po strmini velikanke pognal tudi njegov ena in pol letni sin? »Slovenski rod na Koroškem ne sme izumreti,« ja dejal, ko je povedal, da v kratkem ponovno pričakujejo naraščaj v družini. En dan na Koroškem jo veliko premalo, da bi lahko spoznal to deželo. Se posebno, ko vidiš toliko zanimivosti, ki se ti ponujajo kar na dlani. Zato, Koroška, kmalu svidenje! Besedilo in slik« J. Govekar Sv. Štefan v Ziljski dolini Dober tek, vojaki Nedavna kulinarična razstava v vojašnici Ljuba Šercerja je znanilec korenitih sprememb na področju prehrane pripadnikov JLA — Premične kuhinje in samopostrežne restavracije izpodrivajo tradicionalni kotel in menažko — Novi načini priprave jedil so prilagojeni vsakovrstnim, tudi najtežjim razmeram, vojnim in elementarnim nesrečam Zgodbe o vedno lačnih »soldatih«, o kotlu, v katerem brbota pasulj ali kuhano zelje, so stare kot Zemlja. Prenašajo se iz roda v rod, iz ene v drugo generacijo rekrutov, vendar njihovo bistvo ostaja nespremenjeno. Vsaj doslej je bilo tako. Toda napredek gre nezadržno svojo pot in zadnje čase prodira tudi v kasarniške »trpezarije«, najbolj spoštovan prostor sleherne vojašnice. O slednjem nazorno priča razstava kulinaričnih mojstrovin vojaških kuharjev, združena z ogledom najsodobnejših tehničnih pripomočkov, namenjenih intendantom, ki jo je v sredo in četrtek na dvorišču kasarne Ljuba fiercerja organiziralo poveljstvo ljubljanskega armadnega območja. »Z današnjo demonstracijo kuharske spretnosti zaključujemo prvo, štiri leta trajajočo fazo intenzivnega vlaganja v izboljšanje življenjskih razmer vojakov. Naredili smo ogromen korak naprej, saj so v večini naših enot uvedli restavracijski način prehranjevanja ter znatno dvignili kvaliteto in izbor jedi,« je ob otvoritvi zbranim novinarjem pojasnil polkovnik Mirko Jcrkić. • Draga »kuhinjska revolucija« Da »revolucija« v kasarni-ških kuhinjah ni majhna reč, priča že podatek o doslej porabljenih sredstvih, ki so dosegla spoštljivo vsoto dveh milijard starih din. Nadaljnja izgradnja in modernizacija SMB prehrambenih obratov pa bo samo prihodnje leto »požria'< dodatnih 750 milijonov din. In kaj to pomeni v praksi? Nič drugega kakor slevo od enoličnih, po navadi slabo pripravljenih kosil enotnega tipa, ki jih izpodrivajo jedilniki s tremi, štirimi ali celo petimi različnimi menuji z večjo kalorično vrednostjo in z bolj pestro izbiro hrane, v kateri bo poslej 50 gramov več mesa oziroma mesnih izdelkov ter 10 gramov več maščob. Poleg toplih je obiskovalec razstave lahko videl tudi tri vrste suhih obrokov, prilagojenih zahtevam letalstva, mornarice in kopenske vojske. Izdeluje jdh izključno domača prehrambena industrija (Dela-maris, Kolinska, Ljubljanske mlekarne, Slovenija sadje, Mercator) in so praktično ne-pokvarljivi. Strokovnjaki poudarjajo, da nikakor ne bodo ostali »monopol« mož v uniformah, saj predstavljajo idealno rešitev v kritičnih razmerah, ko zaradi vojne, potresov ali podobnih katastrofalnih elementarnih nesreč odpovedo običajne oblike preskrbe prebivalstva. * Enkratno zanimivost, skorajda atrakcijo minulega prikaza, ki je — mimogrede rečeno — prvi svoje vrste v državi, so tvorili paviljoni podjetij IGO, Induplatj Jarše in LTH škofja Loka, rednih poslovnih partnerjev JLA. Razni aparati, šotori in hladilne naprave, prilagojeni zahtevam armade, sodijo med vrhunske dosežke te vrste na svetu. Menda ni treba posebej poudarjati, da je vse prikazano plod dolgoletnih intenzivnih študij in preučevanj. Dosedanje izkušnje so potrdile visoko kakovost pro- izvodov, od katerih sta se zlasti izkazala premična terenska kuhinja ln pekarna, eni glavnih atrakcij lanskih manevrov Svoboda '71. • Kuharji na plan! Izpopolnjene tehnične pridobitve pa kajpak ne morejo biti učinkovite, če ni ljudi, ki bi jim znali streči. Razstava v Ljubljani je zato sestavni del naporov intendantskih služb JLA, da bi opozorili nase sorodne civilne hiše in gostinske šole ter pridobili ustrezno usposobljene strokovne kadre. Oboroženim silam manjka dobrih kuharjev. Izjeme so podoficirji, vojaki in uslužbenci bolnišnic ter v o j no-p re h r a mbene us t an o ve Partizan, 42 po številu. Omenjena skupina se je namreč udeležila tekmovanja v pripravi jedil in pri tem pokazala zares izredno spretnost in iznajdljivost. Zmago in nagrado 2000 din je tričlanska ocenjevalna komisija prisodila Mariji Tomazin (Partizan), drugo mesto in 1500 din Rozaliji Prosenjak iz Maribora, tretje (1000 din) pa Petru Sergeju iz garnizije Ljubljana. Kakor smo zvedeli, bo poveljstvo najboljšim posameznikom omogočilo sodelovanje na jesenski republiški kulinarični razstavi v Opatijf. L Guzeij Matjaž Zigon £ Jg* DRUGO ROJSTVO Aleš se je vznevoljil, ko je končno razumel, kaj mu pravi Smiljan. Novi komisar je sploh od $Ue visok in zajedljiv, presneto naglo skritizira druge, ki jih komaj pozna — sam se pa pri nas le z ničemer ni izkazal! .. — Saj sem nameraval iti na položaj, samo Ogreti sem se hotel... je zamrmral s čemernim glasom. In počasi se je skobacal na noge, siten kakor malček, kadar ga prebude iz najslajšega spanja, »azdehal je na vsa usta ter si lenivo oprtal torbico in puško. Nadležen glas pa mu je od nekod, iz mračne-kota zavesti, očital: Fant, kaj se boš pretvarali Mar ti ni spet prihajalo na misel, in tudi ni dosti manjkalo, da bi bil poslušal: Zaplenjeno mavzerico imaš, tvegal si torej zadosti — ali bi ne bilo škoda, če bi sedaj padel? Počakaj raje tu, na varnem ... saj so še drugi . .. celo manj zaslužni ...! Aleš nadležnežu nikakor ni hotel priznati, da bi bil kdaj pripravljen tak nasvet poslušati. 2e je odhajal, mimo Smiljana, ki ga je, z rokami v žepih, še zmerom postrani gledal, a nezrela misel mu še ni dala miru, na pragu ga je znova pocukala za rokav, in toliko da ji ni dal prav: Ali pa res mora biti brigadni sekretar Skoja vedno v prvi vrsti, pri tisti četi, ki nosi najtežje breme? Saj jih tudi ni malo iz brigadnih odsekov, ki skoraj vsako akcijo na varnem in toplem presmrči-jo, a jim zato nikoli nihče ničesar ne očita? Užaljen zaradi komisarjevega zbadanja se je Aleš odpravil skozi vežo., ven, proti položajem. Tik ob robu, ob škarpi, pod hribom, je pretekel tisti del ceste, kjer ni bilo hiš, ni bilo kritja, • od koder se je videl zvonik, v katerem je bil gotovo nemški mitraljez. Streljanje v sDodniem delu vasi je bilo že gosto, vendar semkaj krogle ta čas k sreči niso letele. Pri prvih hišah je v nekaj skokih prečkal cesto in nadaljeval po drugi strani za strnjenimi poslopji, prek našarjenih dvorišč, mimo hlevov, ki je v njih mukala od hruma v soteski preplašena živina, mimo kupov zaudarjajočega gnoja pa skozi meje in čez plotove. Med širokimi vrati v nekakšno leseno uto, ki se je prislanjala k nadstropni stavbi in zasedla cel prostor do rečice, je obstal: pred njim so se stiskali vzdolž zidu vse do vogala hiše onstran drugih vrat ute borci; izza vogala, onkraj dvorišča z golim drevesom, pa onkraj kamnite ogra-jice in stranske ceste, ki je peljala prek zidanega mostu — ravno še rob povsem nizke, masivne betonske zgradbe — sovražni bunker! In bobneči rafali od tam so neusmiljeno cefrali mrežaste, iz letev sestavljene stene ute na desni strani, proti vodi, ter okrogle mize, razpostavljene ob tej steni. Aleš, v sebi ves nemiren kakor vedno, preden je sprožil prvi strel, je mcna.l med vhodom v uto, ne prav vedoč, kaj naj počne. Tedaj je ujel besede nekoga pred seboj, ki je, sodeč po prepričljivem glasu, pač moral biti eden od tistih,, ki kaj več vedo: — ... užgal s partopom ... notri, na stopnišču! je kazal pravkar z roko proti vratom iz ute v hišo. Partop! Partizanski top! je prišinilo Aleša. Tisto novo orožje, o katerem se že lep čas skrivnostno šušlja! In ki smo ga izdelali sami v skrivnih delavnicah! Vznemirljiva novica je fanta pritegnila; preostali pomisleki glede udeležbe v napadu so na mah zbledeli. To moram videti! Edinstven dogodek bi zamudil, če bi ne ... Odhitel je skozi uto v vežo ter po stopnicah, ki so se začenjale na drugem koncu, vzpenjajoče se v smeri proti postojanki. Presledek, kjer se je stopnišče zaobrnilo, je skozi lino osvetljevala mesečina od zunaj le toliko, da je lahko videl predmete v očrtih. In tam ga je uzrl: kakor hud pes čuvaj — se mu je na prvi pogled zazdel — katerega je tujec ta hip prebudd iz dremeža, dviga se na prednje tace, gobec že zija, zdaj zdaj bo planil... Takšno je bilo novo rušilno orožje: zavaljena cev težkega minometa, z nekakšnim štrlečim petelinom na spodnjem koncu, na predelanih, povsem kratkih, razkrečenih nožicah, na-merjena skozi nizko, a skoraj do tal segajoče okence, pod njenim zadkom težka kovinasta podloga, oprta ob prvo stopnico nad presledkom. Okoli partopa so se sukali trije možje, glavni v kaj nenavadnem oblačilu, v belem suknjiču in belih ohlapnih hlačah, kot kak inženir v raziskovalnem laboratoriju, se je zazdel Alešu, edino s titovko običajno temne barve. Najbrž bo eden iz tistih delavnic, mogoče celo sam konstruktor novega orožja!? je z občudovanjem pomislil mladenič. Tedaj je švignila iz postojanke v zrak raketa, verjetno so maloštevilni orožniki klicali na po^ moč, in v njeni luči je Aleš, za tehniko od nekdaj vnet, pozorno spremljal nadaljnje početje trojice. En pomočnik je podržal izstružen lesen kol, postavljen pokonci na tla, dolg kakor cev partopa, z nekaj izbočenimi obroči — najbrž da se z njimi tesno prilega v cev. Na vrhu je bila pribita italijanska čelada, nabasana z nekakšnim svetlim testom — saj, s plastikom, ali bo luknja v bunkerju zazijala! In pločevinast križ je bil pritrjen -S kraki ob rob šlema — seveda, varuje, da bi razstrelivo ne izpadlo! Zdaj je belin vzel iz žepa nekakšen kratek svinčnik in ga pazljivo privil v luknjico na sredi križa — aha, najbrž bo vžigalnik! Nato je izstrelek dvignil in ga popestoval, nežno kakor dojenčka, s spodnjim koncem tik pred mračnim žrelom topa. Raketa je medtem ugasnila -in Aleš ni mogel več natanko slediti opravilu. Videl je le, kako je tretji od posadke počepnil k zadnjemu koncu mine — ali kako naj bi se že temu izstrelku reklo — nekaj preobračal med prsti ter nato tisto vtaknil v konec kola. Mojster pa je-zatem izstrelek počasi in oprezno, kakor da bi bil steklen, potiskal v cev, dokler ni kol izginil v njej in je ven štrlela le še zloveših čelada. RADIO Poročila poslušajte v?.t* dan ob 4.30, 5. 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopoldne), 11, 12, 13, 14, 15 (dogodki in odmevi), 17, 18, N-30 (radijski dnevnik), 22, 23> 24; ob nedeljah pa ob 4.30, 5- 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23 in 24. 30. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S Pi-oalnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Pojo naši operni pev-ci — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 S Pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Donizetti in fcellini na koncertnem odru — 16.00 Vrtiljak - 16.40 Z orkestrom Ray Anthonv — 17.10 Gremo v kino - 17.50 g ansamblom Jožeta Kampi-Ča — 18.15 Iz operetnega sveta — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 V soboto zvečer — 21.15 Zabavna radijska igra: Metoda inšpektorja Righija — 2220 Oddaja 2a naše izseljence — 23.05 S Pesmij o in plesom v novi teden Drugi program 8.05 Uvodni akordi — 8.40 Sobota na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.35 glasbeni variete — 15.35 Do-bre volje v novi teden — 16-05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Sobotni mozaik _ 17 4o Poletno potepa. "Ue — 18.40 Z orkestrom James Last — 19.05 Popevke za Vse — 19.35 Plesna glasba Tretji program 20.05 Zborovska pesem sko. 21 stoletja — 20.30 Svet in fctf — 20.40 Operni koncert t~ 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Robert Schumann: Kreisleriana, op. 16 — 22.15 Okno v svet — 22.25 Od Ra-Vela do ščedrina — 23.55 Iz slovenske poezije jo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 15.15 Humoreska tega tedna — 15.35 Ilorst Jan-kovski in njegov orkester — 15.45 Nedeljsko športno popoldne — 17.45 Zabava vas ansambel Brazil 66 — 18.00 Radijska igra: Madame Sans. Gene — 18.55 Glasbena med-igra — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski cock-tail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Večer ob lahki glasbi — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Dunajski slavnostni tedni 1972 — 23.55 Iz slovenske poezije 1. OKTOBRA darstva — 20.40 Lepe melodije — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Arthur A. Vidrich, ameriški organist slovenskega rodu — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Dve simfoniji Dmitrija šostakoviea — 23.55 Iz slovenske poezije 3. OKTOBRA 2. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke: zlomljena kitara — 8.47 Skladbe za mladino — 9.05 jščemo popevko poletja — 10-05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — l0-45 Naši poslušalci čestita- 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Glasbena pravljica — 9.40 Z revijskimi orkestri — 10.20 Pri vas doma - 12.10 Srečanje z mlado skladatelj, sko generacijo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ljudske pesmi sveta — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Hans Moltkau — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Popevke in plesni ritmi — 18.45 Kulturni poletni vodnik — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Rurl;ja Bardorferja — 20.00 Stereo-fonski operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križemkraž — 14.20 Deset minut z zabavnim orkestrom RTV Ljublja. na — 14.35 Glasbeni variete . — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jazz na II. programu — 19.05 Mozaik zabavnih zvokov — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Botique lahke glasbe — 2030 Pota našega gospo- 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — "12.10 Čembalo in violina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Od melodije do melodije — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Prizor v samostanu iz Verdi-jeve opere Trubadur — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Enoch Light — 17.10 Popoldanski koncert — 18.15 V torek nas viden je — 18.45 S pev. ko Jožico Svete — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra: Vhod in izhod — 21.10 Lahka glasba — 22.15 Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Bartokov večer Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni va. riete — 15.35 Z orkestrom Ro-berlo Rossi — 16.05 Glasbeni bing bang — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanja ob lahki glasbi — 21.00 V korak s časom — 21.10 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Arije in monologi — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih: Samo Vremšak — 23.55 Iz slovenske poezije glasbeno potovanje — 18.15 Igramo za vas — 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični kon-cert orkestra RTV Ljubljana — 21.15 Lepe melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.0J Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) 14.35 Glasbeni variete — J5.i5 Z orkestrom Ralph Carmichael — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Poletr.o potepanje — .18.40 Jazz za mlaJe — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam 4. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 7a mlade radovedneže — 9.25 Popevke in zvoki iz studia 14 — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz hrvaške operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — i3.30 Priporočajo vam — 14.10 Skladatelji Glasbene matice in Novih akordov — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital baritonista Sar.ia Smerkolja — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Carlo Savina — 17.10 Popoldansko Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih '-- 20.40 Melodije z velikim orkestri — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz komornega opusa Alojza Sre. botnjaka — 22.00 Ermanno Wolf-Ferrari: Štirje grobijani (odlomki) — 22.45 Glasbeni klasiki našega stoletja: Bo. huslav Martinu — 23.55 Iz slovenske poezije 5. OKTOBRA Tretji program \ 20.05 Glasbeni soiree —# 21.00 Naš intervju — 21.1(1 Z orkestrom Marty Gold —4 21.30 Dogodki dneva — 21 4Q Fantastične glasbene podob^ — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Koncert slovenskega tria — 23.55 Iz slovenske poe« zije lil 6. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro - 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo .stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Georges Gershvvin: Amerikance v Parizu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Novi posnetki ansambla Mojmira Šepeta — 14.45 Med šolo, dru-žino in delom — 15.40 Poje basist Theo Adam — 16 00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Will Tura — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 13.15 Kitara v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Miniite z. ansamblom bratov Avsenik — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nek-turno — 22.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 22.40 Plesni zvoki — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz naše glasbene zakladnice od Gallusa do Ramovša Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Levo, desno, naokrog — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob jukc-bo\u — 17.40 Poletno potepanje — 13 40 Dvajset minut s Plesnim or. kestrom RTV Ljubljana — 19.05 Melodije po pošti 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Melodije za prijetno razvedrilo — 10.20 Pri vas do-, ma — 12 10 Skladbe treh Ipav, cev za petje in sviranje —■ 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mali koncert za mladino — 14.30 Naši poslušalci če. stitajo in pozdravljajo — 15.40 Ob lahki glasbi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Maxim Saurv — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Orgle v ritmu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ljudske pesmi in plesi raznih narodov — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o mor;u in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni noktur. no — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.G5 Zvoki z orkestrom I vari Lcth — 8.40 Petek na valu 202 — 12 40 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Popevke s slovenskih festivalov — 16.05 Vodomet melodij —• 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.40 Poletno potepanja — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Z ansamblom Tha Venturcs — 19.35 Priljubljena popevke / Tretji program \ 20.05 Radijska igra: Kevirj Heuster Zomala — 20.55 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Do< godki dneva — 21.40 Z jugo. slovanskih koncertnih odrov — 23.00 Nočni obisk pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije i Izdaja in tiska ČP Gorenjski tisk Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1 — Naslov uredništva ln uprave Usta: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pd SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, maloogla-sni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 17.45 Po domače na loškem gradu — barvna oddaja, 18.15 Obzornik, 18.30 V deželi klobukov — barvni film, 18.55 Obisk v živalskem vrtu — barvna oddaja, 19.20 Mozaik, 19.25 Na poti k zvezdam — barvna oddaja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Sabor narodne pesmi — prenos (RTV Beograd), 21.30 Pribočnik njegove ekselence — serijski film, 23.00 TV kažipot, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) 1. OKTOBRA 8.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Po domače s Fanti na vasi (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Poročila, 11.55 Mestece Peyton, 12.45 TV kažipot, 15.28 Napoved sporeda, 15.20 Igre brez meja, 16.45 Po domače s Henčkovim ansamblom, 17.00 Poročila, 17.05 Alamo — barvni film, 19.30 Za konec tedna 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Smeh na odrskih deskah (RTV Beograd), 21.15 Stih in pesem (RTV Zagreb), 21.30 Športni pregled (J RT), 22.00 Sled iz Sidneya, 22.15 Poročila, 23.45 Šahovski komen/tar (RTV Ljubljana) 2. OKTOBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 TV Obzornilk, 17.55 Prostor na papirju — madžarska otroška oddaja, 18.20 Ritmi Roberta Rafonyja — madžarska zabavno glasbena oddaja, 18.55 Mozaik, 19.00 Sprehod po Matkovini — madžarska oddaja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Bo-jazljivka — madžarska TV drama, 22.00 Gajane — balet, 22.20 Večerni koncert, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) 30. SEPTEMBRA OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 T V v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Dve poljski pravljici, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Moški zbor »Slava Klavora« iz Maribora, 19.00 Mozaik, 19.05 Iz svota oblikovanja, 19.25 Oblikovanje odnosov do starih ljudi — oddaja iz cikla Staranje in starost, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2 ), 20.35 Človek z rikšo — japonski barvni film, 22.10 Glasbeni nokturno: Komorni zbor RTV Ljubljana, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) 4. OKTOBRA 8.20 TV v sorti (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 15.15 Nogomet — Čelik : Fiorentina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Vitez Vihar — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Mozaik, 18.35 OLimpijski pregled — barvna oddaja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 E. Zola: Nana — barvna angleška nadaljevanka — 1. del, 21.20 Mi med seboj, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 5. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Tudi to so počitnice — otroška oddaja, 18.15 Obzornik, 18.30 Vsi vilaki sveta — serijski film, 18.55 Mozaik, 19.00 Mestece Peyton, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi: Cerkno, 21.25 M. Krleža: Leda — nadaljevanje ln konec, 22.30 Poročila (RTV LJubljana) 6. OKTOBRA 9.30 TV v šolii (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 L. Suhodolčan: Kavboj, 18.15 Obzornik, 18.30 Gospodinjski pripomočki: Zaloge hrane v go- spodinjstvu, 18.40 Ekonomsko izrazoslovje: »Davki«, 18.45 Naši operni pevci: Zdravko Kovač, 19.05 Mozaik, 19.10 Sodobniki: Mirni Malenšek, 19.50 Cikcak, 20.0 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Sojenje v Nurnbcrgu — ameriški film, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Nedelja, 1. oktobra, ob 17.20: ALAMO — amer. film; režiser John Wayne, v glavnih vlogah: John Way. ne, Richard Widmark, Laurence Harvey, Frankie Avalon, Richard Boone, Linda Cristai, Patrick Wayne. Leta 1836 je mehiški diktator Santa Anna hotel priključiti Texas k Mehiki. V svojem osvajalnem pohodu se je približal majhni, a pomembni teksaški trdnjavi Alamo. 187 branilcev, med katerimi so se znašli številni pustolovci, kmetje, vojaki in potepuhi, se je trinajst dni uspešno upiralo napadu ... Torek, 3. oktobra, ob 20.35: ČLOVEK Z RIKŠO — japonski barvni film. To je zgodba o občutljivem in nežnem možu, ki vso svojo pozornost in prosti čas posveti malemu Miku. Deček je edinec, sin kapitana in nenavadno lepe matere. Kapitan kmalu umre in Matsugo-ro, človek z rikšo, prevzame vso skrb za vdovo in njenega sina. Na skrivaj je zaljubljen v lepo ženo, a nima poguma, da bi se ji izpovedal. Petek, 6. oktobra ob 20.35: SOJENJE V NURNBER. GU — ameriški film; režiser Stanley Kramer, v glavnih vlogah: Burt Lan-caster, Montgomery Clifft, Marlene Dietrlch, Spencer Tracy, Ma.vhnilllan Schell, Richard Widmark, Judy Garland. Sojenje v Nurnbergu je gotovo najbolj dognan film. Prepričljivo predstavlja proces proti najvišjim predstavnikom zakonodaje nacistične Nemčije. Eden glavnih obtožencev je Ernest Janning, nekdanji vrhovni sodnik. Osnovno vprašanje tega filma je, kako soditi krivdo zločincev, ki se zdaj zagovarjajo, da so izvrševali samo ukaze. Film je prejel vrsto mednarodnih nagrad. Kranj CENTER 30. septembra Šved. barvni film DNEVNIK POLDEVICE ob 16., 18. in 20. uri, prerhiera franc. barv. CS filma UM KRALJUJE ob 22. uri 1. oktobra Šved. barv. film DNEVNIK POLDEVICE ob 15., 17. in 19. uri, premiera danskega barv. filma JAZ ŽENSKA, III. DEL ob 21. uri 2. oktobra franc. barv. CS film UM KRALJUJE ob 16., 18. in 20. uri 3. oktobra franc. barv. CS film UM KRALJUJE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlČ 30. septembra amer. barvni film PLAMEN NAD SMIRNO ob 16. in 18. uri, amer. barv. fiilm VELIKI MALI MOŽ ob 20. uri 1. oktobra amer. film ONI UBIJAJO SAMO ENKRAT ob in 18. uri, amer. barv. film PLAMEN NAD SMIRNO ob 16. in 20. uri 2. oktobra premiera franc. barv. filma KDO JE MORI LEC ob 16., 18. in 20. uri 3. oktobra franc. barv. film KDO JE MORILEC ob 16., 18. in 20. uri Tržič 30. septembra premiera franc.-italij. barv. CS filma KATARINA — LJUBEZEN ZMORE VSE ob 18. in 20. uri 1. oktobra amer. film STO MUK STANIA IN OLIA ob 15. uri, franc.-italij. barv. CS fiilm KATARINA — LJUBEZEN ZMORE VSE ob 17. in 19. uri 2. cfktobra premiera domačega fama ŠČURKOZER ob 18! in 20. uri 3. oktobra domači film 6ČURKOZER ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 30. septembra amer. film STO MUK STANIA IN OLIA ob 16. uri, premiera amer.- italij. barv. filma ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 18. in 20. uri 1. dkrtobra amer.^ital. bar/, film ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 17. in 19? uri 2. oktobra premiera angl. filma PRAZNIK V RIMU ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 1. oktobra amer. barv. film NEVARNEJŠE OD MOSKlH ob 17. in 19. uri škofja Loka SORA 30. septembra italij. barvni film KAVBOJ KING ob 1 in 20. uri L oktobra japon. barv. film OBRAČUN ob 18. in 20. uri 2. oktobra japon. barv. fihn OBRAČUN ob 20. uri 3. oktobra jugoslov. fiJ*11 LOV NA JELENE ob 20. uri Železniki OBZORJE 30. septembra franc. barvni film MALO VELIKO, STRASTNO ob 20. uri 1 oktobra italij. barv. fiim KAVBOJ KING ob 18. in 20 uri Radovljica 30. septembra jugoslov. fi'111 LOV NA JELENE ob 18. uri, špan.-italij. barv. film JEZA VETRA ob 20. uri 1. oktobra špan.-italij. bar* film JEZA VETRA ob 16- url. italij. barvni film ROBIN HOOD, OGNJENI LOKO-STRELEC ob 18. uri, začnem, barv. fiJm TRUPLO IZ TEMZE ob 20. uri 2. oktobra nem.-italij. barv« film IZABELA HUDIČEVA KNEGINJA ob 20. uri 3. oktobra italij. barv. fihfl DOVOLJENJE ZA UBIJANJE ob 20. uri Bled 30. septembra italij. barvni film DJANGO PROTI SARTA' NE ob 18. in 20.30 1. oktobra italij. barv. fti& DJANGO PROTI SARTANP ob 15., 18. in 20. uri 2. oktobra zah. nem. POPOLNI ZAKON ob 17. • 20. uri 3. oktobra zah. nem. fi*1*1 POPOLNI ZAKON ob 17. * 20. uri Kmetijsko živilski kombinat Kranj Cenjene potrošnike obveščamo, da smo odprli v Kranju v kiosku za GLOBUSOM CVETLIČARNO DELOVNI ČAS JE OD 7. DO 19. URE. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO. Prodaja garaž v Radovljici in stanovanj v Begunjah Stanovanjsko podjetje Radovljica bo gradilo v Radovljici večje število triplex garaž na lokaciji ob Cankarjevi ali Prešernovi ulici. Garaže bodo dograjene predvidoma meseca junija 1973. Nadalje bo stanovanjsko podjetje gradilo v Begunjah na lokaciji ob hiši št. 60 stanovanjsko zgradbo s šestimi stanovanji, in sicer: dve stanovanji s površino po 50,30 m2 dve stanovanji s površino po 45,03 m2 garsonjero s površino 33,72 m2 garsonjero s površino 26,73 m: Stanovanja bodo vseljiva do 30. novembra 1973. Orientacijska prodajna cena: za garaže do 15:000 din za garažo za stanovanja do 3000 din za m2 stanovanjske površine . Kupec plača na ime kupnine do 30. 11. 1972 znesek 20 % od orientacijske cene, razliko pa pred vselitvijo oziroma prevzemom stanovanja ali garaže, Resni interesenti naj dostavijo svoje ponudbe najkasneje do 30. 10. 1972 na naslov: Stanovanjsko podjetje Radovljica, Cankarjeva 6. Podrobne informacije dobite osebno na upravi podjetja ali na tciefon 75 662. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. 3 snažilk v oddelku za občo upravo ln družbene službe, delovna mesta so prosta za nedoločen čas Pogoj: nekvalificirana delavka in pol leta delovnih izkušenj; 2. stenodaktilografa v skupščinski pisarni za nedoločen čas Pogoj: štiriletna upravno administrativna ali dveletna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo Razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. ELEKTRO KRANJ razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. fiat-zastava 750 leto izdelave 1966, začetna cena je 6000 din. 2. osebni avto renault, leto izdelave 1967, začetna cena Je 6500 din. 3. različna demontirana oprema. Dražba bo v petek, 13. oktobra ob 10. uri v prostorih avtoparka Elektro Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a (Primskovo). Ogled vozil in opreme je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure. Ponudbe z 10 % pologom začetne cene sprejemamo vsak dan do začetka dražbe. Kupci morajo poleg izlicitirane cene plačati vse stroške v zvezi s prenosom lastništva, vključno prometni davek. Komisija za prodajo OS Svet delovne skupnosti upravnega organa SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ razpisuje prosto delovno mesto referenta za komuna'ne zadeve v oddelku za gospodarstvo in finance Pogoji: gradbena tehniška šola, zaželena nekajletna praksa. Kandidati naj ponudbe z dokazili o strokovnosti pošljejo svetu delovne,skupnosti upravnega organa SO Tržič v 15 dneh po objavi razpisa. Osebni dohodki in stanovanje po dogovoru. Komunalno podjetje Radovljica Ljubljanska c. 27 razpisuje prosto delovno mesto računovodje podjetja Pogoji: srednja strokovna izobrazba in najmanj tri leta prakse na vodilnem delovnem mestu v računovodstvu ali 8 let prakse v finančni stroki. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanja ni na voljo. Prijave sprejema podjetje 14 dni po objavi v časopisu. metalka Trgovsko, izvozno, uvozno, zastopniško in proizvodno podjetje Ljubljana, Dalmatinova ulica 2 vabi k sodelovanju prodajalca za prodajalno Domžale Pogoji: kvalificiran trgovski delavec oddelkovodjo za prodajalno Domžale Pogoji: KV trgovski delavec z najmanj 3-letno prakso 3 komisionarjev Pogoj: kvalificirani trgovski delavci 8 NK delavcev Ponudbe je treba poslati kadrovskemu oddelku Metalke, 61000 Ljubljana, Dalmatinova ul. 2, najkasneje V petnajstih dneh po objavi v Časopisu. Komunalni servis Kranj ponovno objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. gradbenega tehnika za delo v komunalnem sektorju 2. ekonomskega tehnika za delo v finančnem knjigovodstvu 3. administrativnega tehnika za delo v obratu steklarstvo Pod tč. L: gradbena tehniška šola — odsek za nizke gradnje, moški, brez prakse; pod tč. 2.: ekonomska srednja šola; Pod tč. 3.: srednja upravno administrativna šola ali poklicna šola trgovske stroke. Prijave z dokumentacijo sprejema kadrovski oddelek podjetja, Mladinska 1, do zasedbe delovnih mest. Konfekcija KROJ Škofja Loka razpisuje zaradi poteka štiriletnega roka (reelekcija) delovno mesto tehničnega vodje Pogoji: višja konfekcijska šola in 3 leta prakse na delovnem mestu tehničnega vodje Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi tega razpisa. ISKRA Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka — Reteče vabi k sodelovanju večje število delavcev in delavk za razna dela v proizvodnji Tovarna nudi primerne osebne dohodke, povrnitev potnih stroškov, možnosti izobraževanja in pridobivanja polkvalifikacije in reševanje stanovanjskih problemov. Za večje skupine prevoz zagotovljen z uvedbo posebne avtobusne proge. Zaposlitev Je možna za nedoločen in določen čas. informacija lahko dobite v splošni kadrovski službi tovarne osebno, pismeno a'j po telefonu štev. 85-673. Dom oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru razpisuje prosto delovno mesto 2 strežnici — negovalki Pogoji: dokončana osnovnošolska izobrazba, starost nad 18 let ter veselje do dela z ostarelimi in tuje pomoči potrebnimi osebami. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi OD na osnovi samoupravnega sporazuma. Prijave pošljite na razpisno komisijo pri upravi zavoda. Razpis velja 15 dni od dneva objave. WoMflrad<$o(hirC PODVIN - RADOVLJICA vabi k sodelovanju sodelavce za naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 natakarjev — servirk 2. 2 peric (za pranje hotelskega perila) 3. 2 snažilk — pomivalk 4. gostinsko blagajničarko Interesenti naj se zglase v upravi podjetja. Pismene vloge je treba poslati na gornji naslov v roku 15 dni po objavi. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Komunalno podjetje Vodovod Kranj, Koroška c. 41 razpisiije prosto delovno mesto inkasanta vodarine Pogoji: 1. vsaj nižja šolska izobrazba; 2. nekaj let prakse v tovrstnih ali podobnih poslih. Prednost imajo mlajši moški z lastnim prevozom. Ponudbe pošljite v 8 dneh od dneva tega razpisa na gornji naslov. Informacije po telefonu 21-246. Komunalno podjetje Vodovod Kranj, Koroška c. 41 proda poltovorni avto zastava 620 B poltovorni avto IMV kurir Vozila so v voznem stanju. Licitacija bo v sredo, 4. oktobra 1972, od 8. do 9. ure v prostorih podjetja. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj razpisuje javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča v Komunalni coni Prim-skovo v Kranju — 6 stavbnih parcel (okrajev) 1. Za gradnjo objektov komunalne dejavnosti in servisnoobrtne dejavnosti so predvidene parcele (kareji) s površino od 1418 do 3390 m3. 2. Rok za začetek gradnje je eno leto po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča, objekti komunalne in servisnoobrtne dejavnosti pa morajo biti zgrajeni najkasneje v letu 1978. 3. Izklicna cena urejenega zemljišča je 140,00 din za 1 m2. V izklicni ceni urejenega zemljišča so zajeti predvsem stroški gradnje cest, kanalizacije, električnega omrežja, vodovoda, telefonskega omrežja, javne razsvetljave, stroški odškodnin za cestno zemljišče in odškodnina za pravico uporabe na stavbnem zemljišču. 4. Celotni znesek za stavbno zemljišče je treba plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča. 5. Varščina je 9.000,00 din. 6. Rok za predložitev pismenih ponudb je 23. oktober 1972 do 12. ure. Na ovojnico zapišite »Oddaja zemljišča v Komunalni coni Primskovo — ne odpiraj«. Prednost pri izbiri parcele (kareja) ima, kdor ponudi več kot je izklicna cena. Obrazloženi razpisni pogoji in obvezni obrazec ter informacije so na voljo v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, soba št. 4, v ponedeljek od 9. do 12. ure in v sredo od 14. do 16. ure. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V objavlja prosto delovno mesto referenta za urbanizem Pogoji: diplomiran inženir-arhitekt. Delavec bo sprejet na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusna cjoba je 40 dni. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Prijave za objavljeno prosto delovno mesto je treba poslati na naslov: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, v 15 dneh po tej objavi. ISKRA Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki Vabimo vse, ki jih zanima delo pri montiranju gospodinjskih aparatov in vseh vrst malih elektromotorjev, da se brezobvezno zglasijo v tovarni v Železnikih. Zagotavljamo vsem, ki bi se odločili sodelovati z našim kolektivom, zanimivo delo na najnovejših strojih in po najnovejših tehnoloških postopkih. Podatek, da izdelamo letno prek 2,5 milijona elektromotorjev in 300.000 raznih gospodinjskih aparatov, vam zagotavlja, da boste člani kolektiva največjega proizvajalca elektromotorjev v Jugoslaviji. Pridite in se sami prepričajte! Obvestilo zavezancem prispevka za starostno zavarovanje kmetov Na podlagi določb 1. odstavka 39. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov in 3. člena odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja starostnega zavarovanja kmetov obvešča davčna uprava skupščine občine Kranj zavezance prispevka za starostno zavarovanje kmetov, da je na sedežih krajevnih skupnosti razgrnjen razpored o odmeri prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Razpored je razgrnjen v času od 1. oktobra do vključno 14. oktobra 1972 na sedežu krajevne skupnosti. V 15. dneh po razgrnitvi razporeda se lahko vloži zahtevek za ugotavljanje zmožnosti plačevanja odmerjenega prispevka, ki- je prost takse. Po določbi 46. člena zakona lahko vložijo zahtevek za oprostitev oziroma zmanjšanje prispevka zavarovanec sam, krajevna skupnost, skupnost starostnega zavarovanja kmetov. Postopek se lahko prične tudi po uradni dolžnosti (na pobudo komisije). Okolnosti, zaradi katerih komisija zavarovancu oziroma zavezancu lahko zmanjša odmerjeni prispevek oziroma ga oprosti piačila prispevka, so po določilih 1. člena odloka občinske skupščine naslednje: L zmanjšanje proizvodne zmogljivosti in zmanjšanje skupnega dohodka kmetije, in sicer: a) če skupni dohodek kmetije, preračunan na družinskega člana znaša manj kot 1000 dinarjev; b) če se katastrski dohodek zmanjša za več kot 20 zaradi elementarnih nezgod in drugih podobni" j primerov, ko zavezanec škode ni mogel preprečiti! 2. posebno neugoden gospodarski položaj kmetije v Kj* bovitih naseljih zaradi oddaljenosti od tržišča; upoštevani so lahko kmetje, ki so po 13. členu odloka o davkih občanov oproščeni plačila davka od kmetijstva; 3. bistveno zmanjšanje delovne sposobnosti zavarovanca in sicer: a) če je star več Kot 65 let (moški) oz. 60 let (ženska) in če na kmetiji ni mlajših delazmožnih članov; b) če je invalid, nezmožen za delo, oziroma z zmanjšano delovno sposobnostjo; če je v enem letu več kot 3 mesece težje bolan, oziroma če so bolni družinski člani, ki delajo samo na kmetiji; c) 4. če ima troje ali več otrok do 15 let starosti oziroma >rizad- članov družine ter ostarele družinske člane nad otrok na šolanju; enega ali več duševno prizadet jg članov družine ter ostarele d let (moški) oz. 60 let (ženska); 5. nevarnost, da bi plačilo prispevka ogrozilo preživlja nje zavarovanca in njegovih družinskih članov. V Kranju, 27. septembra 1972 Številka: 422-023/72-03 Opozarjamo lastnike — uporabnike vseh vrst motornih vozil (tudi mopedov), katerim je veljavnost registracije potekla, da to podaljšajo pri oddelku za splošno upravne zadeve skupščine občine Kranj, v rednem delovnem času ali pa vozilo odjavijo in oddajo evidenčne tablice vozila« Skupščina občine Kranj, Oddelek za splošno upravne zadeve REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE J- VENERA, 7. AFRIKA, 12. ESESOVEC, 14 AMOS, 15. SM, J*- ENIRIK, 18. EPI, 19. TEK, 21. DOB, 22. LOTAR. 24. RU-JJN. 26. PANEL, 27. PARUN, 28. ROV, 29. KIS, 31. OLE, ». OBEROC, 35. ŠIVI, 36. EDNA, 38. OPORIŠČE, 40. NATRIJ, «• KARTFR. loterija •NAGRADNA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 71 rešitev, izžrebani pa so bili naslednji reševalci: 1. nagrado (30 din) dobi Jože Pretnar, Ljubljana, Ob Ljubljanici 10; 2. nagrado (20 din) Danica Kert, Restavracija Park, Kranj; 3. nagrado [10 din) Slavko Panjtar, Ro-Čevnica 51, Tržič. Nagrade ram bomo poslali po pošti. _ VODORAVNO: 1. gavran, kdor ponoči popiva, 7. oprava, ? "Jštvo, 13. smetišnici podobno vsestransko uporabno orod-*e *a premetavanje, nakladanje itd., 14. junak detektivskih jgodb Agathe Christie, 15. zveza, zlasti držav, združba, 16. atko povelje, ukaz; poveljstvo, 17. obdonavsko mesto v južni adžarski, 18. barva pri igralnih kartah, tkanina s kocka-n mi vzorci, 19. orel v germanski mitologiji, 20. s kroglami Polnjen topovski izstrelek, prednik šrapnela 23. pesnik investitor (»Deseti brat«), padel kot talec, Ivan, tudi stikale dveh ploskev, 26. gledališka in filmska igralka iz Kranja, D 27. očiščena in obeljena vlakna bombaža, sanitetna jn re°Ščina, 31. vrsta robidnice, katere sok daje sirup, vino *„,marmelado, 33. zlati malik, poosebljenje bogastva, 34. vpra-ni prislov mere, vprašalnica za količino, 35. prislov skoraj, 86, Pergarmski kralj, Atal, 37, zvezda premičnica, nebesno telo> ki kroži okoli Sonca. 1 2 3 4 5 6 ( i •J 10 i. a 1^ 15 '— 1? ' 18 ŠT— 20 21 22 25 6 33 27 28 29 30 36 32 - 3? IjJ^^PlČNO: 1. društvo, družabni krožek, društveni pro-Po * °Pera Borisa Papandopula, 3. zdravilo in narkotik, dok" mlečni sok iz nezrelih, narezanih makovih glavic, 4. 5 ? filmski čoln; šilec, lahek športni čoln za enega veslača, ^di' ns!ia te*egrafska agencija, 6. znak za kemično prvino g^-jji tudi egiptovski sončni bog, 7. v medicini pečica, tolsta l^ea trebušnice, 8. pomaganje, 9. tuje žensko ime, Rija, 10. pfj Desnice in kulturne delavke Muserjeve, 11. okusu časa ^tjj. trna noša, najnovejša šega, noša ali kroj, 12. kraj pod ien k m v Mavretaniji na zahodu severne Afrike, 16. rusko krJJJJ lme- Katarina, Kati, 18. grški bog časa in žetve (odtod pf] p/3'1 21- opera ruskega skladatelja Rahmaninova, 22. gora j)0,n 5*8radu s spomenikom neznanemu junaku ln onJ; ,23- kraj blizu Krškega, tudi mlinski žleb, 24 TV stol- 0|*iot w" Rraj DI1ZU irskega, tudi mlinski zien, it. ovitek, Papl jh' 25. nevestina oprava; določena količina npr. platna, pjs *a' 28- najvišje božanstvo pri starih Egipčanih, 29. ime farja, m vsestranskega umetnika Svetine, tudi politika FaJ-kos 'j T*' francoski pisatelj, Claude (»Ariane«), 32. odžagan fct m?C ' nlodi 33. slovenski zgodovinar, Josip, 35. kratica Propria, svojeroČno. % Gf itev pošljite do četrtka, 5. oktobra na naslov: t t fs, Moše Pijade 1, Kranj, z oznako Nagradna "" *anka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. zsfava konj na Bledu razglasili ocene in podelili nagrade. Ob 14. viri bo povorka z jahači, kmečkimi vpregami in kočijami odšla skozi Bled. Klub žela, da bi v prihodnje ta razstava postala tradicionalna. Ce bo vreme slabo, bo prireditev prihodnjo nedeljo. Vftni*ki Mub Triglav na «jj * bo v nedeljo na Flega-^vo\ gradom priredil raz-^ bo i nj- semenske živali, g0ri °o razdeljene v tri kate-ift ."ot{o nagradili. Ogled St>]?'S živali bo do 10- ure Qne- ob 12. uri pa bodo Poročilo o žrebanju srečk 39. kola, ki je bilo 28. 9. 1972 srečke s so zadele končnicami din 0 10.— 42280 510.— 95050 1.010.— 152110 150.010.- 306980 10.010.— 309930 10.010.— 339770 10.010.— 509770 10.010.— 91 20.- 561 100.- 3261 300.— 68581 500.- 039151 10.000 — 62 20.- 92 20.- 182 50.— 45082 500.- 200452 10.000.— 507532 10.000,— 569932 10.000.— 43 20.— 53 20.- 493 50.- 36273 1.000.— 44993 500.— 49523 500.— 386693 10.000,- 4 10.— 09594 510.— 29764 1.010.— 44644 2.010.- 591364 10.010,— 35 30.- 535 100.— 1475 200.— 79345 500.— 633635 10.000.- 46 40.— 76 20.- 14256 500.- 75326 2.000.— 532546 10.040.— 17 30.— 537 50.— 2197 300.— 52787 1.000.— 334317 10.030.— 318 50.— 3158 200.- 72788 500.- 95298 2.000.— 032098 10.000.— 9 10.— 22069 510.— 75159 1.010.— 93149 2.010.— 758119 10.010.— V Sloveniji: 2.000 dim na Jesenicah na št. 375326, po 1.000 din v Ljubljani na št. 352787 in 595050, v Šk. Loki na št. 629764 in v Kranju (ptt) na št. 575159. TRŽNI PREGifeP KRANJ Solata 6 din, špinača 8 din, korenček 5 din, slive 4 din, jabolka 5 din, pomaranče 8 din, limone 15 din, česen 15 din, čebula 6 din, fižol 5 din, pesa 4 din, kaša 6 din, če-bulček 5 din, paradižnik 5 din, banane 7,50 din, hruške 8 din, ajdova moka 8 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,20 do 1,30 din, surovo mašilo 24 din, smetana 14 din, orehi 32 din, klobase 8 din, sladko zelje 4 din, kisilo zelje 6 din, k;sla repa 4 din, cve> tača 8 din, paprika 4 do 5 din. krompir 1,80 din, med 20 din JESENICE Solata 4 din, korenček 2,80 din, slive 4,30 din, jabolka 3,50 din, limone 13,50 din, česen 11 din, čebula 4 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, paradižnik 3,70' din, ajdova moka 6 diki, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,80 do 0,90 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, klobase 4,90 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 1,60 do 1,80 din, kislo zelje 4,20 din, cvetača 7 din, paprika 4,50 din, krompir 1,40 do 1,60 din TRŽIČ Solata 5 din, špinača 4 din, korenček 5 din, slive 4 din, jabolka 6 do 7 din, česen 15 din, čebula 5 din, fižol 6 din, paradižnik 5 din, banane 7 din, peteršilj 6 din, smetana 15 din, skuta 9 din, sladko zolje 3 din, cvetača 6 din, paprika 5 din, krompir 2 din. grozdje 7 din Dežurni veterinarji Od 29. IX. do 6. X. Anton Bedina, Kokrica tel. 23-518; od 6. X. do 13. X. Jože Rus, Cerklje, tel. 73-115; od 13. X. do 20. X. Bogdan Cepuder, Kajuhova 23, tel. 22-994; od 20. X. do 27. X. Anton Bedina, Kokrica, tel. 23-518. športne ^^^^^^^^^^^^^^^^^ SOBOTA NOGOMET — Stražišče: Sava : Tolmin (ob 15. uri), GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je odprta razstava akad. slikarja Franca Novinca. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji, v galerijskih prostorih pa razstava grafik akad. slikarja Karla Zelenka, ki jo je posredovala Moderna galerija v Ljubljani ter grafičnih del G. B. Piranesija (1720-1778). V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa razstava del kiparja Lojzeta Čampe. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19 ure. Bohinj: Bohinj : Šenčur, Jo. senice: Jesenice : Tržič, Le« sce: Lesce : Alples, Naklot Naklo : Britof (vse ob 15.30) ROKOMET — škofja loka: šešir B : Preddvor B (ob 15.30), Kamnik: Kamnik : Za* gorje — ženske (ob 19. uri), Kamnik : Zagorje — moški (ob 20. uri), Stražišče: Sava B : Krvavec (ob 17.45), Kranj : Kranjska gora (ob 19. uri) Jesenice: Jesenice : Križe B (ob 16.30). KOŠARKA — Jesenice: Jesenice : Trnovo (ob 20. uri), škofja Loka: Kroj : Olimpi-ja — ženske (ob 18.30), Kroj : Ilirija (ob 20. uri). NEDELJA ODBOJKA — Kropa: Kropa : Bied (ob 10. uri), Kranj: Triglav : Tomos (ob 10. uri), Jesenice: Jesenice : Branik — ženske (ob 10. uri). ROKOMET — Tržič: Tržič : Slovenj Gradec (ob 10. uri), Duplje: Duplje : Prule (ob 10. uri), škofja Loka: šešir : Sa. va B — ženske (ob 10. uri), Šešir : Sava — moški (ob 11. uri), Selce: Alples B : Olim-pija — ženske (ob 10. uri), Alples : Križe — moški (ob 11. uri), žabnica: Zabnica : Radovljica (ob 10. uri), Žabnica B : Radovljica B (ob 8.30). Besnica: Besnica : Stor> žič (ob 10. uri). —dh poročili so s V KRANJU Zevnik Ciril, Nikolaj iid Kregar Metka; Horvat Mihael in Marjanovič Smiljana, Bu-kovnik Bogomir in škrk Ivanka V ŠKOFJI LOKI šubic Jožef in Gantar Cecilija, Pintar Anton in Jelena Frančiška, Potočnik Ciril ia Cadež Breda , ' V TRŽIČU I Majeršič Janez in Sobe* Ljudmila, Ribič Miroslav in Pogačnik Ana umrli so V KRANJU Mali Jožef, roj. 1930, Ste« fanič Marija, roj. 1908, Bei> toncelj Slavko, roj. 1912, Ko-siraik Mihael, roj. 1902, For« tuna Leopoldina, roj. 1908, Arh Frančiška, roj. 1906, No-vak Jernej, roj. 1903 V TRŽIČU Popijov Ivana, roj. 1895, PrarJrotnik Frančiška, roj. 1913, špendal Jožefa, roj. 1918 Predavanje o Afriki V ponedeljek bo v zgornjih prostorih Kazine na Jesenicah predavanje Izidorja Trojarja o Afriki okoli Kilimandžara. Predavanje, ki ga organizira foto klub Andrej Prešern Jesenice, bo spremljano z okoli 240 barvnimi diapozitivi. Predavanje bo ob 18. url. D. S. OB TISOČLETIMICI Piše dr. Pavle Blaznik (14) Ob hudi krizi, ki jo je preživljalo loško gospostvo na pragu novega veka, je prišlo še do potresa, ki je 26. marca 1511 močno zamajal mesto in okolico. Med drugim so bile v Loki hudo prizadete vse tri utrjene postojanke: grad pod Lubnikom, Zgornji stolp na Kranclju in loški grad. Prvi dve utrdbi je potres tako poškodoval, da ju ni kazalo obnavljati. Gradivo teh dveh utrdb je zemljiški gospod uporabil za obnovitev loškega gradu. Medtem ko se je pri Starem gradu gospostvo spričo odmaknjenosti od loškega središča zadovoljilo samo z odvozom razrušenega kamenja, je bližnji Zgornji stolp veljal kot kamnolom, od koder je bilo mogoče kriti vse ustrezne potrebe pri obnovi loškega gradu. Zaradi takega postopka je razumljivo, da stari grad z ruševinami kljubuje zobu časa vse do danes, medtem ko je Zgornji stolp prerasla v teku stoletij ruša v taki meri, da ga je bilo treba šele odkriti (1954). — Delo pri obnavljanju loškega gradu je v kratkem latinskem tekstu ovekovečeno na plošči, ki je bila spočetka vzidana na osrednjem stolpu in kasneje prestavljena v pritlični hodnik; druga plošča z nemškim tekstom enake vsebine je vzidana nad bivšim glavnim vhodom v grad. Iz besedila ugotovimo, da je dal po polresu prizadeti grad popraviti škof Filip. Glavno obnavljanje je trajalo od 1513 do 1516, povsem dokončano pa je bilo šele kasneje. Obseg del na gradu daje slutiti podatek obračuna za leto 1517, po katerem so tedaj porabili 130.000 kosov zidnih opek in 24.750 korcev za streho. Med mnogimi obrtniki srečamo razen zidarjev še opekarje, dalje kovača, tesarja, mizarja, kamnoseka, steklarja, pa tudi urarja. Zlasti mnogo gradiva je šlo v osrednji stolp, ki so ga lepo okrasili in mu dali v stilu tedanjega časa renesančni karakter. Potres je temeljito zadel tudi samo mesto. Med javnimi pos'opji je bila močno razmajana gospoščinska kašča, ki jo je dal obnoviti škof Filip, kot ugotovimo s teksta na plošči, ki je še danes vzidana na zunanji steni. Prav gotovo so pa tudi meščani vsaj deloma že neposredno po potresu temeljito obnavljali poškodovana poslopja; med temi velja posebej omeniti znamenito Homanovo hišo, ki je bila obnovljena leta 1529, kot kaže vzidana letnica. Po dokončavanju obnovitvenih del na gradu se je škofu Filipu porodila misal, da bi dal zgraditi še en stolp v smeri proti mestu. Do uresničenja je prišlo šele leta 1526, ko je loškemu ozemlju pretila turška nevarnost. V naslednjih desetletjih so na gradu skrbeli le za nujna vzdrževalna dela. Varčevali so celo pri najbolj nujnih potrebah. Grad je bil npr. tako slabo oskrbljen z vodo, ki se je nabirala v ozkem in plitvem vodnjaku, da so morali ob kmetskom uporu, ko je na gradu stanovalo več ljudi, vodo nositi iz mesta. Navzlic takemu stanju je bila komisija leta 1583 mnenja, da ni potrebno speljati na grad vodo po ceveh, ker bi polaganje cevi zahtevalo preveč sredstev. Značilno je npr., da so šele leta 1557 zgradili pekarno v posebnem prostoru, medtem ko so prej pekli kruh kar v oskrbnikovj sobi, od koder so se morali umikati pred vročino in nemirom ne le oskrbnik, temveč tudi tuji gostje. Zob časa je temeljito načenjal slabo vzdrževane grajske Avstrijski fotoamaterji razstavljajo v Gorenji vasi Gorenja vas v Poljanski dolini bo v prihodnjih dneh spet prizorišče pomembnega kulturnega dogodka; ▼ galeriji osnovne šole Ivan Tavčar nameravajo namreč jutri, v nedeljo, 1. oktobra, ob 10. uri odpreti prvo razstavo del koroških in slovenskih fotoamaterjev. Zbirka fotografij je izredno bogata, saj sodeluje kar 55 avtorjev. Slovesne otvoritve se bodo udeležili tudi uradni predstavniki z one strani Karavank. Razstavo organizira — v popolnoma lastni režiji, brez kakršnekoli pomoči skupnosti — znani slovenski umetniški fotograf Vlastja Simončič. Na pomoč so mu priskočili edinole Hotaveljčanl, ki bodo za goste pripravili sprejem pod vaško lipo, združen s starimi gorenjskimi običaji. Velja omeniti, da Je to že šesto srečanje slovenskih in koroških mojstrov fotografije, da pa razne kulturne ustanove kljub vsemu ostajajo neizprosno skope. Avstrijskim rojakom njihov odnos seveda ni neznan in lahko si mislimo, kakšne vtise o naši kulturni politiki bodo odnesli domov. i. G. objekte. Leta 1667 je npr. glavar poročal škofu, da je grajsko obzidje v smeri proti samostanu in njegovemu vrtu povsem razmajano in se je pod veliko grajsko sobo že podrlo. Leta 1673 je glavar napravil proračun za najnujnejša dela pri spodnji grajski dvorani zraven knežje sobe, pri konjskem hlevu in prepe-reli ograji ob grajski poti v mesto. O slabem stanju obzidja je poročal glavar tudi leta 1683; po njegovih besedah je bilo obzidje na mnogih mestih zelo načeto, dotrajan je bil pridvižni most, okna v obzidju so bila razbita. Položaj je postal kar kritičen, ko je potres leta 1691 na mnogih mestih razmajal grajsko poslopje. Tedaj je loški glavar poklical iz Ljubljane stavbenika, ki je svetoval najbolj nujna dela; srednje nadstropje bi bilo po njegovih besedah treba na vseh štirih voglih povezati Z železjem, v knežji sobi in v zgornjem nadstropju pa dvigniti z opeko pokrita tla in povezati s hrastovimi trami in železjem. Končno se je škof Janez Frančišek odločil za temeljite j še posege. Obsežna gradbena dela so trajala šest let (1716—1722). 2ivo gradbeno dejavnost ponazarja med drugim podatek iz obračunskega leta 1717—1718, ko je bilo obnavljanje najbolj razgibano in je delo počivalo samo od januarja do marca. Tedaj je bil na gradu zaposlen zidarski mojster z 31 zidarji in dvema mešalcema malte ter tesarski mojster z 10 tesarskimi pomočniki. Mimo teh obrtnikov je delalo na gradu še 24 dninarjev. Iz Ljubljane so zvozili 28.900 kosov zidne in 15.000 strešne opeke. Gradbeni stroški so znašali tega leta 4598 goldinarjev. V sezoni 1719—1720 so bila dela usmerjena predvsem v območje severnega trakta, ki je bil v 17. stol. nizek in neenoten. V smeri proti samostanu je bilo staro obzidje tako razmajano, da je težko padajoče kamenje nevarno ogrožalo življenje na samostanskem vrtu. Obzidje so tedaj temeljito popravili in ga utrdili s škarpami. V prihodnjih dveh letih so se lotili osrednjega vzhodnega trakta, ki so ga povsem prezidali. Iz Ljubljane so med drugim pripeljali 13.000 svodne opeke, s katero so obokali ondotne prostore, namenjene registra-turi. Celoten trakt so povezali z železjem in ga dvignili v enotno višino s skupnim nadstropjem. Grad je dobil nov videz, ki ga je obdržal dolga desetletja vse do usodnega posega proti koncu 19. stol. Dramska skupina Prešernovega gledališča na gostovanju po slovenskem Primorju Nova obzorja kranjskih igralcev Prijetno so biii presenečeni v upravi Prešernovega gledališča Kranj, ko jim je pred časom pismonoša prinesel dopis Temelj-ne kulturne skupnosti Izola, v katerem jih Primorci vabijo v goste. Donedavna so namreč obalni kraji »posojali« svoje Odre samo poklicnim gledališkim hišam. »To je za nas edinstvena priložnost, ki je ne smemo zamu* I diti. Dejstvo, da neki amaterski skupini- dovolijo prodor V širši slovenski prostor, daleč zunaj lokalnih obzorij, zbuja upanje v boljše čase, ki naj bi prinesli afirmacijo neprofesio-naicev,« je povedal režiser Janez Povše minuli torek, malo pred odhodom njegovih varovancev na dvodnevno turnejo (četrtek in petek),.med katero so se s Cankarjevo dramo Za narodov blagor predstavili koprskemu in izolskemu občinstvu. V vseh treh nastopih (en dopoldanski in dva večerna) je ekipa požela viharen aplavz. »Podoben aranžma kot s Primorci smo sklenili tudi z Radovljico. Poleg igranja bomo v bodoče povsod skušali organizirati neformalne razgovore z gledalci. Namen slednjih je približati naše delo ljudem, hkrati pa ugotoviti, kaj bi Pr?v" zaprav radi gledali, kakšen repertoar si želijo. Že dolgo opažamo, da jim slednji pogosto ni pogodu, vendar doslej nisi*10 našli ustreznega načina, ki bi nam pomagal razkriti njih°v3 hotenja. Spored so uprave zmeraj krojile po lastnem preudarku, ne da bi upoštevale — in ne da bi mogle upoštevati -* mnenja obiskovalcev. Najbrž sprva ne bo moč dobiti skuPa| veČ kakor ducat zvestih občudovalcev odrske umetnosti, ve"' dar bi takšen 'vzorec' uvodoma kar zadoščal. Važno je vzp^ staviti stik in občanom omogočiti, da aktivno sodelujejo Pn kreiranju repertoarne politike,« pravi Povše. Koncert komornega dua iz Budimpešte V Kranju bo v sredo, 4. oktobra, ob 11. in 17. uri v rani glasbene šole koncert violinistke Ildike BAN in pian»*^ Katelin VARADI iz Budimpešte. Mladi umetnici sta P°]e* koncertnih nastopov na Madžarskem izvedli že vrsto uspeš* gostovanj v Evropi. Na koncertu v Kranju bosta izvajali de madžarskega skladatelja Bela Barloka. Skladatelj svetovneffl slovesa Bela Bartok se je rodil leta 1881., umrl pa je za kemijo septembra 1945. Iz obširne zakladnice skladateljeve ustvarjalnosti bosta i«** di umetnici izvajali: Drugo sonato za violino in klavir, pi^'A drugi romunski ples za klavir, male romunske plese za vio»^ in klavir ter prvo rapsodijo za violino in klavir. P1" Razstava Borisa Tavž!j*| Danes bodo na Jesenicah odprli že letošnjo petnajsto razstavo. Člani likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar so tokrat pripravili razstavo slikarja Borisa Tavžlja iz Luoije pi?i Portorožu. Razstavo bodo odprli v delavskem domu pri Jelenu s kratkim kulturniji programom, v katerem ppj sodeloval vokalni °'<*et ..zpi*« France Prešeren iz Zabie pB ce in. dramski igralec ^r* Dobravec s pesmimi avt p razstave. j( Razstava bo odprta do oktobra. D' Delovna skupnost delovna enota tiskarna ČP Gorenjski tisk Kranj razglaša prosta delovna mesta: 1. več delavk 2. dveh pomožnih delavcev 3. fotografa Posebni pogoji pod 2.: kandidat mora biti vojaščine prost. Pismene vloge sprejema tajništvo podjetja do 7. olc" tobra. r^pTA. — 30. septembra 1972 GLAS * 23. STRAN Skopa zemlja v Zabrekvah * e v Zabrekve se zapelji-*° nam svetovali v To- ionTi' ^° smo se Prec* dnevi rIJfali no Selški dolini. ob Pogačnik iz Zabrekev Foto: J. Govekar »Oglasite se na Čemažarjevi domačiji! Tam bodo vedeli kaj povedati o življenju v tem kraju!« In prav zares nam ni bilo žal. Jakoba Pogačnika, Četna-žarjevega očeta, smo v deževnem dopoldnevu našli v prostorni kmečki hiši ob toplo zakurjeni peči. »Dvanajst hiš šteje naša vas, od tega je sedem pravih kmetov,« je začel Jakob. »Nekatere kmetije so kar dovolj velike. Pri nas imamo 45 ha zemlje, od tega 36 ha gozda. Sejemo skorajda ne več. Le še nekaj ovsa za kokoši mora biti in krompirja za doma. Za delo nas je vedno manj. Z ženo se starava, sin pa je zaposlen v tovarni. Ja, v tovarni se zasluži, doma pa ,garaš' in še ne dobiš tistega, kar ti pripada. Kjer so gospodarji še mladi in so se oprijeli kmetije, bo še šlo, mlajših pa skoraj ni več moč pripraviti, da bi ostali doma. Niti moderni kmetijski stroji jih ne morejo zadržati. Sicer pa je tako, da ti niti ne pridejo toliko v poštev tu po naših bregovih. Vsaka kmetija bi morala imeti po dve kosilnici domač|,ni obiskom Topolj, Zabrekev in Sv. Mohorja so it!et°vne vol VCdeli ve,iko Povedati tudi o grozotah druge kiLftIe Partl P° domačiJah v teh vaseh so se stalno zadr-lk °*a bdi»nHnSke enote- Tu s0 Prešernova, Vojkova in Grad-btuIn 1« Prt kovaIe sv°Je velike načrte za akcije po Gorenj-In v To .°.rskem- Seveda vse to ni bilo neznano sovražno * vrstil Jalli Zabrekvah> Sv- Mohorju in drugih vaseh * S,Cužf>li ur preiskave za preiskavo. Nemci so mnogokrat IjI^Čnih fSenetiti- Partizansko vojsko z nenadnimi vpadi 4» zgubil 'Hu' °b enem izmed takih napadov Je 5. aprila tii kom- a, *cnJe zat,et °d sovražnikove krogle tudi nek-k 0tlreda TJ. Voik°ve brigade in komandant škof jeloške- borcev p. VrhttncB^ž Ostrovrhar. Krajevni organizaciji Trn rn5Cc 5n Selca sla na mestu tragičnega dogodka 'Po.jami - postavili spomenik. (J. G.) — Foto: J. G. — veliko in manjšo — ter še koso zraven. Je že res, da imajo kosilnice skoraj vse kmetije, traktorja pa še ni nihče kupili. Pa tudi če bi imel traktor, brez konja vseeno ne bi mogel shajati. Kaj nas najbolj tare? Gozd, gozd!« pravijo na Čemažarjevi domačiji. »Treba je vedeti, da nam gozd predstavlja glavni vir dohodka. Ko pa človek hoče sekati takrat, kadar potrebuju Jes, je to nemogoče. Nihče te ne razume, da včasih potrebuješ več lesa in drugič manj. če ne bo na tem področju zavel bolj svež veter, sem prepričan, da bodo še tisti, ki so pripravljeni ostati na kmetiji, odšli v dolino.« čemažarjeva domačija je prislonjena v breg na višini približno 900 m. Na idealni razgledni točki se radi ustavljajo turisti od blizu in daleč. »Nekaj časa smo imeli celo okrepčevalnico, a smo jo zaradi sinovega odhoda k vojakom pred osmimi leti zaprli. Ni se obneslo! Tisti, ki so bili stalni gostje, jo seveda pogrešajo in se še vedno ustavljajo pri nas ter sprašujejo zlasti po raznih domačih specialitetah. Ampak res ne moremo imeti več okrepčevalnice. Samo izgubo nam je prinašala. Za kak praznik smo pripravili jedačo in pijačo, pa zaradi slabega vremena ali kakega drugega vzroka ni bilo obiskovalcev. Potem sem moral pa sam pojesti in popiti,« se je pošalil Cemažarjev oče. Cesta v Zabrekve je bila zgrajena pred sedmimi leti. Skoraj vsi zaposleni se tako že več let vozijo na »šibt« v bližnja podjetja v Selški dolini z lastnimi prevoznimi sredstvi. Pozimi je seveda v dolino in nazaj večkrat treba riniti peš. »V snegu je do doline debelo uro in uro in pol nazaj,« pravi Jakob. »Vrag je kadar so zameti na cesti. Morali bi kupiti rolbo. Potem ne bi bila štiri mesece v letu zaprta cesta za promet. Za delavce in otroke, ki hodijo v šolo, bi to veliko pomenilo. Nekateri imajo že tudi druge načrte. Hočejo začeti graditi cesto proti Kranju. Saj ne bi bilo treba veliko in že bi bili povezani z gorenjsko metropolo. Ampak jaz nisem preveč za to. V vasi potem ne bo nikdar več pravega miru. Avtomobili bi stalno švigali gor in dol ter povzročali hrup!« »Skopa je zemlja pri nas v Zabrekvah,« sta za konec dejala čemažarjeva. »Kljub večkratnim poskusoni, da bi v hlevu redili več živine, ni uspeha. Gnojila prav nič ne pomagajo. Ne vemo, zakaj? Zato imamo upanje še vedno le na gozd ...« J. Govekar Sv. Mohor nad Zabrekvami je že od nekdaj priljubljena izletniška točka. Na višini 948 m se je moč povzpeti iz šentjošta v dveh urah, iz Podnarta prav tako v dveh urah in lz Selc v eni uri. Cerkvica, ki je nekdaj kronala vrh, je bila že več let v razvalinah. Prav v zadnjih dneh pa zavod za spomeniško varstvo obnavlja zvonik. Kaže, da bo tako vendarle še ena kulturnozgodovinska vrednota iztrgana zobu časa. (J. G.) — Foto: J. Govekar Besničan France Kozjek — osemdesetletnik V teh dneh si je nadel naš dolgoletni dopisnik (v rubriki Naši kraji in ljudje), upokojeni železniški uradnik France Kozjek, osmi križ na svoje še vedno čvrste rame. Četudi je naš jubilant z vezmi srca in duha navezan na svojo rodno Gorenjsko, se je zaradi družinskih ozirov za stalno naselil v srbskem čačku. Vendar pa je France Kozjek ohranil zvestobo domačem kraju, Besnici pri Kranju. Iz daljne Srbije nam je vsa pretekla leta redno pošiljal sestavke, v katerih je opisoval zgodovino, šege in navade besniške doline. Bilo je to zanimivo čtivo, saj je z njim marsikaj otel neizbežni pozabi. Na svoji dolgi življenjski poti je bil France Kozjek vseskozi zaveden narodnjak. Značaj njegovega poklica je zahteval selitve in službovanja tudi v obrobnih slovenskih krajih. In vedno je bil naš jubilant duša vseh naprednih stremljenj, bil je or. ganizator, režiser in pač vse, kar je čas zahteval. Svojemu sodelavcu in gorenjskemu rojaku želimo še mnogo zdravih in srečnih let; vsaj še dvajset! č. Z. GOSTILNA BLAZUN Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 (Klanec) Cenjene goste obveščamo, da smo začeli s sezonsko postrežbo pristnih domačih krvavic in pe-čenic. Le-te prodajamo tudi čez ulico. Priporočamo se za obisk! GIAS * 2« STRAN SOBOTA — 30. septembra 1971 1 mwrs (17. zapis) Tako sem se naposled le izmotal iz le kar zaporednih pripovedi o cerkvah in kapelicah, o svetnikih in župnikih. In zato je zdaj res že čas za pogovore o posameznih jezerskih kmetijah, ki so vsaka zase — zaradi samot-nosti in obsežnosti — kar pravcata gorjanska kraljestva, da ne rečem bolj sodobno, republike. Izvečine imajo te velike jezerske kmetije svoje lastne vodovode, elektrarne, žage, mline in — neodvisnost. Včasih so imele celo lastna lovišča in neizčrpna bogastva širnih gozdov povsem na voljo. Pa svoje pašne planine in še marsikaj, kar jim je v nedavni preteklosti vzdelo zavidljivo ime »jezerskih ma-gnatov«. Tako jih je imeno. val še geograf prof. Ferdo Seidl v svoji knjigi o Savinjskih Alpah (1.1907). NA ANKOVEM Da bo bolj pravično in brez zamer, se bom držal kar abecednega reda pri opisovanju najpomembnejših jezerskih gruntov. Zato bodi prva beseda namenjena Ankovi kmetiji; krajepisno in po domače bolj prav: kmetiji »na Ankovem«. A, glej ga spaka! Prav ta kmetija (poleg Žarkove, ki je že povsem opuščena) je izmed vseh jezerskih nekoč tako mogočnih in lepo oskr-bovanih posesti najmanj mikavna. Gospodar je namreč šel čez mejo in kmetija je prešla v družbeno lastništvo. In, ali mar le zato pogreša nekoč lepa kmetija skrbne in umne roke pa še vsaj malo ljubezni do zemlje? Ko je vendar drugje v svetu povsem nasprotno: državna posestva so vzor in vzgled zasebnim kmetom, kako je treba gospodariti. Skoda čudovite lege, starinske patine in naravnost izzivajoče priložnosti za ureditev visokogorskega klimatskega zdravilišča za miru željne in utrujene mestne ljudi. Tembolj, ker v neposredni bližini, tik nad Ankovim, izvira mineralna voda — slatina! Brezbrižnost Jezerja-nov, ne le turističnega društva, do tega daru narave pa zasluži že drugo poglavje. IZVIR SLATINE Ker sem o tem zanimivem vrelcu že pisal (Glas, 15. julija t. L), bom v tem zapisu le še nekaj informacij dodal in tudi nekaj — dobrohotečih pripomb, ker mi je za stvar, ne za občutljivost posameznih činite, ljev. Kljub opozorilu na turistično atraktivnost vrelca kisle . vode— kateri gorenjski kraj pa se lahko ponaša s čim po. dobnim, t. j. s pitno slatino; ne s kako kislico, kot je slovela kamnogoriška »moška voda« — se stvari niso premaknile.'— Dragocen izvir še kar naprej zapuščen sameva v bregu, sredi gozda... Le star kažipot ob glavni cesti, Ob Izviru Jezerske slatine nad Ankovim. — Foto: F. Perdan na levi strani, pred cerkvijo sv. Andreja, pove za »Izvir kisle vode 10 minut«. Seveda napak. Kajti do izvira je od ceste vsaj 20 minut hoje; pač pa zna biti od Anka naprej v strmino le dobrih 10—15 minut. Razen omenjene, slabo vidne table ob cesti, ni do izvira nobene markacije, ne kažipota. Tudi pri hiši navadno ni ljudi, ki bi pokazali pot do izvira. In tako radoznali turist tava in išče. Ce ima dober nos, najde — sicer pa se razočaran obrne. Imela sva s spremljevalcev F. P. srečo, da sva izvir slatine našla in zato lahko to pišem. Pot ni težavna, del poti je prevozen tudi za osebni avtomobil, vodi mimo ostankov nekdanjega mlina (ali žage?) med visokimi smrekami ob potoku. Na razpotju je treba zaviti na levo, proč od glav ne struge. In že si pri odprti cevi, iz katere teče slatina, sicer bolj šibka, a vendarle podobnega okusa kot sloveča radenska kisla voda. TO- IN ONSTRAN MEJE Pravi izvir pa je pokrit z neestetskim trdno zaklenjenim bunkerjem, ki v gozd čudovitih visokih smrek prav nič ne sodi. Pisal sem že, da sta se slatina in navadna voda pred leti zaradi zemeljskih premikov pomešali in je slatina le zaradi tega zdaj tako šibka. Domačin Jenk mi je povedal, da se spominja, kako je voda »muzirala«; tako močno, da ni bilo mogoče obraza držati nad njo. — Seveda bi strokovnjaki — geologi in bal-neologi — te stvari lahko spet uredili. In tako Jezersko naravnost obogatili z novo, dragoceno mikavnostjo. Sicer pa bi veljalo tudi že sedaj, vsekakor pa do prihodnje sezone, postaviti smerokaze do izvira, kjer bi se radovedni turist ob odprti cevi svobodno napil jezerske zdravilne vode — kar recimo ji tako! Seveda se nam nehote vsili primerjava jezerskega izvira z izviri mineralne vode onstran meje, v dolini #Bele. Med obema izviroma je kakih 3000 m zračne črte, višinske razlike je le 70 m. Tudi geološka sestava tal je prav enaka (skriljavec in peščenec, nad njima pa apnenec iz si-lurske dobe). A vendar, kakšna razlika: v Beli je izvir izkoriščan, urejeno je kopališče, ki slovi po vsej Avstriji kot zdravilišče za srčne bolezni, za motnje v krvnem obtoku, za obolenja želodca ln črevesja; pri nas pa izvir sameva v gozdu ... Sicer pa, kdor potuje čez jezerski prelaz v Avstrijo, vse to vidi na lastne oči. Tudi nad Ankovim lahko vsak sam vidi, kako je z našim izvirom ... CZ. Moja babica je bila srčno dobra ženska. Malo nesodobna sicer, ampak vseeno dobra. Spominjam se, kako smo otroci sedeli okrog nje in kako nam je, zgrbljena ob topli peči, P& povedovala svetopisemske zgodbe. Joj, kako zanimivo je ume-la govoriti! Odprtih ust smo strmeli vanjo in napenjali ušest. Najbolj so jo privlačili čudeži. Prav vse je poznala; tako prepričljivo je razlagala, kako so se pred preganjanimi Udi ratr maknile vode, da sem ji nekoč, otrok neumni, zastavil vprašf nje, če ne bi tudi mi poskusili česa podobnega. Brž me je poučila, da bi gotovo vsi potonili, kajti čudeži se danes zelo zelo redek pojav. Svet je postal prezloben, je še pristavita. Babice že zdavnaj ni več. Kratkohlačniki, ki so jo svoje dni poslušali, zdaj, kot odrasli ljudje, ne marajo pravljic. 1* niti približno ne verjamejo v čudeže. Nasploh čudeži v zavesti razgledanih, pravilno usmerjenih državljanov nimajo kof iskati. Opravili smo z njimi, opravili dokončno in nepreklicno-No ja, kakšen Lurd bi najbrž sprejeli odprtih rok, toda ZgW s strogo turističnega gledišča, se razume. Čudežev torej ni. Vsaj do nedavna sem bil prepričan, jih ni. Zdaj pa mislim drugače. Pred slabim tednom sem ls Šaha ...« i »Gotovo kakšen pomemben tovariš, kakšen visok fu onar ali direktor!« sem ugibal. t . ^ »Molči! Lopov je, ne pa pomemben tovariš! K°m?.l-n1i(ti mesecev nazaj je zaradi poneverbe tristopetdesetih- m'.! \)0 stal pred sodiščem. Celo v inozemstvu so ugibali, koltk ^ dobil: petnajst ali dvajset let. Dobil je tri leta PoS°irt0;afi,t dež, Čudež brez primere! Le kako mu je uspelo, tatu frCl nemu?« 4 *rced#* Skušal sem ga prepričali, da možakar z vilo in mei ni noben tat, da je samo zlorabil službeni položaj, da m ni namenoma odtujeval sredstev skupnosti, da zasluge tcklosti skoraj zagotovo odtehtajo nepomemben spodrsll ^ ter da njegovega dejanja nikakor ne smemo enačiti Z 0' * tim vlomom v blagajno, ko kriminalec neposredno, f *T| in cekarju, odnese težko prigarane dohodke delovnega ^ tiva. A Fridolin je trmasto odkimava! z glavo in očitno jel bistva problema. »čuj, ali se spominjaš Pepota, vajenca v očetovi kova je nenadoma bleknil prijatelj. ±a »Pepota? Jasno! Sest let je hodil v prvi razred. so učitelji obupali in prosili starše, naj fanta vzarne,p^0tt Takrat o posebnih Šolah še niti slišali nismo. Nato je "ev ^| va mama pritarnala k tvojemu atu in zmenila sta se, j poba sprejel v uk. Kolikor pomnim, si z nerodnim uboS nikdar kaj prida pomagal.« »Točno. No, Pepotu sedaj ni hudega .. .« jj »A res?« sem bil veselo presenečen. »Priznati mora/n^'^ je naša družba odlično poskrbela za mentalno prizaa ^^\f be. Gotovo so mu našli ustrezen posel, kjer čisto lep0 ži, kajne?« ^ »Hudiča, počakaj in me ne prekinjaj venomer!« I* mg Fridolin. »In najdi si stol, da ne boš padel. Pepo le y^gf, gospod. Umetnik je, kipar, ki vari skupaj odpadno ter prejema zanj bajne vsote. Kot grof živi in lastnega je najel. Bržkone zato, ker ne more opraviti vozniS^ez ta — toda to niti ni važno. Ali so čudeži ali ne, a?« ^ Nemo sem prikimal ter odtaval v noč. Uboga babic • vedela! f Cu^U a razstavi cvetja in gob V soboto, 23. septembra, sem šla z očetom in mamo na razstavo cvetja in gob v Ljubljano. Najprej smo si ogledali gone. Zelo sem se začudila, ko sem videla, koliko gob je nžitnih. Gobe si je ogledalo ni nogo ljudi, zato smo se Postavili v vrsto, da ni bilo Prerivanja. Nato smo odšli na razstavo cvetja. V prvem prostoru so nila prikazana razna drevesa ™ grmički. Naredili so tudi majhno umetno jezero. Sredi te dvorane pa so bile razstavljene cvetice iz Hoiandije. Se nikoli nisem videla tako lepih! V sosednji dvorani so bili veliki šopki. Tudi ti so bili zelo lepi. Nasproti so prodajali raznovrstne kaktuse ter čebulice pomladanskih cvetic. Na koncu smo si ogledali še razno sadje in zelenjavo. Ahna Bizjak, 4. a r. osn. šole France Prešeren, Kranj Ranjen pes pred našo hišo V četrtek zjutraj sva šli s Sestrico v šolo. Na šolskem dvorišču sem zagledala psa, ki je ležal na tleh in se ni Sanil. Hotela sem že iti k njemu, ko mi je pritekla nasproti sošolka Saša. Rekla nri je, naj se psu ne bližam, ker je obstreljen in zato nevaren. Ranjena žival se mi je zasmilila. Sestrica in njena sošolka sta odšli v razred, laz pa sem še nekaj časa ostala pri psu. K njemu je tedaj prišel črn pes. Obska-koval ga je in mu lizal rano. Hotel ga je vzdigniti, a je bil zanj pretežak. Zvonec je zazvonil in morala sem v razred. Po končanem pouku psa ni bilo več na dvorišču. Tatjana Jeraia, 4. a r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj Gasilsko tekmovanje pionirjev v* okviru požarnovarnostnega tedna je področni gasilski ^tab za Gorenjsko organiziral gasilsko pionirsko tekmovanje, 1 )c bilo v nedeljo, 17. septembra, v Kranju. Na tekmovanju ^e sodelovalo 10 desetin, to je skupaj 90 članov pionirskih llP. Od tega sta v A skupini nastopili desetini Stražišča in eznikov, v B skupini pa so tekmovali pionirji iz gasilskih fuštev Jesenice, Preddvor, Begunje, Bled, Bohinjska Bistrica, ara Loka, Križe in Podljubclj. Kljub slabemu vremenu je lo tekmovanje in udeležba zelo dobra. Po končanem tekmovanju je sledila razdelitev pokalov in P °m, 1. mesto v A skupini so dosegli pionirji gasilskega GD Stražišče, 2. mesto v A skupini so dosegli pionirji 2 dežniki; v B skupini pa so dosegli 1. mesto GD Begunje, • CD Bled in 3. GD Križe. Ob zaključku tekmovanja je pio- Go • Sp,e^ovor^ poveljnik področnega gasilskega štaba enjske Jože Kastelic. Poudaril je pomen vključevanja pio-* v v gasilske vrste, kajti prav v njih je bodočnost gasil- skih organizacij in društev. Anton Sede j !G0R PEHARC OSNOVNA ŠOLA K.O-:>Sw.v, OOftroA. SSamnati mož V očetovi rojstni vasi je živel že prileten vdovec, velik skopuh. Blizu kozolca je imel lepo hruško, ki mu je vsako leto obilo rodila. Če je koga zalotil na drevesu, gorje mu. Nekoč so fantje iz vasi naredili slamnatega moža. Ko se je zmračilo, so ga odnesli na hruško, ga privezali in napeljali vrv na kozolec. Vsi so se skrili v kozolec in začeli majati vrv. Takrat je pritekel lastnik in začel groriti možu iz slame, ker je mislil, da je živ človek. Rekel mu je, da ga bo ustrelil, če se takoj ne spravi s hruške. Ko se mož iz slame ni premaknil, je odšel po puško. Vrnil se je prazen, ker puške ni imel. Se nekajkrat mu je zagrozil, vendar brez uspeha. Ves razjarjen je odšel po soseda, ki je imel puško. Prišla sta in zabičala možu na drevesu, naj zleze z njega, ker bosta sicer streljala. Vse je bilo /aman. Sosed je ustrelil. Fantje so takrat še bolj potresli in vrv, s katero je bil privezan slamnati mož, se je utrgala in mož je padel na tla. Lastnik hruške in sosed sta sc prestrašila in zbežala. Zaradi strahu nista vso noč spala. Fantje so medtem pobrali vse hruške. Drugo jutro je lastnik šel prijavit na policijsko postajo, kaj sta storila s sosedom. Ko so prišli policaji, ni bilo ne moža ne hrušk. Karmen Kodrič, 7.a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič V gozdu Bilo je nekega lepega sončnega jutra. Mamica me je zgodaj zbudila. Zaslišala sem glas: »Vstani, vstani, danes gremo v gozd nabirat gobe.« Takoj sem bila hudna in že sem oblačila pulover in hlače. Hitro sem stekla v kopalnico, da se počešem in umijem, potem pa »hop« v kuhinjo. Tam me je že čakal zajtrk. Popila sem vročo kavo in si v usta stlačila kos kruha z maslom. Stekla sem še po škornje in jih obula. Vzela sem košarico in majhen nož. Bila sem pripravljena za odhod. Zabrnelo je in pred hišo je stala naša »katrca«. Ko smo vse natovorili, smo se odpeljali proti Udinborštu. Mimo nas so hitele vasice, travniki in polja, na katerih sem že opazila mlado ajdo. Avto je zavil na gozdno pot. Ustavili smo se pod visokimi smrekami. Objel nas je vonj po praproti in mahu. Zdelo sc mi je, da bo pod vsak m grmom skrit jurček ali vsaj lisička. Pa ni bilo ta- ko! Vzpenjali smo se po Strmem pobočju. Na vrhu sta nas pričakali dve maslenki. Dobro se je začelo. Kmalu nas je prevzela lepota gozda. Uživali smo ob petju ptic. Med smrekovimi vejami sem zagledala ljubko veverico. Očka mi je razložil, da si s košatim repom pomaga pri plezanju. Skozi veje dreves je kdaj pa kdaj prodrl kak sončni žarek in pokukal pod grm, če ne tiči morda tam zajček. Ko sem vsa zamišljena hodila po gozdu, sem se spotaknila ob prelepo bisernico. Bilo je, kot bi mi hotela reči: »Potlej, tu smo!« Ozrla sem se in jih nabrala pol košare. Tako sem si želela, da bi zagledala jurčka. Toda želja se mi ni izpolnila. Nabrali smo pet vrst gob: lisičke, kostan jevke, bisernice, maslenke in golobice. Zadovoljni smo se vrnili domov, saj smo preživeli lep dan v gozdu. Maja Bezlaj 4. a r. osn. Šole France Prešeren, Kranj Peter Zjutraj pride Peter v Šolo še ves zaspan in nepočesart. Prvo uro je imel glasben^ pouk. Zelo rad se je lovil pd razredu s sošolci. Začeli so razgrajati in vpiti. Ko je zazvonilo, so se nekateri takoj pomirili, drugi so se pa še vedno lovili. V razred je stopil tovariš. Vsi so vstali in pozdravili. Nato je hodil učitelj od klopi do klopi in preizkušal, če bi lahko še kdo šel v pevski zbor poleg lanskih. Na vrsti je bil Peten Tudi on je imel dober glas/ Rekel mu je. naj zapoje kakšno pesem. Peter mu je dejal, da ne more, ker ga bodi grlo in jemlje zdravila. Tovariš je vedel, da se pretvarja in da je trmast, zato je prošnjo ponovil. Poier je videl, da ni pottfcoči in je poskusil z zvijačo: grdo iz zapel. Tovarišu lo ni bilo všeč in je hotel, da pravilno m lepo zapoje. Ta je še bolj povesil glavo iri se kislo držal. Postlal ga je v klop in mu rekel, da bo morda do drugič že zdrav. Zelo potrt je šel v svojo klop. Ko je tovariš odprl klavir, je naše! majhen listič. Na njem je pisalo: »Peter se je lovil.« Peter se je seveda začudil in rekel, da to ni res in bil še bolj užaljen. V Petru pa se je kuhala jeza. Po pouku je vprašal sošolke in sošolce, kdo je napisal listek, toda domov je odšel nepotolažen Katica Prša, 6. a r. osn. šole Cvetko Golar, Sk. Lokj Zajec in lisice Zajec priskakljal je v dom lisice, ki res prav zvite so tatice, poprosil jo je za šop trave, da imel doma bo kaj zabave. Lisica trave mu je dala, zraven se je še sama posladkala zajec, ves vesel je odskakljal in lisici fige pokazal. Lisica si ga je zapomnila in ga drugič je spodila. Sedaj nista več prijatelja, ker bosta do smrti skregana. Lisica tri mladičke dobila ji in od doma vse spodila je. Lovec je prišel in lisici iivlienje vzel. Marija Triler, 6. a r. osn. šole CvetVn C.-'S^ofja Loka ŠOLSKIH \ i KLOPI SOBOTA - 30. septembra Ivi ui o nniciic Drobnjak gojimo na vrtu ali v lončkih. Razmnožujemo ga z deljenjem. Lahko ga tudi sejemo, vendar pa bolj obdrži svoje lastnosti, če ga razmnožujemo z deljenjem. Sadimo ga v humozno zemljo s precej vlage. Za kuho uporabljamo sveže cevaste liste, ki jih lahko nabiramo že zgodaj spomladi. Listke režemo tik pri zemlji, ker na pol odrezani listki ne rastejo več. Sesekljan drobnjak dodajamo goveji in drugim juham tik pred serviranjem ali pa jih denemo na mizo, da si vsak sam potrese jed. Zamešamo ga tudi med solate, ker jim spreminja in izboljšuje okus. Dodajamo ga tudi kuhani zelenjavi, mesnim in kruhovim nadevom ali kruhovim cmokom. Poznamo drobnjakove štruklje, jajčno omako z drobnjakom itd. Sesekljan drobnjak umešamo tudi v namaz iz surovega masla ali skute. Jedem ga dodamo vedno ob koncu kuhanja, ker tako ohranimo več vitaminov, dišavnih in zaščitnih snovi. Drobnjak vsebuje vitamin A, vitamin B in precej vitamina C. Z drobnjakom obogatimo jed prav tako kot s peteršiljem. Pazljivo ravnanje z živili Da bodo živila, ki jih prL nesemo s tržnic ali trgovine kar najbolj obdržala svoje lastnosti, jih moramo tako; primerno shraniti do uporabe. Najboljše je seveda, če ima. mo sami zelenjavni vrt in tam v zgodnjih jutranjih urah naberemo zelenjavo za tisti dan. Zelenjave namreč ne nabiramo tik pred kosilom, ker na soncu v opoldanskih urah ovene in ni tako sočna. Ker pa vsako gospodinjstvo nima zelenjadnega vrta, smo pač vezani* na kupovanje po trgovinah. Ce smo stalna stranka v trgovini, potem že vemo, kdaj pripeljejo svežo zelenjavo in sadje. Žal v mnogih trgovinah zelenjava in sadje stoji neprimerno shranjeno več dni, pri tem pa izgubi na vrednosti, žal pa tudi na ceni. Ko prinesemo zelenjavo domov, jo denemo takoj v temen prostor, ki pa mora biti tudi zračen. Idealne so košarice iz plastificira. ne žice, saj okoli tako shranjene zelenjave zrak dobro kroži. Če smo si nakupili več zelenjave, jo je treba shraniti v hladilnik. Najbolje je, če jo zavijemo v plastične foli-. je, da se preveč ne izsuši. Nasploh pa velja, da zelenjavo porabimo kar najhitreje. V toplih dneh trajajo tudi ostala živila mnogo manj časa kot sicer. Posebno nevarne za zdravje so na pol kuhane jedi, ki smo jih pustili v topli kuhinji. Zato jedi vedno skuhajmo do kraja, jih hitro ohladimo in nato shranimo v hladilnik. Jedi, ki smo jih le na pol skuhali ali meso, ki smo ga le na pol spekli, so zdravju nevar. ne. Razvoja škodljivih snovi, ki so v na pol kuhanih jedeh, kljub hladilniku ne moremo zaustaviti. Zato moramo v toplih dneh pri takih jedeh biti še posebno pazljivi, posebno še tam, kjer- kar ne morejo brez pripravljanja hrane za drugi dan. Poleg mesa moramo pazljivo ravnati tudi z ribami, jajčnimi jedrni, mlekom, kuhanim krompirjem in stročjim fižolom. Vsa ta živila so v toplih dneh dobra gojišča bakterij. Ce smo nepazljivi, se lahko s takimi jedrni poleti hitro zastrupimo ali pa nas mučijo črevesne bolezni. lTlraveri?I Pazimo Te, |g V jnpdnj milosti brezrokavniki. Ne nosimo Jih ril čez bluzo, pač pa Jih oblečemo tudi čez obleke, da še barve ujemajo. Breda j. Iz Kranja — Prosim ^ vas za kroj obleke, bi jo nosila v zgodnji ' sečnostii. Blago že imam vzorec prilagam v pismu. Stara sem 25 let, imam temne lase in rjave oči, visoka sem 165 cm ki no-in Marta — Za vas sem pripravila dva primerna modela oblek za nosečnice. Leva obleka je piramidastega kroja, v prsni višini je rezana. Zapenja se spredaj na zadrgo. Ovratnik je koničast, rokavi kratki, lahko pa so glede na sezono tudi dolgi in ozki. Desni model polobleke se prav tako zapenja na zadrgo in je piramidastega kroja. V prsni višini je prišit majhen Žep. Rutico v žepku lahko menjate, tako da se ujema z barvo vaše bluze oziroma puloverja. Na žepu so prišit i gumbi, ima pa tudi dva okrasna šiva. S šivi je obleka ob-šita tudi na .prednji strani, kjer se zapenja. Zdravljenje astmatikov Poleg dihalnih vaj sta za astmatične otroke P«* poročljiva telovadba a8 orodju in plavanje. T° dvoje omogoča, da se te'° pravilno oblikuje. Posebno koristno je plavanja zato naj ga astmatični otroci goje poleti in pod mi. Od zimskih športov priporočamo smučanje, drsanje, in sankanje, od poletnih pa kolesarjenj«, tenis in namizni tenia. 'gre z žogo, hojo v hribe. Seveda moramo pri Izbir* športa upoštevati otrokovo telesno zmogljivost. t° določamo s posebno m«*0, do, ki nam omogoča, otroku — astmatiku P1* vilno predpišemo te"e»J obremenitev. Upošteva" moramo seveda tudi ot& kovo željo za določeni"1 športom ali igro. Dihalna gimnastika & šport zelo ugodno vpil*-*' na duševno počutje astn*' ličnih otrok, jim dvig«** samozavest in jih de,ata samostojne. Na zdravljenje astro* tičnih otrok ugodno vpj1' va tudi ustrezna klima. & izboljšanje bolezni vpH** ta povoljno tako obirt* ska kot višinska klima- Jadransko morje ^ 2eIo ugodno klimo za s' matike. Deloma sodi sredozemsko deloma Pfl klimo: 1 prevlad"!* I i kontinentalno ' večini otokov prev«»-prva, na kopnem pa b° druga. Na astmatike K voljno deluje zmerna OtlVeĆ kot lani- Tak usP*h 6r0cu..1tflko dosegli z večjo lja Ktivnostjo m posodob-1 hm61*1 Pr°izvodnje ter uva-(W Proizvodnje novih iz-l»v ^ sodobnih materia-loto nareku svetovne mode. tu t namreč stekla v ob-renjj kl ga ima šešir v Go- I ^Polen*1' izdeIava Pokrival 1 Hega , ,e ,n pokrival iz umet- V teh r* za *esen ,n z5mo* Uro«}" ""eh so že zaključili ^tacr kap m klobukov v V Vtp,V najrazličnejših krzn. an°sti 3,500.000 dinarjev. Umetno krzno uvažajo iz Nemčije. Iz njega izdelujejo damske in moške kape in kar bo še posebno razveselilo mamice, tudi pokrivala vseh vrst za deklice, dečke in najmlajše. Modna kreatorka je izdelala okrog 30 modelov po najnovejši modi, ki letos predpisuje dolgodlako krzno v najrazličnejših barvah. Dekleta in žene bodo rade segle po kučmah in baretah, smučarke pa se bodo navdušile nad smučarskimi kapami v imitaciji ovčjega krzna. Iz istega materiala so izdelali tudi modele za otroke. Posebni lepi so v kombinaciji s, skajem. Pokrivala izdelujejo v beli, biege, rjavi in črni barvi, za otroke pa je veliko belega in rdečega, modeli za fantke pa so v rjavih tonih. Klobuki in kape iz umetnega krzna so topli, lahki, obdržijo obliko in se ne meč. kajo. Umetno krzno je tudi pralno. In kje bomo klobuke in kape iz Šeširja lahko kupili? V Seširjevih trgovinah, ki sO v večjih mestih po Jugoslaviji in v vseh večjih blagovnih hišah na Gorenjskem. Cene so konkurenčne, saj je že lepo kapo ali bareto lahko kupiti za 120 dinarjev, najbolj ekskluzivni modeli pa tudi ne bodo presegli cene 190 dinar, jev. Otroške kape in klobučke pa so dali v trgovine pO 50 do 80 dinarjev. Vsi modeli iz tovarne klobukov Šešir v Škof ji Loki nosijo zaščitni znak piccadillv. -Os mali tri glav TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo vam zimske spalne srajce in pižame iz flanele in kosmatega po!ycrepa po ugodnih cenah v prodajalnah v Kranju in Kamniku 1 VELETRGOVINA ■^IVILA objavlja prosto delovno mesto pomočnika skladiščnika (več oseb) Pogoji: kvalificiran trgovski delavec Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali pa se osebno zglasijo na upravi podjetja najkasneje v 15 dneh po objavi prostih delovnih mest. Živilski kombinat ŽITO, Ljubljana DE Pekarna Kranj Takoj zaposlimo dva skladiščna delavca v skladišču Kranj Pogoj: stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Fizično sposoben za prenašanje bremen. Osebni dohodek po pravilniku. Iranslu ris p r i p o r O 5 0 Izkoristite kopanje v ogrevanem bazenu s 50 % popustom za 10-kratno kopanjel (Vsak dan — razen ponedeljka — od 14. do 20. ure, ob sobotah In nedeljah od 10. ure dalje) 0 Savna In masažel £ V jeseni nudimo posebno ugodne turistične vikend In 7-dnevne pakete I 0 Vsak petek in soboto ples od 20. do 24. ure! £ Ob petkih so na voljo speclalitete madžarske kuhinje! 0 Priporočamo naše klubske In sejne prostore za seminarje, tečaje In konferencel hotel Iranslurisl škofja loki PRODAM Prodam JABOLKA za ozimnico. Srakovlje 4, Kranj 4954 Prodam novo KOSILNICO znamke grivaldi za traktor zetor. Trboje 70 4955 "Prodam GAJBICE. Hribar Franc, Golniška 33, Kokrica, Kranj 4995 Prodam zelo malo rabljen ŠTEDILNIK gorenje na trdo gorivo. Pogačnik, Trboje 101 4996 Ugodno prodam stereo studijski MAGNETOFON in kasetni avto MAGNETOFON, oba philips. Demšar, Zg. Bit. nje 132 j 4997 Prodam prosto stoječo KOPALNO KAD, veliko 160 cm. Kranj, Tomšičeva ulica 20 4998 Prodam ŠTEDILNIK kii-persbuseh. Kranj, Cesta JLA 34 4999 Prodam PONY EXPRES. Suha 34, Kranj 5000 Prodam nov ŠTEDILNIK kiipersbusch. Medetova 6, Kranj 5001 Od 7. oktobra dalje proda, jam ZIMSKA JABOLKA. Odjemalce prosim, da prijavijo količino. Cena 1,25 in 4 din. Dr. Kavčič, Bled 5002 Ugodno prodam novo pocinkano MREŽO za ograjo, visoka 1,30 m in več metrov suhih že nasekanih DRV. Cena po dogovoru. Vrtnarija Tušek, Podbrezje, Duplje Prodam tri TELIČKE (enega bika sivo-rjave pasme, eno rodovniško teličko simental-ko). Jamšek, Bukovica 12, Vodice nad Ljubljano 5005 Prodam 800 kosov votlakov navadnega formata. Naslov v oglasnem oddelku 5004 Zelo ugodno prodam PEC emo 5, kombinirano PEČ za kopalnico in 80-1 i trski BAKRENI KOTEL. Grašič Pavel, Zg. Duplje 12 5007 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Voglje 73 5006 Prodam kromaliČno HAR-MONIKO znamke ficosecoo (120 basov, trije registri) in rabljen dvoredni PLETILNI STROJ regina. Naslov v oglasnem oddelku 5021 Ugodno prodam PEČ kiipersbusch. Ulica 31 divizije 24, Kranj 5008 Prodam težko KRAVO, do-bro mlekarico s teletom. Ljubno 12, Podnart 5009 Prodam moško KOLO. Sp. Duplje 74 5010 Prodam dva PRAŠIČA, težka od 70 do 80 kg. Milje 3, Šenčur 5011 Suha bukova DRVA po 110 din za prm. dobite pri So-kliču, CeŠnjica, Podnart 5012 Prodam dobro ohranjen italijanski globok OTROŠKI VOZIČEK. Tušek, Adergas 29, Cerklje 5013 Ugodno prodam zeJo do- j bro ohranjeno kuhinjsko de« jj, lovno MIZO. Naslov v ogrnem oddelku 50i4 ^ Prodam zelo dobro ohra-nje ELEKTRIČNI ŠTEDIL- ■ NIK eko za 300 din in ŠTEDILNIK tobi na drva za 200 din. Kvas, Ljubljanska 14< l Kranj 50l5 l Prodam 500 betonskih DAKOV, velilkosti 30 x 40. Na-1 slov v oglasnem oddelku 501«, Prodam dve novi POS'1 & , LJI (pograda). Moša PijadJ , 17, Kranj 501^ Prodam sedem tednov sta«^ re PRAŠIČKE. Čadovlje 3,(9 Golnik 501» Prodam 75- in 150-lonskit STISKALNICI. Rovtar Franc,t Britof 11, Kranj 501^' Prodam GRADBENO B* [] RAKO, primerno za garaž* f Pot na Jošta 2, Kranj 5°-w f Zaradi utesnitve ugod"" prodam dobro ohranjen9 POSTELJO s posteljno 15 kg ŽIME, prešito PREGRJ rico, dva posteljna VLOŽKA. I pREGSo N.JALO in staro POMIVAJ. f| MIZoToTga'Koritnik" M*jg („ trg 19, škofja Loka P* 1 Prodam eno leto starec k PSA šarpla ninca. Dober ' j) vaj. Klobovsova 3, Skw"fc, Loka &?It Poceni prodam montažna GRADBENO BARAKO, PUjj* TE in BANKINE ter neK«Ja odpadnega lesa za kurja (J l Janez Jereb, Kranj, VodoK' ' čeva 16, telefon 21-692 * Prodam dva PRAŠIČA J IJ rejo, težka od 120 do 140 * J" ^ Ziebir Franc, Dvorje 30, &Li. kije 50^< IVIL-A GLOBU? JpOTA - 30. septembra 1972 GLAS * 29. STRAN »,Jl0dam PUNTE in BANKI-Kakio 3 507.6 .^liam montažno prenos-VJ HIŠICO. Kokrica 33, irai»i (pri žagi) 5027 kj?rdem l«t starega h^njatr,'""011083 vseh del ali °ŽC- Ov^x ^ kravo. Bešter v^'še 12, Podnart Prodam brejo KRAVO. Zamljen Janez, Šenturska gora 9, Cerklje 5082 Prodam železna VRTNA VRATA. Huje 33, Kranj 5083 Prodam dobro ohranjen SKEDENJ 5X6m z ostrešjem. Čelik Urban, Voiča 2, Poljane 5084 Prodam tri mladiče volčja-ke. Hosta 5, škofja Loka Prodam rabljeno ZAKONSKO SPALNICO, ŠTEDILNIK na drva in razne dele od ŠKODE, letnik 1967. Naklo 151, vsak dan od 15. ure dalje 5086 Prodam dve kompletni GARNITURI ZA DNEVNO SOBO. Grabeč Janez, Smledniška 29, Kranj. Ogled vsak dan od 14. ure dalje ali informacije na telefon 24337 Prodam KONJA ali zamenjam za bika. Tenetiše 33, Golnik 5088 Prodam rumeno KORENJE. Naslov v oglasnem oddelku Prodam električni ŠTEDILNIK. Britof 187, Kranj 5107 Kupim dobro ohranjen PIANINO. Kovač Anica, Par. tizanska 4, Kranj 5033 Kupim KAVČ. Jenko Jožica, škofjeloška 7, Kranj 5092 Kupim 50- do 60-litrski KOTEL za žganjekuho. Zagoršek Janez, Smledniška 66, Kranj Kupim PEČ na žaganje. Gostišče Trnove, Duplje MOTORNA VOZILA Prodam FIAT 125 special, 1971, 10.000 km. Ogled sobota popoldan. Kopač, Kidričeva 10, Kranj, tel. 23-796. Prodam osebni avto VW. Suha 5, Kranj 5093 Ugodno prodam karambo-tiran FIAT 750, letnik 1964. Ogled in informacije pri Jerebu Stanetu, avtokleparstvo Lesce 4972 Prodam osebni avto DKW F-12 laxomat, letnik 1966. Prilagojen za invalide, lepo ohranjen, ugodna cena. .Ogled v nedeljo do 12. ure. Franci Zupane. Bodešče 9, Bled 5034 Ugodno prodam ZASTAVO 850 in ZASTAVO 750. Repe, Sp. Radovna I, Zg. Gorje Po ugodni ceni prodam osebni avto TRABANT, letnik 1968 v voznem stanju. Moste 77, Komenda 5036 Prodam AMI8 še v garanciji. Ponudbe poslati pod »ugodna prilika« 5037 Prodam FIAT 750. Hrastje 110, Kranj 5038 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966, 5000 km po generalni in MOPED T-12. V račun vzamem tudi ček. Ber-toncelj, Zg.t Dobrava 4, Kamna gorica i 5039 Prodam CSEPEL 450 kiper ali zamenjam za osebnega. Čelik, Kranjska cesta 29, Šenčur 5040 GARAŽO v bližini avtobusne postaje vzamem v najem. Ponudbe poslati pod »15.000« Prodam MOPED na dve prestavi, prevoženih 2949 km, v voznem stanju. Zalog 4, Golnik 5042 Prodam RENAULT R-8,'letnik 1965. Oter Milan, Stara Loka 142, škofja Loka 5043 Prodam MOPED. Predoslje 49, Kranj 5044 Prodam FIAT 850. Rctljeva 33, čirče, Kranj 5044 Prodam skoraj nov AMI 8. Naslov v. oglasnem oddelku Prodam FIAT 850, letnik 1967. Velesovo 10, Cerklje Prodam NSU 1000. Cesta na Klanec 57, Kranj 4971 STANOVANJA Nujno iščem neopremljeno SOBO. Dušan R., Nazorjeva 8, Kranj 4982 Zakonca iščeta SOBO v Kranju. Sanja Ertem, Golnik 25 4983 Mladoporočenca iščeta SOBO s kuhinjo v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »redni obroki« 5046 Dekletom oddam ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku 5047 SOBO s souporabo kopalnice v Škof j i Loki ali bližnji okolici išče fant. Ponudbe poslati pod »miren« 5048 Oddam SOBO ženski, ki bi mi nekoliko gospodinjila. Sem vdovec brez otrok. Imam lastno stanovanje blizu Kranja. Avtobusne zveze ugodne. Več ustno. Ponudbe poslati pod »Mirno življenje« 5049 Fant išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali oko- Ob Zahvala IftoŽa^H! 'n nonatlomcstl jivi izgubi tragično preminulega, našega ljubljenega • ' atkn, brata, strica in svaka Jožefa Malija mizarskega mojstra iz Tupalič tov^Ar?10* Zanva'JuJemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali v teh težkih dneh, te]jCMri Janc^u za nesebično pomoč ob nesreči, vsem sosedom, botrom, prija-ktI ^ 1 nJegovirn stanovskim tovarišem ter lovcem za spremstvo in tov. Gajš-in tolaži °V''n' govor- Posebna zahvala g. župniku iz Trstenika za spremstvo Vence t! ? 80Yor' Iskrena hvala vsem, ki ste zasuli grob s cvetjem in darovali st.i 1 i ' ."0t"3cn'kom in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, poča-njegov spomin in nam izrekli sožalje. Globoko žalujoča žena Štefka, hčerka Silva, sin ^ttfiali* t> Jožko, brat in sestri z družinami in vsi sorodniki ce' Ri'dovljica, Jcreka, Klanec, Moste, Kamnik lici. Vukovič Anton, Robiče-va 5, Ljubljana 5050 V središču Bleda oddam SOBO z eno posteljo mirni osebi. Naslov v oglasnem oddelku 5051 Iščem manjše enosobno STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5096 Oddam dve opremljeni SOBI s kopalnico. Informacije na Hujah 33, Kranj 5097 Prodam takoj vseljivo DVOSOBNO STANOVANJE v centru Kranja. Ponudbe poslati pod »prilika« 4979 Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju. Plačam 100.000 S din mesečno. Možno predplačilo. Lazar Drago, Moša Pijade 11, Kranj 4980 t POSEST I V najem oddam nekaj ZEMLJE. Zg. Brnik 101 5098 V bližini Kranja zamenjam polovico obnovljene HIŠE, vrt, načrt ža nadaljnjo gradnjo za primerno STANOVANJE z vrtom na Gorenjskem. Telefon 24-218 5052 Prodam večjo DELAVNI-ŠKO ZGRADBO s pokritim dvoriščem v Mokronogu na Dolenjskem. Stavba je primerna za avtomehanično, av-toličarsko ali podobno obrt. Opremljena je s komunalnimi priključki in telefonom. R. Kuhar, 68230 Mokronog, telefon 068/ 83-169 5053 Kupim manjšo HIŠO z nekaj sadnega vrta ali vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku 5054 V Selški dolini (pod Mohorjem) prodam kmečko kaj-žo — BRUNARICO, primerno za vikend hišico. Informacije popoldne na telefon 72-588 Kran j 5055 Poceni prodam VRSTNO HIŠO v Kranju (zgrajena do prve plošče). Ponudbe poslati pod »gotovina« 5056 ZAHVALE Zahvaljujem se ženam, ki so pripravile tovariško srečanje članic ZB pri Laknerju. Fcrjančič Marija, šorlijeva 39, Kranj 5104 Za prazno ogrevano SOBO grem varovat nad dve leti staro deklico ali dve. Naslov v oglasnem oddelku 5099 Sprejmem ŽENSKO za gospodinjstvo. Nudim hrano in stanovanje. Zglasite se pri Hain, Valjavčeva 7, Kranj 5057 ŽENSKA išče redno popoldansko zaposlitev. Ponudbe poslati pod »popoldne« 5058 Dam hrano in stanovanje moškemu, ki bi po silužbi po-inaval na manjši knv.Miji. Naslov v oglasnem oddelku 5059 Iščem PLETILJO na domu. Dober z.' služi k. Ponudbe poslati pod »senjski proizvodi stroji 12, 10, 5« 5060 Takoj zrnoslimo RAZNA-SALCA-KO za teren Naklo. Delo v opoldanskih urah. Plača dobra. Javite se na podružnico Ljubljanskega dnevnika Kranj, Tiitov trg r8 5100 Iščem starejšo ŽENSKO za varstvo dveh otrok (2 leti in 8 mesecev). Naslov v oglasnem oddelku 5101 ROLETE, lesene, plastično in žaluzije, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik SP1I.ER, Gradnikova 9, RADOVLJICA, telefon 064-75-610. Pridem na dom Opravljam vsa ZIDARSKA in FASADARSKA DELA po ugodni ceni. Zaimi Nazim, Kokrški breg 1 a, Kranj 5061 Izdelujem TRAKTORSKE PRIKOLICE vseh vrst, nosilnosti 1 do 6 ton, kiper na vse strani. Dobava takojšnja. Lah Alojz, Klanec 13, Komenda 5062 Cenjene stranke obveščamo, da smo začeli prodajati OKRASNE IGLAVCE kot so: tisa, pančičeva smreka, pritlikavi bor, več sort brinov itd. (vseh 15 vrst). Odprto od 8. do 18. ure vse dni, razen nedelje. Vrtnarija Tušek Pod-brezje, Duplje 5063 Izdelujem OGRAJE za balkone, vrtove, stopnice. Slat-nar Peter, Cerklje 50 5105 IZGUBLJENO 28. septembra sem izgubil AKTOVKO s knjigami in rokavicami v Kranju od mesta do Labor. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne aktovko proti nagradi. Jerše Ivan, Dragočajna 11, Smlednik 5102 Pred 14 dnevi v Kranju izgubljeno DENARNICO z večjo vsoto denarja in dokumenti vrnite proti nagradi 500 din Antonu Kepico, Stara cesta 19, Kranj 5103 PRIREDITVE MLADINSKI AKTIV ŠENČUR prireja vsako nedeljo ob 16. uri MLADINSKI PLES. Igrajo TEKTITI 5064 Gostilna »BOHINC« na Miljah priredi v soboto, 30. septembra, ZABAVO ob 15. uri. Kegljanje za osla. Vabi vas Irena 4990 KUD Prežihov Voranc v ZALOGU prireja vsako nedeljo ob 16. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TRGOVCI. Vabljeni! 4991 Spoštovane obiskovalce obveščamo, da je NIGHT KLUB v GAMSOVEM RAJU odprt vsak dan ob 22. do 4. ure. Dopoldne in popoldne normalno obratujemo, ra/en v torkih. Parkirišče urejeno". Postrežemo z raznimi domačimi spccialilctami. 7a obisk se priporoča GAMSOV RAJ BASEU pri PREDDVORU, tel.74-140 5065 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo, 1. oktobra, ob 17. uri MLADINSKI PLES. Zabaval vas bo ansambel TIGER. Vljudno vabljeni! 5106 Zahvala Ob smrti našega dragega moža in očeta Janeza Fabjana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin s spremstvom na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Zelo smo hvaležni zdravniku dr. Bajžlju Janezu za njegovo prizadevno zdravljenje očetove dolgotrajne in mučne bolezni. Iz srca se zahvaljujemo gospodu župniku in govornikom za njihove občutene poslovilne besede. Enako zahvalo smo dolžni tudi LD Jošt, PCD Bitnje, organizaciji ZB in članom teh društev in organizacij, ki so v tako velikem Številu spremili očeta na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur iskrena hvala. Žalujoči: žena, hčerki in sinovi z družinami Zg. Bitnje, 23. septembra 1972 Zahvala Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta Miha Kosirnika Levčevega ata se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam v težkih urah kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga v tako lepem številu pospremili na njegov poslednji dom in ga počastili z venci in cvetjem. Iskrena hvala gospodu župniku iz Šenčurja za spremstvo in poslovilne besede. Hvala tudi podjetjem in sodelavcem Živila Kranj, sodelavcem Gozdnega obrata Preddvor, kolektivu osnovne šole Vodice, gasilcem in pevcem. Vsem še enkrat hvala lepa. žalujoči: žena in otroci z družinami Šenčur, 28 septembra 1972 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Francke Praprotnik iz Kovorja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji kakorkoli pomagali doma in v bolnici ter zdravstvenemu osebju, ki so ji lajšali bolečine. Hvala vsem za poklonjeno cvetje, g. župniku za pogrebni obred, tov. Lampič Mariji za poslovilne besede ter gasilcem in ZB. Še posebno se zahvaljujemo sosedi Jančevi in Rožičevi za pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerke Tončka. Jerca in Francka z družinami in drugo sorodstvo Kovor, Srakovlje, 25. septembra 1972 Zahvala Ob težki izgubi našega dobrega moža, očeta, brata in strica Slavka Bertonclja iz Bistrice pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih urah. Posebej se zahvaljujemo duhovniku, pevcem in vsem, ki so darovali denar in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Justi, sin Janez, hčerka Slavi, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Bistrica, 29. septembra 1972 Tiho je odšel v 67. letu starosti naš dobri mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak Pavel Šilar upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 1, oktobra, ob 15. uri izpred hiše žalosti na novo pokopališče v Stražišču. Za njim žalujejo: žena Marija, hčerki Martina in Olga z možem Dušanom, sinova Jože in Martin z družino in drugo sorodstvo Kranj, 30. septembra 1972 PREHITEVANJE Na cesti prvega reda na Dovjem pri Mojstrani je v sredp. 27. septembra, popoldne na nepreglednem delu ceste vozn.k osebnega avtomobila Peter VVeinrebe prehiteval kombi, Prl tem pa je izgubil oblast nad volanom in je zapeljal s ceste v jarek. Sopotnico so lažje ranjeno prepeljali v bolnišnice*' škode je za 25.000 din. UMRLA V BOLNIŠNICI Na cesti tretjega reda med Leskovico in Studorjem se Je v sredo, 27. septembra, pripetila huda prometna nezgoda. Trinajstletni Branko Peterneij je iz Studorja peljal na motor* nem kolesu znamke puch 175 cem svojo mamo Anico Petef' nelj. Pri srečanju s traktorjem v blagem ovinku je Branko Peterneij zavrl, pri tem pa je njegova mama padla z motorja prav pod kolo traktorja, ki ga je vozil njen mož Franc Peterneij. Peterneljeva je dobila tako hude poškodbe, da Je kmalu nato v bolnišnici umrla. NEZGODA PEŠCA Na Ljubljanski cesti v Kranju je v sredo, 27. septembra, zjutraj voznik osebnega avtomobila Drago Dražil iz Ljubljane zadel Draga Radivojeviča, ki je zunaj prehoda prečkal cesto. Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. NEPREVIDEN OTROK Na Cesti Toneta Tomšiča na Jesenicah je v četrtek, 28. septembra, dopoldne voznik mopeda Vlado Jensterle z Jese"«c zadel Ireno Krivec, staro 9 let, z Jesenic, ki je nenadoi"-1 stopila čez cesto. Kljub zaviranju je mopedist deklico V nesreči sta bila oba lažje ranjena in so ju prepeljal' v bolnišnico. TRČIL V PEŠCA Na cesti drugega reda v Miljah pri Kranju je v čettjj 28. septembra, nekaj po šesti uri zvečer voznik osebnega a#°j mobila Anton Vozelj iz Ljubljane zaradi neprimerne hitr#. in vožnje pod vplivom alkohola trčil v Franca Štefeta iz *DS ki je po levi strani potiskal pred seboj voziček. Franc 9%* je bil v nesreči huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansK bolnišnico. L. M« Spominska plošča ponesrečenim planincem V nedeljo, 1. oktobra, bodo člani in pripadniki jeseniške, ga alpinističnega odseka sku-kaj s svojci ponesrečenih planincev odkrili za Akom spominsko ploščo Bredi Rinaldo in Janji Krivic, ki sta se lani 2. oktobra smrtno pone- srečili pod Kačjim Jez»koIJ Spominsko ploščo bodo krili ob 9. uri. . ;i| Ob 12. uri pa bodo odM spominsko ploščo Žarctu Wj nardu, ki se je 19. okto^ 1969. leta smrtno pones^ pod Rigljico. " Zahvala Ob prerani izgubi naše dobre žene, mame Frančiške Marinič se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem 'n sorodnikom, posebno Stanki in Nevcnki za njuno požrtvovalnost v težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi računovodstvu DZS. žalujoča družina Marini* Podnart, 29. septembra 1972 Zahvala Ob hudi izgubi našega dobrega moža, očeta, deda, brata in strica Franca Zakovška v pokoju se iskreno 'zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom; prijateljem in znancem, ki so nam stali ob stran1 V težkih urah. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki sp darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem vilu spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči: žena Francka, sinova Raj ko, Viktor, hčerki Minka, Marta z družinami in drugo sorodstvo Posavec, 26. septembra 1972 Pogovor tedna Ludvik Kuhar: 50-metrska plastična skakalnica v Kranju , V začetku oktobra bodo na Gorenji Savi prek mo-Stička nove 50-metrske skakalnice, ki je pokrita s plastično maso, poleteli prvi skakalci. Gradnja prepotreb-*>ega objekta za Kranj in sploh jugoslovanski smu-~arski skakalni šport gre h kraju. Najmočnejši skakalni kolektiv v državi smučarski klub Triglav živi sedaj v pričakovanju otvoritve novega športnega objekta. Uradna otvoritev bo v soboto, 21. oktobra, ki do združena z velikim mednarodnim tekmovanjem najboljših skakalcev z šestih evropskih držav. Predsednik gradbenega odbora Ludvik Kuhar ima velike zasluge, ua se bo davna želja kranjskega Triglava v teh dneh uresničila. »Veliko je bilo truda,« nam je začel pripovedovati kvariš Kuhar. »Preden smo se lotili dela, smo morali orati vsaj najnujnejša osnovna finančna sredstva. Gra-smo začeli sredi julija letos in tako objekt po «aslUgj izredno prizadevnih skakalcev zgradili v rekord. *em času.« • Kdo je finančno podprl gradnjo? J »Naj večji delež je za sedaj prispeval kranjski Cen-j al- Z njim smo v dogovoru, da bomo šli že prihodnje o v skupno akcijo za izgradnjo skakalnega centra g |reddvoru, kjer naj bi bile tri skakalnice pokrite Plastiko, med katerimi je najpomembnejša 75-mctrska aprava. Pri izgradnji skakalnice na Gorenji vasi pa y P°magale tudi nekatere ostale delovne organizacije. 8, prdiodnjih dneh pa pričakujemo še finančno pomoč "Psčine občine Kranj in Pianice-komiteja. Pričaku-sk ° ^a *u<*'' da. bo večjo vsoto prispevala tudi občin-Spo ZVMa 23 telesno kulturo Kranj iz sredstev lota in 10 »ta stave- DosIej smo imeli odobrenih že več kot sre?Ul^0nov din' vendar smo prejeli le neznatna e°stva za meri t vena dela.« • Kolišna bo vrednost objekta? \a,^akalnica bo vredna okoli 40 milijonov starih din. je ^^te izdatke smo imeli z nabavo materialov, saj l)e. pr> samo plastika stala 15 milijonov starih din. ^ Je bilo v glavnem brezplačno, karkoli je bilo mož-skokaPraV't* amatersko, so opravili člani sekcije za Vrerf6 drugi prijatelji skakalnega športa v Kranju. ^n/'Ost prostovoljnih del članov kluba cenimo največ i bilijonov starih din, saj so opravili že doslej Javor t7000 Prostt>vol|Jnih ur. Vodja vseh del je Jože korist' na^rte Pa sta skupaj pripravila inž. Lado Klerom An študent arhitekture, naš aktivni tekmovalec Hob ° bal- Prepričan sem, da v Kranju ni doslej še °0jek ltlu° Pokazal toliko marljivosti pri izgradnji *k!h v* k<>t prav in zato zasluž> kolektiv kranj-skakalcev vse priznanje.« Obveščamo starše, cicibančke in ostale, se v domu Partizana v Stražišču 2ačne redna vadba v torek, 3. oktobra, °b 17. uri. ostale informacije so na oglasni deski v domu. Tekmovanfe radi sko vodenih modelov Na letališču Alpskega letalskega centra Lesce bo od 28. septembra do 1. oktobra mednarodno tekmovanje radijsko vodenih modelov, imenovano 5. Bled kup. Tekmo-vanje organizirajo Aeroklub Kranj, Alpski letalski center in zveza letalskih organizacij Slovenije od podpori radovljiške občinske skupščine in zveze letalskih organizacij Jugoslavije. Na letališču se je zbralo 30 tekmovalcev z motornimi modeli lastne izdelave. Tekmovalci So iz nacionalnih aero-klubov iz Avstrije, Italije, Licchtensteina, Belgije, Bolgarije, Švice, Zvezne republi. ke Nemčije in Jugoslavije. Jugoslovanov je letos kar sedem. Razen tega pa na letos, njem tekmovanju sodeluje tudi lanski svetovni prvak iz Švice, drugouvrščeni iz Lie-chensteina in četrto uvrščeni iz Celovca. Tekmovanja so vsak dan od 9. do 12. in cd 14. do 17. ure. Jutrišnje tekmovanje bo odločalo tudi o uvrstitvi. A. 2. Hokej Jesenice : Traktor 2 : 18 Jeseniški hokejisti so se med_ tednom "pred 3000 gledalci" pomerili z odličnim sovjetskim moštvom Traktor. Le-ti so na šestem mestu prve hokejske lige v Sovjetski zvezi. Poleg številnih golov, ki so bili plod odličnih kombinacij in izredne kolektivne igre pa so lahko gledalci videli tudi izredno tehnično igro. Ta je bila res prava šola modernega hokeja. Morda je poraz Jeseničanov le nekoliko previsok, vsekakor pa je srečanje za bivše državne prvake dobra šola, kako se kolektivno igra pred neučinkovitimi akcijami posameznikov. Gola za Jesenice sta dosegla Roman Smolej in Tomaž Košir. -bef Triglav : Radenska 88 :77 V predzadnjem kolu IA slovenske košarkarske lige za moške so obe točki odnesli le Triglavani. Na stadionu Stanka Mlakarja so premagali solidno ekipo Radenske. Loški Kroj je gostoval v Ljubljani, kjer je ostal praznih rok v igri s Trnovim, medtem ko je Vrhnika doma odpravila Jesenice. Rezultati: Triglav : Radenska 88:77 (41:36), Vrhnika : Jesenice 80:64 (38:25), Trnovo : Kroj 86:71 (41:36). Pari zadnjega kola: Jesenice : Trnovo, Kroj : Ilirija, Celje : Triglav. -dh Na 5. mednarodnem tekmovanju radijsko vodenih letalskih modelov Bled-cup na letališču v Lescah nastopata tudi Kranjčana Franci Markun in Milan Meše, člana Aerokluba Stane Žagar Kranj. S tem dragim konjičkom se ukvarjata že deset let in sta doma dosegla že lepe uspehe. Franci Markun je republiški prvak v radijsko vodenih jadralnih modelih, Milan Meše pa v motornih modelih. Pravita, da bi bil uspeh, če bi se v tako močni konkurenci uvrstila v sredino lestvice, (jk) — Foto: F. Perdan Gorenjska rokometna liga Po četrtem kolu v prvi gorenjski rokometni ligi je še neporažena ekipa Kranja. Leti z odlično igro zmagujejo na domačem in tujih terenih. V gornjesavskem derbiju je Kranjska gora le z golom prednosti odpravila Jeseničane in se tako prebila na drugo mesto. V ostalih srečanjih so bili doseženi pričakovani rezultati, saj so domačini osvojili vse možne točke. Rezultati: Preddvor : Kranj 10:16 (5:10), Kranjska gora : Jesenice 19:18 (9:8), Križe B : Sava B 14:10 (4:7), Krvavec ; Žabnica 23:9 (7:3), Radovljica : Tržič B 24:18 (12:8). > LESTVICA: Kranj 4 4 0 0 102:45 g Kranjska gora 4 3 0 1 85:61 6 Radovljica 4 3 0 1 79:58 6 Križe B 4 3 0 1 56:54 6 Preddvor 4 2 C 1 68:56 4 Krvavec 4 2 0 2 73:61 4 Tržič B 4 2 0 2 6S:72 4 Jesenice 4 1 f! 3 38:77 2 Sava B 4 0 1! 4 47:87 0 Žabnica 4 0 1 4 46:96 0 V drugi |igi pa je bil v Kranju dosežen nenavaden košarkarski rezultat. Kranjski Veterani so namreč premagali drugo ekipo Zabnice kar z 61 goli razlike. Doseženih je bilo kar 89 golov ali vsakih 45 sekund eden. Tekma med Preddvorom B in Dupljami B ni bila odigrana, saj gostov ni bilo na igrišče. Rezultati: Preddvor B : Duplje B 10:0 bb., Alples B : Desnica 25:20 (10:13), Veterani : Žabnica 75:14 (32:9), Radovljica B : šešir B 18:46 (10:5). V vodstvu so Veterani z 8 točkami, pred Storžičem in Preddvorom B, ki jih imata po 6. -dh Gorenjska košarkarska liga Tekmovanje v gorenjski košarkarski ligi se je prevesilo v zadnji del. Borba za čimboljšo uvrstitev postaja vse bolj zanimiva in vrstni red na lestvici se spreminja iz kola v kolo. Presenečenj ne manjka. Kropa je kljub porazu s Savo doma zanesljivo prva in vse kaže, da bodo letos prvič gorenjski prvaki. Sava je kljub odličnemu začetku razočarala, saj je izgubila tri tekme zapored. Gotik s standardno dobro igro zmaguje in se z zmagami prebija k vrhu. Trhljaki so v jesenskem delu še edino neporaženo moštvo. Zmagali so v štirih tekmah in s tem hočejo dokazati, da so bile slabe igre v spomladanskem delu le naključje. Rezultati — drugo kolo: Gorenja vas : Kropa 39:49 (22:28), Gotik : Beksel 64:41 (37:27), Trhle veje : Jesenice 58:53 (32:21), Radovljica : Sava 92:44 (44:22); tretje kolo: Kropa : Radovljica 55:34 (29:9), Sava : Jesenice 43:52 (21:29), Trhle veje : Gotik 57:40 (30:15), Beksel : Gorenja vas 53:59 (23:23); četrto kolo: Beksl : Kropa 41:46 (18:22), Trhle veje : Gorenja vas 60:45 (33:17), Gotik : Sava 41:33 (15:17). LESTVICA: Kropa Gotik Sava Trhle veje Jesenice Beksel Gorenja vas Radovljica Pari petega kola: Kropa : Sava : Gorenja vas. Trhle veje U U 11 U 10 u 11 10 631:517 617:559 621:616 588:601 596:576 570:561 526:536 481:644 18 14 14 12 10 10 6 2 Jesenice, Radovljica : Gotik, : Eckscl. J. Ažman ' V sredo je bila v dvorani delavskega doma v Kranju javna razprava o novem zakonu, ki bo določil pravice občanov pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Razpravo je pripravil občinski sindikalni svet Kranj. Tri občane smo povprašali, katera vprašanja jih s tem v zvezi najbolj zanimajo oziroma za katere stvari menijo, da bi jih novi zakon moral upoštevati. Janez Jarc, finančni knjigovodja pri Vodovodu Kranj: »Novi zakon bi moral urediti vprašanje honorarnega zaposlovanja upokojencev, zlasti tistih Z visokimi pokojninami. Gotovo bi se lahko izpraznilo precej delovnih mest za mlajše in sposobnejše ljudi. Zato pozdravljam predlog, da bi upokojenec, ki bi še hodil v službo, prejemaj le pol ali pa še manj pokojnine. Seveda pa bi moralo biti drugače urejeno za tiste, katerih pokojnine so premajhne ut preživljanje.« DJuro Goričanec, kur. Jač v Kranjskih opekar. nah: »Predvsem me zani-ima, kako bo novi zakon uredil pravice invalidskih upokojencev. Delavec, ki je zaradi napornega dela aH drugih vzrokov zbolel in se moral invalidsko upokojiti, često prejema le minimalno pokojnino, ker nima dovolj službenih let. Zato menim, da invalidskih pokojnin ne bi smeli določevati le po letih službe in stopnji invalidnosti, temveč bi morali predvsem upoštevati življenjske stroške, ki pa kot vemo, stalno naraščajo.« »Rina K oka! J, personal, ni referent pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj: »Predlagala bi, da se tistim, ki študirajo, leta šolanja na kakršenkoli način upoštevajo pri Štetju let za upokojitev. Po dosedanjih predpisih delavec, ki se je zaposlil s petnajstimi leti, lahko gre v pokoj tudi deset ali več let prej kot sodelavec, ki je hodil v šolo. Nova zakonodaja bi morala upoštevati tudi položaj zaposlene žene — matere, zlasti tistih z več otroki.« L. Bogataj Posvetovanje v Kranju V Kranju je bilo 28. in 29. septembra jugoslovansko posvetovanje o modernizaciji javne uprave in pravosodja. Posvetovanje je organiziral inštitut za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani v sodolovanju z zveznim, republiškim in pokrajinskimi sekretariati za pravosodje in upravne zadeve ter z republiškimi zavodi za javno upravo. Posvetovanja se je udeležilo okoli 300 vodilnih delavcev s področja javne uprave, pravosodja in družbenih služb iz vse države. Podpredsednik slovenskih sindikatov v Kranju V četrtek je bil na delavnem obisku v Kranju podpredsednik republiške zveze sindikatov Slovenije Ivo Tavčar. Spremljala ga je Tilka Blaha, sekretar komisije za kulturo in izobraževanje pri republiškem sindikalnem svetu. Dopoldne sta sj najprej ogledala prostore in proizvodnjo časopisnega podjetja Gorenjski tisk, potem pa sta se na občinskem sindikalnem svetu s predstavniki kranjske kulturne skupnosti, temeljne izobraževalne skupnosti- in komisije za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu pogovarjala o tistem delu ustavnih sprememb, ki se nanašajo na kulturo in izobraževanje. Razpravljali so tudi o pripravah na 8. kongres zveze sindikatov Slovenije. Ivo Tavčar in Tilka Blaha sta se popoldne udeležila še volilne konference osnovne sindikalne organizacije v kranjski Planiki. A. 2. EMO—Iskra Referendum še letos V sredo smo pisali, da je delavski svet združenega podjetja Iskra prejšnji teden dal soglasje za nadaljevanje pogovorov s celjskim podjetjem EMO o morebitni združitvi tega podjetja z Iskro. Ta teden pa se je že sestal delavski svet EMA in sklenil, da se začeti postopek za vključevanje podjetja v združeno podjetje Iskra nadaljuje. Tako bo do 7. oktobra izdelana programsko-tehnična in ekonomska analiza za vključitev EMA v Iskro. O njej bo. sta potem razpravljala oba delavska sveta, 24. novembra pa bo v obeh kolektivih najbrž že referendum, če bo leta uspel, bi EMO lahko z novim letom že začel poslovati v okviru združenega podjetja. A. 2. Stodvajset ljudi na uro ali 840 ali tudi več v enem delavniku ni nobena šala. Toliko ljudi namreč sprejme fluorografski avtobus Instituta za pljučne bolezni ltt tuberkulozo Golnik, v katerem dela medicinska sestra Fanika Hiill z Golnika. Že celih 21 let je njeno delovno mesto v fluorografskem avtomobilu, ki skupaj še Z enim kroži po Sloveniji. To pomeni, da je sestra Fantka, ki dela skupaj s svojim možem, opravila skoraj polovico od 5 milijonov preslikav pljuč v vseh teh letih, kolikor jih je bilo, odkar je bilo fluorografsko preslikavanje pljuč uvedeno. »Po vseh teh letih sem se na terensko delo že navadila. Ob koncu tedna se z možem vračava domov na Golnik, kjer naju čaka sin. V letih skupnega dela sva res dosegla stopnjo utečenosti, tako da nama gre delo hitro od rok. Tudi vsakovrstne težave, ki so zvezane Z najinim poklicem in delom, se v takile 'zakonski' ekip' veliko lažje urede«. L. M. VILA \/1 ■■■■■ /--%■ kranj Cenjene potrošnike v Stražišču in okolici obveščamo, da bo trgovina POD JOŠTOM zaradi adaptacije ZAPRTA od sobote, 30. 9. 1972, dalje. Prosimo za razumevanje. Veletrgovina Živila Kranj