Slavnemu politično-gospodarskemu narodnemu draštvu pri sv. Lovrenca v slov. goricah! Slavno društvo blagovolilo mi je izreči svoje priznanje in zabvalo za to, da branim sloveuskemu ljudstvu v štajerskem deželnemu zastopu in v državnem zboiu nja prave koristi. Priznanje dobrih ia umnih možakov, da se držim prave poti ter se skladam z željami svojib volilcev, mi služi v čast, v tolažbo in spodbudo. Kreposti in prelepe zmožnosti slovenskega naroda, potrpežljivost, s ktero pienaša svojo trdo osodo ter vzdihuje po rešeuju, so me vedno z visokim spoštovanjem navdajale ter rodile v meni ono udanost, ktero born slovenskemu narodu do konca svojega življenja ohranil. Vsaktero ljudstvo se le v svojeni jeziku omikati, le v narod ni omiki napredovati zamore. Tuj jezik ne bo nikdar in pri nijednein ljudstvu tega opravil. Zatorej sem se vedoo pogaujal v.a, to, da zadobi vaš lepi, naiodui jezik veljavo v šoli in uradu. Brez vere nijeden narod obstati ne more. Kder ni vere, ni pravičuosti, zabredejo vladarji in podložniki v nerednost in bomatije. Zatorej je pa poglavitna dolžnost poštenega narodovega zastopnika, da spoštuje in brani pravice in svobodo katoliške ceikve, šoli pa potrebno lastnost, da veje v njei krščanstva blažilni dub. Isto tako sem po svoji dolžuosti vedno glas povzdigoval za to, da vlada povsod pravični red in poštenost, pravica in postavnost; da se ustavlja spačenost, da se v^a uprava v srenjah kakor v okrajib bolj piiprosto in ceneje vrši, da je imetek in življenje v varnem zavetju. V zvrševanju teb dolžnosti me bodo častiti volilci vselej delavnega našli. Slavaemu društvu izreka za častno izjavo prisrčno bvalo in pozdrav M. Herman, V Gradci dnč 30. avg. 1874.