Soseska brez življenja
Pogovor z Rožo Errnan iz krajevne skupnosti Ivan Kavčič
Roza Erman, novinarka Onevni-ka. stanuje v krajevni skupnosti Iva-na Kavčiča, ki šteje v tem trenutku ža nad 5000 prebivalcev. Ko bo so-seska dograjena, bo tam živelo Se vsaj 1000 stanovalcev vet. Roza Er-manova mi je že v začetku pogovo-ra, ko sem jo obiskala na domu v Ulici narodne zaičite 3, povedala, da je tudi njihova soseska pravo pravcato spalno naselje. Bloki sami od sebe, čeprav so v njih prav lepa stanovanja, Ijudem pač ne morejo dati občulka doma, domačnosti...
• Roia, ponavadl ti spraiufei krajane. ka| |lm v tej ali oni krajsv-nl skupnosti n) v&eL, aaj kot vem, »pokrivai« prf Dn«vnlku tudi obči-no šlika. Seda| pa mens zanlma, kaj pogreftate prettvalcl v vasl krajevnl skupnoati?
»Marsičesa nimamo v naši kra-jevni skupnosti. Na voljo imamo le eno samcato klasično trgovinico (PK Beograd). vse ostale nakupe pa moramo opraviti v meslu ali pa na tistem koncu Bežigrada. kjer so s trgovinami na boljšem Pa so nam obljubili več trgovin. Ena bi ie mo-rala bi!i odprta, a ker je na gradbi-šču stolpmce, bomo morali nanjo 5e dolgo Čakati. Druga pa prspro-sto ne more biti odprta zato, ker je Se niso pričeli graditi. Obe pa bi morali biti krajanom na voljo is v lem srednjeroCnem obdobju.
Krajani smo nezadovoljni tudi s parkirišči, ki jih ni dovolj Tako so avtomobili parkirani vsepovsod, tu-di na otroških igrifitih, kjer pai so. Potrebovali bi torej večjo garažno btšo Beveda pa garaie ne bi smeie biti tako drage. da bi potem same-vale.
Tudi vrtec naSe krajevne skupno-sti, kjer prevladujejo mlade druži-
ROŽA ERMAN: *Kd*j bomo krafa-nl KS tvan Kavčič vendarim priitl do kakšnv v»čj* tamopoatrežne trgovtnm?«
ne. je izrazrto pretesen. šoio pa šele gradijo. Je sicer že pod streho, a bojimo se, da bodo morali naLi šo-larji zaradi gradbenth zamud še kar naprej obiskovati Sole po vseh kon-cih in krajih Ljubljane-
•  Imate  v  krajevni   skupnoitf vsaj dovolf tervlsov?
-Kje pa! To je prava rakasta rana naSe in seveda vseh novejših so-sesk. Pa ne morem reči. da načrto-valci naše soseske mso mislili na servise, majhne lokalčke... Skoraj v vsakem bloku je v pritltčju prostor zanje. Toda ti proslori samevajo1 Zakaj? Ker je najemmna alt kupni-na predraga za zasebne obrtnike, pa tudi za OZD, k\ se ukvarjajo z obrtnimi storitvami Če pa se v teh prostorih te pojavijo Ijudje, to ntso obrtniki, ki bi i>h stanovalci zasuli z detom in pozdravtli z navduSenjem, pač pa pisarniški Ijudje - navadno projektantske organuacije. saj le ti zmorejo visoke sirožke...-
•  Vata krsjcvna skupnosi naj M se l«tm ponavno razcepHa. All mttllt, 6m im lo dobro?
»Vsekanor. Pogiej, seddj se vsak hiSm svet bolj ali manj ubada s svo-jimi problemi. Predno jih nafii dele-gati prenesejo v krajevno skupnost.
že kar malo potonejo v poplavi pro-blemov množice hiSmh svetov. Do občine pa naSe zadeve skai-aj ne pndejo Poleg tega ima novi del krajevne skupnosti krugačne pro-bleme; saj nimamo trgovin, vrtcev, Sol, sofvisov. otroSkih igrišt itd ; stan del naSe soseske pa larejo ko-munalni problemi m slabe ceste. Tako nikoli ne pridemo skupai
Zato se tnl zdi prav, da bi se raz-detiti v tri ali celo več krajevnih skupnosti Takrat glas delegata hiSnega sveta ne bo utonil v množi-ci, pač pa bo pnše! veliko boij do izraza Ljudje se bomo med sabo tudi bolje spoznali. Poteg tega pa bo tudi veliko laže organizirati vse družbenopolitične organizacije, ki bodo apel v manjSih enotah lahko bolj neposredno deiovale Seveda pa bi morali Ijudje pri krajevni sa-moupravi, ali vsaj v hijnem svelu. bolj aktivno sodeiovali Pa je veči-na pasivna Le med Stinmi stenami bi radi vsi dušo izpustili,
Prepričana sem tudi, da pri manj-Sih krajevnih skupnostih ne bo vte-ket vsak tiišns svet svojih proble-mov v oapredje. ker so težave novih ali starih hi§ pač podobne
Naipomembneje pa je to. vsaj jaz mistim tako. da naj bi soseska po-stala prijetno prebivališče, skratka dom, kjor li prav za wsako figo ne bo treba bežaii v mesto. Ne b< bilo napak. če bi imeli na voljo tudi kak&no poceni gosiilnico, pa pro-slor, kjer bi se iahko sprehajalo sta-ro in mlado, pa tudi kultura in ipori nai potrkala na naša vrata.
Želja imam, kot vldlS dovolj, upam le, da bodo kmalu uresm-čene -
NEVA ŽELEZNIK