r . r* ^ O °o o C -5 a j bo z nami? Kam .gre naša pot.? Vprašanja, ki ..ee zajedajo v duš". Spremljajo nas pri delu, in po- Sitku. Mnogi s ■ raalCHušni in plaho zr-> v bodoč¬ nost. T ’omovina - vedno bolj te cenimo' Tujina, si¬ ti smo te do grla ! Ali je malodušnost res n® mestu ° ; dušna z f° nikoli v življenju ni dosegel .uesar v likega. dLei*- vedno le nazaj*, razmišlja le,kako je bil S*, naprej iti si ne u; a,ker se boji. cvir. ^anreke vidi nov s od ,celo tam,kjer jih ~i -T^mLje voli o do dfla v e dru.gim, ''‘•dot^an Y lovek bo obstal povsod le na bol nota morda na rol nota uri"' 0 ! ne bo. - , Odločnost veljaj "ar je za nami,se ve* ne vrne. V b edo x nest naj gre zato naš' neg" ed : ^ravijo*. temna je in ne¬ gotova, Uorda res J Toda vsak človek je svoje sre*e kovači Bodočnost si' je -.treba ustvariti. Razvaline je treba odstraniti, zapreke podreti. Bodočnost se ustvarja samo z delom. T> redpogoj pa j® moška odločnost, glejmo resnici v obraz. Ne bodimo čus- tveni. *e se nam obeta trda bodočnost,tedaj se tudi na to pri¬ pravimo. Pridnost,odločnost,vstrajnost in delavne reke so v pre¬ teklosti ustvarile orfnP? "udeže. Tz puščav so nastale rodovitne pokiaiine. T ? razvalin je vstalo novo življenje, Far mislite,da bo v stresnost odločnost in delavnost tudi v bodočnosti odpoveda¬ la? Odločni* hc v em ima bodo*nos + nov s od, v domovini in v tujini: No rCT m,ta''0 recimo in zavihaimo rokave kot kmet,ko >-gre na nelje orat in kanat. Težko boi v erjam®mi Toda odločna vol ¬ ja vse premaga, tudi na j ve " je težave. Mladost jo. v nas. Bes,marsikaj grenkega nam je dela in nalo sonca. Toda prekalili smo se v goli trpljenja in viharjev, Dozoreli gno za resno in ustvarjalno delo. Mladost more biti veaLno vesela in vedra. Nočemo,pa tudi ne smemo zidati gradov v oblake,uarveč v trdo stvarnost. Zaupajmo v Njega,ki vedno prav vodi naga peta. On ve,zakaj nas je poklical v be gunstvo , TT oče ,da v trii šoli življenja dozorimo v klene značaje,ki bodo kos ve - likia nalogam bodočnosti. Slabiče trpljenje izloči,malodušne ne izpresno stre,le duhovno močni bodo vredni lenše bodočnosti. Na delo za lerpšo bodočnosti kemija,naga kmečka gruda.., porečena s znojem naših p rednikov, po s ve čel na po na šil žuljih, >- stane’na veke zvesta njemu,ki se ji ne izneveri, kemija, vrača ljubezen z ljubeznijo. m udi one mu, ki' v tujini s ljubeznijo in hrepenenjem misli nanjo, ostane- zvesta, hodimo,kot nravi na y nosniki " ir rere ge zariiemo, skale rezma’'neno. T^Vp ro^ imo / / “ .in zeml. ie obod se trese n od težo korakov. Taki smo mi, f . ki v srcu kioi nam sila življenja. Ib ki smo mi ! (Boštele ). f atovo ste opazovali že parni kotel,ko . je. pri ras¬ nih ventilih in pipah sioala ven para. Kaj bi bi¬ lo, če bi para ne imela nikjer izhoda? Nastala hi. eksplozija,parni kotel hi razneslo. Imeli ste go¬ tovo tudi že opravka z moštom,ko je vrel v sodu.^e* ne da j,da" hi zabili čep v času vr»nja. Kad hi 'razneslo in sladka kapljica hi iztekla. Plini, ki se pri kipenju razvija jo,para, ki pri vrenju na¬ staja,nujno rabi izhodišča. Je sila,ki se da koristno uporabiti, lahko pa povzroči tudi veliko razdejanje. rudi v mladem "loveku je nakopičenih 'ran®p« drago¬ cenih sil. Mladost ie d'oh a kirenia in zorenja. ?ile ,ki s« v mla¬ dini naVohi v ene vo v «io gnro^^nia. Le nogi« 1mo fanta v tej do^i: "bol n zdravi a in -noln ener^iie vesel ja.fantovske kora jže in 'eh . jestnosti. ”Tohu v no strani x onek za njim,tak se nostavi .oh ne dej jah pred cerkvijo t°r- nre y erno gl®da na de^li^ko^stian. Kako ponosne zveni njegov vrisk na vasi: T/, ako se hoče povsod postavi - . til Ob košnji narne vse sile,da ne bo zadnji: Kdo to močnejši, kdo bolje te x e,kdo dalje vrže kare n, kdo više spleza na dreve - polne takih misli mu roji po glavi. "Dajmo se",pravijo fantje in zavihajo rokave. Tekmujejo med seboj v spretnosti in moči.Tudi stepejo se med seboj marsikdaj. Le čemu vse to? Sile,ki se^nako- pi-oene v mladem človeku,se hočejo sprostiti, se uvel javiti.Oe ne v delu,pa na drug način,tudi v pretepu. * Siieoki j> nakopičena v parnem kotlu,je človek vpro gel sebi v prid,da mu poganja lokomotivo In žene razne stro¬ je. Tudi sile,ki so v mlad-m či 0 v~ku,j' tr^ba vpreči v službo dobre stvari. Kar s" j" 1 n" izrabi pri t'1-snem delu,pa naj slu¬ ži kulturnemu in duševnemu napredku. Nesproščene sila pa kaj lahko postanejo usodne kakor hudournik,kat-ri uniči vs°,kar Met jo kaj prida obrodila V teh planinah,kj 3 r pravij o dru gi,da j; zima trinajst mesec v dolga, je p-oletje s'veda kaj kiat - ko in s-“ mo .ra rž' do jeseni dobro rezrasti. m o so Tr c-orivničs.ni'do¬ bre vedeli,zato so spačili e setvijo. Zopet so prišli naši znanci in š“ d ■“ki'' ta pripelja¬ li s S'boj,da b.o krajši čas. ^o pot sp bili oborož ri z motikami. Janez je po otrobi j rem požaru pos^ja^ rži in števil na družina s“' je,v-selo s“ poiredkeva je , razvrstila ob vznožju po¬ žara in z glasnim "sveti križ božji"* prišla kopati. TT i vseeno, kako .k oni k v . ^ivMni v on° v ,ki Trni. n.i *a dober usp - '! , zasadi moti - ko vsa v o ned v t^ o z-m' ^o*.tam bo rž, x o n" bo ponclnoma zani v vsa j 1'na n-~. Di* ne d-' d' n n s 1r opl tolik ,- kot drugi, saj ti nikdo nič ne reče zato,kar stori*,mora biti storjeno do¬ bro. *in gosteje jr- pr'kopano, tora lep*-3 rži so leihko nadejaš. De boj se čvrste ruše 'Vrnuha" (planinskega volka),tudi ne korenin, ki prepletajo zemljo. Krepko dvigni motiko in udari,da se svet po trese! * To go v deli kopači prav dobro. Žuljev s-- tudi niso bali,saj so jim roke kot z usnjem oblož no .Vse dru.^čni ljudje sov teh planinah,krepki kot hrasti in zapečeni kot dreni. S po- nilevanjem se ozirajo na rnnstn 0 le tov is čar ja,ki s“ od časa do 4 / časa ka rri prikaž- ,hot' č si ogl-dati divjo gorsko ImotofTjih ro¬ ke so nrhk in Via. -e sanjajo ne,kako se kruh prideluje, dali¬ jo se z njimi,da niti n' v"do,kakšno jo dmvo,nji kat^rnn žsitj. ja ra st6 , ' \ Tt an za dnom so kotili kopat,dan za dn°m j- Janez do- s^iai dobrin kos pozam z ržio,dokler ni bilo d"lo dovršeno. m ada j - so 00 vsi zabvad ili in da, orosili za "ž~g=n božji",da bo rž. dobro uspevala. jeseni o/ko' jo bila zel -ona kot trata, so š.e spusti li ovco nah,je in io dobro porasli. ir ed-'li so da ni dobra, x » je prebu jna.Es.da polnijo*. Pa tudi razkopati • se spomladi bol # 1, x o je. bila v jeseni popasena. O Gospojriici ali še mio pozneje je začela zor"ti. 3 ponosdrt je zrl Jan-z na dva metra visoko rž z nad ped dolgimi kla- si,ki so ae upogibali pod e.ežo klen ga zrnja. Zadovoljen je sto- 1 pal krog in krog novne in težkal klase ter jih z otroško ljubezni¬ jo božal. > Zraven pa je že računal,koliko bo treba žanjic in Žan j - oev. Pož' ta jo bila kmalu. ^1 o Žili so jo v kope.Ostrve s 6 . t stale že pripravljeno od lanske ^^1. - Po šestnajst parov snopov na vsako kopo. To jo ravno prav za dobra ' nosač - '. . Tf o so j"' po štirinajstih dn~h posušila,j Janez, zopet povabil krepke fante na "nos* 5 čl jo". k zloženo vrvjo in' ? "rbd j-url kc" č~>z ramo,-so s- goleče - n'ra. dne zbirali mo*ni fant jr''in no kr tk'm pomenku in oddihu,o- kran x ani z j o d a v o in riia x o sneli nrot• '"kačji pe.Čji u, . j TVrjov ^rano in J kinov pou" r naj " bnta" bremena. . ^rugi bomo na nosili !' je o^-ra^il Jan"z, 4 'Ta vSa.ki v 'v°sto metrov jo "bil lio y nre j v n -?: ' dn"gb pripravil ’;tant". Tn c ara s je že $b poti'v novno obstal-na v sirarn y tantu' no "dan in tako so -je,spočet¬ ka kar. dolga vrsta mož v o dal je bolj kr' ila, tako d' v novno do¬ speli le še štirje«. Janez ,Lioš,Prane in 'Pavle. Zadnja dva sta se brž lotila dela,da no bi drugi predolgo čakali. Poleg njiju je * stal Janez in zadovcl j :-n opazoval del n. Prvo hrame j.; bilo nalože¬ no. Krepke sta' Princ in Pavji e'- prijela za vrvi in zete gnila, kar se da dobro., Vedela sta,kako j' w potrebno za'dolgo pot. Lipš jo ogr¬ nil glavo,vrat in pleča s hodničnim predpasnikom,se sklonil- in- vtaknil glavo v ..zato pripravljeno luknjo, krapko poprijel in s-a z. bremenom nagnil, ^ranc.in Pavle sta privzdignila -in ža jo brem^ . , zajdhalo postavno-»a lipša,ki je krpkih korakov ,un o ra jo n pod t"žo b ramena stopal navzdol. 3' "rodj';-nplko",ki jo j" zapičil v hrame nad ramenom, jo pomagal ,da jr hrame 1'ž^lo v ravnotežju in so o- slanjalor-na ramena in na nrav o g, na glavo. Ta. k o ja hitro sp~l riizdol do prvo go. štanta, ' r u jo postavil hromo na pripravljeno r ’~ ml ja, rod na gruda .V" 1 ika dobrotnica si nam, samo mi, žal na¬ to nramal o T nis">imo. police in nasIMnii ki •?- tu čakal s i ga j-~ hr*rz' t^rve no Tel sam. Lin" v žanr od ni 'ga vrv in "nod i 'tnalko" ir-r s° vrne v novn* no novo br 7 onat 90. -ia zadel in to. V o $o j« ponavljalo vse. d# - poldne izvz m* i x as okrepčila-, ki so ne no no.vo.ii z »odi ker mimo • grede. Drugi jo n ode j el breme tretjemu,tretji "'trte mu in teko dal je, dokler ni dospelo do doma. Tako so je Vrstilo 'do poldne .Pri kosilu pa so je Vrdelov Vrban,hrust,da mu '■ zL ifž.s.^rii para,začel si- rekustiti.da nčse dva taka breme¬ na in podobno. Vse je hotel v nič d jati. Tudi drugi niso hoteli bi¬ ti slabši .in konec burnega prere¬ kanja jo bil sklep,da ne bodo na¬ lagali več po 16 pa rov, temveč po dva j se t. U rb an je vstrajal pri 32 ■parih,pametno jši pa so to odsvoto - v vali. Ko s.o opoldne z d^lem nadel j vali, sp- bila bremena res mnogo težja. *•- tud i sami hrusti, so ven¬ dar nekateri la s težavo nevozni • li b.rara o nase in no st'zi navzdol so jim balona -'klecala so s', jezili na *iro v oustpega TT rbana,na glas pa la ni _ nih x a ni x zinil. TT rbanu na š e ni bilo dovoli. Da so ta br-urna za ®tro x ad, je menil in naročil naj nalagajo no.trideset parov. Dežen onega so vsi vzdržali. Potočnikov Fanzl pa je,že prej izmučen,hote6 si naložiti breme,omahnil in se z bremenom vred zakotalil po strmini. Breme se je valilo globoko v dolino in čofnilo v potok. Fanzl pa je stisnil pesti in izginil 'or-z slovesa. Seveda je bilo Urbanu iham te močno p@ volji in je želel,da bi še druge spravil v samoto. Tedaj pa je nastopil Zdovcev Janez in je napravil rod. Hvaležni pogledi nekaterih - skoro vs~h - so mu bili v zahvalo. Pod noč sta Pavle in "brane naložila zadnjo hrama in ko je ge t© prispelo domov,j*" bila "nosačija" končana.. Do smrti izmučeni so posedli nosači k obilni večerji. Ob t s ki priliki se ne štodi & je¬ dačo in pijačo in na mizo je prišlo, kar so na jbolje'ga premogli. Dobra vol la sc nikakor ni hotela ra zviti.Le Urha,n se . ja ob r^-g ©val ob onega in drugega in razdiral šale na račun Potočnikovega Fanzl; na,ki ga je zmoglo. On s-veda ni bil pris&t-n. ? ^le,ko je kupica s x rni x cvc^m narkrat obkrožila vs® družbo,so s'-- jim ra zv - -zali ja - gfki* w avsazadn.10 r»ost°la družba vesela in glasna. Tjdi zapeli se katero in o*v t^m pozabili no. goric praski e ga dneva. S harmo - nika so bili ! cr tibo, xr omu se tudi mora zavrtati po hiši,ko s* -88 bili vsi zbiti. Pa so na drug način dali duškavsvojemu zadovol j - stvu in veselju. Pozno ponoči so. se razšli. • Janez je drugi dan z zadovoljstvom gledal ogromne skla dovnice rži.?, veseljem in ponosom je ugotavljal,da bo dovolj kru¬ ha tudi za vrč let.... + + + + 4- + J- + 4-4. Stari Novak mi pravil,da jo v onih starih časih,k® so go deseti bratje hodili po svetu,prišel deseti brat in ko so mu n®nudili kos kruha,spe-onega iz novnske. rži,istega ni hotel po¬ kusiti. Na vprašanje .zakaj ga na mara,ja odgovoril,da je v sredi¬ ni rde*,krvav. To naj bi pomenilo,da je krvav-o pridelan* ■°a s tolikim trpljenjem je združeno v ^oprivni pride . lovanje kruha kot menda nikier drugod- na svetu, ^jive so majhne, kamenite slabo rodne in ne dajo dovolj kruha in si le na ta način pridelujejo kruha kot je zgoraj opisano. Koliko je pri. tem preli¬ tega potu,koliko je trpljenja! Kdo bi to izmeril! Pa so vendar ve - seli,zadovoljni in bogati. Svojo borno zemljo ljubijo,kot ne lju¬ bi tudi najboljši gruntar svoje najplodnejše zemlje v ravnini. Upravičeno lahko trdim® s Pregljem; Otroci sonca' M.O, ekle,daj' mi rož rdečih, za klobuk jih bom pripel, daj mi nageljnov žare-ib, ker slovo bom vzel. ot me vodi v tuje kraje,. |.-^ni" ne vem li pridem nazaj, ^ za spomin mi bodo na mladostne raje, za spomin na moj domači kraj. Koder koli h j hodila moja noga, vedno mislil bom. na te dekle, v srcu tvoja bo podoba, tebi zveste moje bo srce! O * -• /o\ fTk\ atn daleč zp. holmi lažiVaš,krog in krc? obkrožena od pel,-] in travnikov in z~l-nj> gozdov,t'ko rekoč o-itr- ^sram cd vs->^ sv^tn. T>aleč naokrog ni nobeirgn m gol - jgglfea. Tr l~pom,tihem miru s^rv'’ kot oazo s rodi pr^oz - dav. ^onco io d^s^Vo, gladi,boža in ogreva zorni 1ico in njene nr-.bfvo.lc o -t^r so zvedavo ozire. no. njih zadovoljne obreze, Soj nikjer drugod n? vidi tolik- s roge in zadovoljstva sijati z obrazov kakor prav v tem skritem kotičku,pozabljenem od vs^ga svo - ta. Le redko se zgodi,da zanese noga.' tujega pptnika v ta kotiček, v ta del paradiža božjega na zemlji. Takrat pa tujca merijo vašča¬ ni z vprašujočimi pogledi: Od ked? Kam? Kaj bi rad? Saj se pozna¬ jo vsi vaščani kot člani ene družine. Da,še kokoši,ovce in krave je vsak poznal,komu pripadajo. Vaščani so živ- li v blaženem miru in prijateljstvu. Visok sneg je tistikrat pokrival vso božjo naravo,ko je samoten potnik meril koraka po'ne izbe jeni poti,ki je 1? sla¬ bo poznala in g.: vila skozi tenrn gozd. v~čkra.t j- postni in za . skrbljeno gl e dni pred se,ugibal je bržkone,ga bo li pripeljala v 51 ov -ško nasul jej naj li nadaljuje ali naj se vrne? 73 a je sp-1- spe- šil korake j me noč; n-'kam vendar moram priti' r ez čas go začne gozd redčiti in pred seboj zagleda malo vas. Iz dimnikov se vije modri¬ kast dim in spričuje,da živijo tod ljudje. Oddahne se in kar lahko mu je ori srcu. k o ja vendar na^el spat ljudi, Bližajoč se hišam in gospodarskim nosi on jem s~ audi lepemu redu, ki v" - la. povsod.Ko¬ rak je nameril proti hi*i sto' ,v i sredi vasi.^azaurr. * ,1e -potrkal. "Ker naprej2” se je odzval glas iz notranjosti." 1 red seboj je zazrl raznolično delavnico. Da ne bi bil z gledal v ko¬ tu prostrane sebe veliko javorove mize,bi gotovo moril,da ni v kmečki hiši. Kar plaho se je ozrl na ljudi,ki so prestali z delom in radovedno motrili.prišleca, "Deber dan Beg daj!” "Beg ga daj!”, je odgovarjalo od vseh strani.V sad re¬ gi je snel klobuk in ni prav vedel, s kom naj govora. Tedaj vstane prileten mož.,motri prišleca in čez čas počasi,toda prijazno vpraša: "Ko,kaj pa vi? Od kod in kam ?" Tedaj se je šol' zav^d^r. Lab*k kovček,ki ga je no¬ sil v levici »postavi na tla. in s : ' predstavi: "Sam Lev ra K . tnik »knrČki sin »pregnan z domače zem- 'i ' v. - Ijo ib sedaj iščem službe. Ali bi m' papirji ”. h-tali sprejeti? Tu so moji -I. __ -==9o * "T T m pr''sn o ta re?*j Bosti nas is že uri ”, je ,oziraje se no *tevilni družini ge bolj motril prišleca. "No,sedite malo,, pa pogrejte sej Mraz je zunaj!" ^okazal mu ja orostor ob zeleni peči, od katere je puhtela blagodejna• toplota. Lovro sede in se med pomenkom,ki se- "edalje bolj. razvija, razgleda ju je po sobi. Nekaj čudovite ga J Ob peči so sedela štiri dekleta,ki so med tem zopet po¬ gnala svoje kolovrate v tek. Kako jim j'e šlo! Kar brneli so kolo¬ vrati in £rsti so se tako spretno gibali,da ge s je vreteno vidno debelilo. Približno 251etni fant je dolbel krivino za sani,drugo je imel že pripravljeno. Tam v kotu pri mizarski mizi'vrta drugi, nekaj starejši fant,čeljust za grablje. Celo konico jih že ima izvrtanih. Poleg njega, gladi 16 leten fant smrekove • kole 1 za grab- ljišča. V prav zadnjem kotu sedi približno IBleten fant obdan od slame in plete pehar. Pa kako mu grej Z nekakšnim šilom prebada skozi že spleteno dno in s prev t°nkimi vitrami ovija in krepke zate,guje za dober prst debel šop slame. Da bi bil slamnati trak vedno e na komoro n, ga rri z nekakim obročkom,v katerega od časa do časa doda par novih bilk ih ga, pomika naprej. Klasje cd slame vedno postriže, da ne bi kaj nagajalo, Nospodar šiva ob sedlar¬ skem stolu konjski komat,ki 1° bil nekaj razparal. Mi se mog~l načuditi delavnosti in spretnosti, s ka,„ tero so opravljali vsak svoje opravilo. "Službe torej iščete?" je povzel gospodar. "No,končno bi lahko ostali pri nas, če v,-m bo všeč. Bela se vedno najde, .za jelo pa zaenkrat tudi še ni. skrb. Pa o stani te, če vam je prav ". Komu bi bilo bolj všeč, kot Lovrencu? Z veseljem je po¬ grabil za ponujeno priložnost. (Dalje sledi), 4. + + 4.4-4-4.4-4- + 4- + -U4.++4-.t+4-4-4- 4-4- + 4- 4-4.4-U4-4- 4--1- 4-4-4-i + -H Napačno bi bilo govoriti o novem redu- - pa naj pridn od kod<=r hoče - če ne bo v njem priznana človeška osebnost,neumrjo- • x a ^lov^ka du~a,ki stoji nad vsemi sistemi, ki ima švo je' neizr-i . žene pravice, katere ji nob-ena ~lov.o?ka sila omejiti ne more in ne sme, (Nad-kof dr. Sterinac 1.194^). O nastanku in namenu z-m Tiskih stvari živ r ''ih govorilo in oisalo .mnogo .i ' 1 dn^ov mislCih. "Dinos,kot nr~d tiso* l°ti D svit si boli tri® glivo, kaj in koran jo ve rjoti, kdo med'njimi sodi pravo. Glasno ©rijo vpreganja:., Kjo.se dviga šola tista, kjer r./snica so" oznanja nepokvarjena in čista ? ; t .. k ' Sad najglobljega, spoznanja, ki razum uklanja volji ,danes kat pred tiboč loti, kje zori? - V trplj-nja soli. Medvod Anton. Mi srečen oni,ki mnogo Ima,na.rvg Č oni,ki zna od te¬ ga.,kar ima,deliti tudi s svojim bratom. i a'vežnem pragu nage domače hišo je bila zbrana vsa ge te da j obstoječa d ružina * mamic a,b rat in dve se s t ri. $ če - ta so nam ubili. Nemci, druge ga' brata je vojna pognala v sirni, svet,dve sestri sta iststako že zapustili domače ognjišče ,in si ustvarili lastno družino. Tako nas je ©d dosti g te Vilne družine ostalo le ga malo. Stal sem,oprtan z nahrbtnikom, s k ovca k on v roki in se poslavljal. S silo som se premagoval in se dola.l mirnega ,dasi me je stiskal© v prsih,dušil© v grlu. Materine solze,ki so ji lila p© uvelih licih,so mi delale slovo neizmerne t^žko. "Pojdi sin,po jdii Na obotavljaj se *_ Sam ve g , da praži nevarnost za tvojo življenje iz vsakega kota in izza vsakega gr¬ miča" ,me je vzpodbujala,dasi som vide'l,kako neizmerno ji je težko. "Da,vidim in vem, toda kako boste vi-doma? Mamica,doma bi rad ostal,da bi vam lajšal živi jen je, da bi skrbel za vas". "Mi bomo še kako.Ti glej nase,da te n - - ugonobijo.Po.jdi .v božjem imenu! Pa tudi v tujini ne pozabi na nas"! Sklonila so je in začutil sem na Salu dih njenega polju¬ ba. Naglo sam podal roko ostalim in stokal okrog ogla v sivo je¬ sensko jutro... , Na hribčku,od koder je'l n p razgled na napo domačijo,sem se še enkrat ustavil in se ozrl'nazaj. • U ¥ "Tbogom,ljubi domek! Zbogom,ljuba mamica ,b ret je in ses¬ tre "1 ‘ r 'olgo zadrževane solze so se mi curkoma vlile iz oči. Tesnoba v srcu in grlu jo aostala nreveliVa in merala je na dan. Izlila se je v solzah.. .Brezmočno sem spustil kov x eg na tla in zdrknil na kolena,Kot otrok som jokal... "Mamica! Mamica!" Pred 'očmi so se mi kot v filmu razvijali dogodki vseh let,kar jih pomnim. Visoko goiS pod Peco in Olšsvo smo takrat prebivali. V svetu jo divjala vojna.V uboštvu in revščini smo Živeli - nem&si- či. OČo in mati sta se ubijala od zore do mraka in še pozno v noč, da bi prislužila kruha za sedmero lačnih ust,ki so vedno prosila; "Mama,kruha! " Vsak dan,da po v-čkr^t na dan je imela mati solzne oči,ker ni imela dati svojim otrokom ničesar. Oba,oče in mati pa • sta garala in v skoro nedostopnih strminah pobočja Olševe služila kruha'za nas. Pozneje je oče kupil kozico: da bo vsaj. naivka,nato drugo,tretpo,četrto; potem prašička; nato je koze prodal in kupil kravico,Seve da je moral Še dosti pridati,ali kravico smo le ime¬ li.0 Boži x u smo dobili teličko,lepo pisano pinogavko.Oče ni nehal garati .Prislužil je, poleg'hrane še za eno kravica.^ novnah Je pri¬ delal rž za kruh. ni delal kot drugi. Kot dva druga je posekal boste in tako nam pridelal kruha za devet lahnih želodoev. Bajtica ki smo jo imela'v najemu je postala pretesna. Vzel je v najem ma¬ lo kmetijo in zopet garal... Leta osemindvajsetega je kupil malo posestvo,dvaintridesete .ga je istega prodal,ker ni donašalo dovolj' koristi ih še radi drugih razmer ter kupil drugo,večje in boljše, v sončni legi. Vsi smo se oddahnili,češ; konec je gorja! Toda ku¬ pa gorja še ni bila izpita d^ dna. Prejšnji lastniki,seda j naši upniki,so se po vrsti oglašali in zahtevali denar.Ker ga oče ni . mogel našteti, se je jel oglašati'-eksekutor,spočetka redke je ,potep; pa vedno pogoste je.Na dnevnem redu so bile sodne obravnave ,ekse - kucije in dražbe. Zaskrbljeno je zrl oče v bod oč^ost,mamica je v jokala... Toda vse je premagal, V letih,ko so vsi kmetje la.zli v dolgove vsled silne krize,ki je zajela ^vropojjf oče plačeval dav¬ ke ,popravi jal poslopje in plačeval dolgove .^otem sem prvič od¬ šel v svet. ? tiri leta sem se potapal po mrzli tujini in se zopet . vrnil,hoteč biti. Staričem opora.I-Ted tem časom je vojna vihrala tudi preko naše domačije. Očeta so osumili veleizdaje ,ker je na.- . sitil jugoslovanske vojake in jim dal obleke ,da sc se preobleče¬ ni lahko vrnili domov. w etnška golazen je bila nasilna in nestrp¬ na. Ker mu niso mogli dokazati krivde,so jo hoteli izsiliti z mu - x on,iem in nretenaniem. ‘'• r pe:ga krvavega in ne zave stp® va. so orenes.- li v nostelio iz katere i° vstal x ele x ez dol me mesece.Nasledki nočkodb^in bolezni-na so ostali, Ni* ve x ni bil zdrav .Kmalu je. izdihnil sv o,to blago du v o. Tam nri Sv. Antonu leži mimo. in sni ve "no spanje. Nič več ga ne bom videl... Mamica pa je ostala pa- . na z doraččajočimi otroci,ki pa so eden za drugim odhajali v šir¬ ni svet. "Mamica * 0,mamica! " Vedno sem mislil in želel,da ji bom na stara lena laj¬ šal življenje in ji vračal njeno neizmerno ljubezen..pa je prišlo drugače. Odhajam tudi jaz,dasi sem se šele pred dni vinil misleč, da no nobena sila.več ne odtrga od doma. Odhajam in ne vem,se bom li v kratkem vrnil ali ne? 0,usoda-kako si ti kru+er In mamica! Nič ni mislila nase,na nas je mislila,za 'našo dobro je skrbela.. O,neizmerna ljubezen materina' Obraz ji je uvel,razo.ran,las je osiveli";hrbet upognjen od dela in bridkosti. Kako red bi ti lajšal živi jen, je, da bi se ipo čila, saj . . si trpela kot mučenica... Tzza ^o 1 'or,ja se je no x asi prikazovalo- so.-;; e .^elo te.kr.it sem so zavedel, 7-5 iti bi moral že dale*,pa sem še v-v no tu. "Kiogom domek? Nb.o gom .mamica j Izginil sem v bo revam gozdi ku on v rai v riba... * - Tri leta je že od tegarlri leta hrepenenja po Tebi, zi&mica. Nič več ne vem, kako ti je. -Nič več ne pride m.smo. -od te¬ be. Vidim pa te ge vedno; .veli .obrez, osiveli las je-,up o gn j ena 'p c stava. Čujem tvoj glas,čujeiq,- tvoj klic ža svojimi izgubljenimi otroci... Cujem $ mamica in. hrepenim p -s . času 7 ko bodo padle ovire in bom pohitel v tvoje nar >5 je „ Te k.ret m-:, • k 0 zasijalo‘sonce sre čc ,ne-skal jene sreče.. ca,nikdar več! 'n nikdar več te ne bom zapustil,mami - VI Ali x u leč tudi ti »minica .moje ’ vzdihe 0 Ali sluti? hrepe¬ nenje tj® tebi in no domu ;, i sp vsak ve x er,ko x rna noč razprostre svoja krila.prikrade v mora du-o io mreva ti in kolj° do bolečin 9 Da Tnom v si i^a ti moreš vedeti s° d ni dal lave ,da ie Troje hrepenen¬ je ne bi nrema^1 o. Tudi ti l'uba doma. ija si ere 4 met mo je ep. -razmišljanja in hrepenenja.Spiš zdaj ood zasneženo odejo in sanjaš o pomladi,ki bo prišla in te ogrnila s cvetjem in zelenjem*, nevesto za porodni dan,dan veselja in sreče. Ba.i li sm&L gledati in se s tabo veseliti tvoje ""sreče? Mamica,domači ja! Kadar vaju bom zopet dosegel,ve ju bom objel in privil k sebi tako tesno,da vaju nobena sila več ne od¬ trga od mene in mene od vaju. Tebe, ms. mi ca, ker si sama ljubezen in ker si trpela. Tebe domačija pa,ker si blagoslovljena s tru¬ dom, troljenjem in znojem očeta in mamice. ik. - -4-4- J- —4 4-- -j—-4—-^- -4 -4 -4- -f--4- -4- 1£- 4— 4 -4- 4- -4* -4-4 '4* -4- -4- -4- ”4* -4- -4* -4- 4- -4--J- -4- -4- -4- -4- -4- "4--4* -4* “4* -4- -4-4 "4* *4 "4 -4- -h -4- -4 -4- -4 -4 -4-4- -4 -4 4—4 -4 -4 Stiska uči moliti.Vendar pa resnočnost tega izreka ni tako t5Žka,če je človek že v sreči molil. 4-4- -4--t--1-4-4- J-4-4- J-4- 4- 4 -4-4-4-4-4-4--M-J. 4-4-4-4-4-4-4-4-4- J-44-4.4- 444 .'-4-J-4-4-4-4-4-4-4- 4_4^A1j i • ŠV' i / i ^ -W AVV- t /■ i ^ ,V.'- Večkrat ko premišljujem pridem vedno do istega zaključ ka,#a moramo marljivo nadaljevati z delom za svoje ■ amoizobrazbo. Priložnosti za to. je tudi v begunstvu r edno dovolj , zlasti za one- ga,ki ima voljo za ta. Nikdar nismo dovolj izobraženi in poučeni. Vsak dan nam prinese nova vprašanja.To,kar nam je dala osnovna ro la,je mnogo premalo. To je le skromna osnova. Na tej moramo dalje graditi sami. 17e pozabimo,da nas čakajo v bedočnos ;i velike na¬ logo. Doma bo dela veliko na vseh ioljih. Velik« bodo duhovne in n oralno razvaline, Mnogo bo slab e ga, kar bo trebalo odstraniti. Kako a 'e sedaj se moramo na to nalogo pripraviti in vzgojiti. Tj redvsem moramo izgraditi svoj značaj ,d a bomo 'močni in‘odporni proti -vsemu slabemu,da ne bomo podlegli slabemu vplivu,'ampak bomo le mi zmagovalci v dobrem. 'liremeti moramo,da n-e podležemo slabe - eu vplivu tujine,marveč da to,kar je dobrega v nas ohranimo in množimo. Med nami katoliškimi fanti naj vlada sloga/brug drugemu moramo pomaga ti.^azimo na svoie okolje .lahko se namreč zg.cdi, da tud j. v tujini o*® laži zaseje med nas zmotne nazore o življenju ali na razdor ki je seme satanovo in kateri one mo go v i vsak napre - dek v dobrem ter zaduši vsak zdrav no^ret, v "oli skrbimo za na¬ predek, za uroke in sr x no izobrazbo, 'Tako se 'bomo najlen^e pripra¬ vili za samostojno delo v javnem življenju, » .Tone Bavdek. Sveti križ božji J"Srečno in zadovoljno novo leto",tako smo si voščili prvi dan novega leta 1947, "Da bi bilo bol je,kot je bilo pretoki o,da bi ga obhajali že doma", take in pvjdobne so bi¬ le naše letošnje novoletne čestitke. Bile so veren izraz tega,kar že dolga leta nosimo v sebi? hrepenenje po miru,p > stalnosti,slo¬ gi,pravici do življenja,po krščanskih načelih. Bile so ki3.9 naših zbeganih in razbičanih duš po človeškem d os to j« na tvu, klic brezdom¬ skih množic po ljubem domu,po. naši kmečki grudi, ki nam je dajala vsega,kar smo rabili za življenje; kruha so sitega,vina za potre¬ bo in sadja za naše otroke. Zaskrbljeno zremo v bodočnost .Podobni smo potniku,ki po¬ tuje v neznane kraje in ne ve,kaj se skriva za obzorjem, ‘Pred •na¬ mi je negotova bodočnost. Mnogi zro v bodočnost p"lni močne vere, mnogi ps so že v začetku malodušni. Ali se naj predamo lahkomisel ¬ nemu upanju,ali na na 1 tudi v tem letu nosimo v srcih razdvojenost in malodušje 0 ^e eno no drugo: ida zadetku novega leta stoji ime Jezus. Ime,ured katerim se pripogne vsako koleno, teh ki so " r nebesih,na zemlji-- in -pod zem¬ lje. Neomajno zaupajo" v božjo pomoč,nojdimo v bodočnost. "Zaupaj¬ te , jaz sem svet premagal",pravi On,ki je' Pot,.Itesnica in Življen¬ je, Z ^ j im, ki je pomiril vihar na razburkanem morju/bomo križe in težave lahko vdano,voljno in zaslužno nosili. Neverni ali malo¬ verni človek. obupu je ,vernemu človeku pa daje živa vera trdno-opo¬ ro v vseh položa jih življenje „ i "Zgodi se [Noja vol ja ",recimo in ...se '"p 0 ’ i.oma prepusti¬ mo, dobrotni roki božji. Bog? ki nas je poki losi v b'' *onstvn ,najbol - ■ je ve,kaj/je za nas najbolj prav. Če je potrebno,da e prpimo, recimo vdano; Zgodi se Tvoja volja' č e /pa bomo vredni pri ^ v do¬ mov ino., pa skrbimo,da.bo tudi ta naš korak le k "večji časti ... 'Aijče. . J-4- -j- -4- 4- -4- -f”- -4- -1—-4” -f* -4* — t- 4- -I-. 4 - 4- 4- -I - -l- -4- -4- 4- -l- -4- -4- -4- 4- 4- -4 4- -4- 4- -4- 4--4- --4- -4* -4- -4- -4- 4- 4 —4- -4- -4--4- -4- 4-’4“4t4- 4-4- 4- 4* 4- 4- . .. Bdinost, sreča,sprava k rlam naj nazaj se vrnejo« ,. ^ otrok,kar ima Zlava, - - . vsi naj si. v roke se ž<=> j o, da oblast 'v.../ ,,. in z . n 1 o x ast, . ... ■ po pred snet n.' - "' i:.-.rcta last. (Pr”" H. , "drevic.a). Lepše bodočnosti si ne moremo misliti brez sodelovanja \- i Kdor ob strani sto ji, ta ji zapira pot,da ne more priti do nas.. ' ■< • ■ / '1 Litra/ : 'tvr vi Esi . w;"&! ,}.*kW; f^vSr o a rthfid- ••«*ižvw-5Vfcišr.dH.--e& ^s&čl it ! - ss.i t ,xt f £1?% : 1 9 . v-r9'T''; ,s O fi* > ' '" - n : /:'h Mrav 1 ■■ b f >.--'O/T_ . o V Parizu Je bilo c d leta;193o a % 191 3 krščen ib sa,Mi 6 3^ * «■ - jf tre k, v predmestjih pa 69$.^ si drugi raste 3 6' kot nov bH ob ni ' ; pvfu ib- ki-g ' 1-p- letal15T> T tg. h ogb-slpvčav- danes Jih Je samc ; 3o. V Mari« . janišou ; „ je : b il o ' le tar 14*33: + t ; 23 o : h ij atov , : d.gle ^ -J ibi*' t jfee' lera:j gj ; l2o. Pbirbno je-Vtud-i v drugih škofijah. Le v insbruški ško¬ fiji le letos bolj kot 1.1938. Žetev Je velika ^delavcev .pa real o,.. Angleški katoliški delavci i- majo v Gxfordu svoj kat-., d-"lav - ski zavod ,kjer ,r a Šolajo mla - di delavci in študirajo s :*ci - alna vprašanja na podlagi pa ■ peških secialnib okrožnic. ?.iv*i judovski n redsodnik,nr - fesor T Vgen 17 olli j« 0 storil v kat .Čp rke v .Postal le,;o e 1 o : * lan 1, reda sv.^m an* i v ka Asiške ga.. F i* ne os ki.- admiral le or ge Tbiera-, višji komisar za Indokino iri žast^pnik.. jranoi je. v San. Fran • ciscu/eo v. kratkem odložil sv o - jo c-ast ter bo postal pate."* Lud¬ vik v nekem franc .samo st d n v . .. IdjbpljŠa [železniška sav • ra jo , ' 'V om , katere Je . izumil Slojno o ■Rožiči. de,-mnogo ,bQl j|a in p-" ' ; vrh.; še enostavne jša kakor pa 0 •’ • .'Tnorren?a'.;ali. pa ""astinghouseo- «. ‘ va y , Tb ; zavoro up o ra,bi ra j o češ 7: ke 1 drža-vne :■ žp-leznice ze ,,gd. l« ta ir -1930 v- - • • : ■ ... J® ^ 'lo^e. "ebola nabrat ir ollkg-f fenu. mo raoblete ti ' 25 o. boo de - .J*. ros or te 1 jrribš-cvetov . Klic po kalorijah. Ke samo v Avstriji,ampak tudi v dru -ih de- želah-primanjkuje kalorij ,po - sebn. športnikom. V Angliji so športniki ■poslali posebno - od p c - slanstve v spodnj- zlomi c o , ki je pr . silo za zv:-' 'n.i 0 kalorij špo’--tlikom vseh. vrst. "oda pre- h ran ravnini min is ' a r je ostal za 't«-'ra prošnja'g.uh i.n športni ¬ ki. ec na is’t CT m,k- -'cr so bili. ^diopra jdmdbj 0 r z žarnice , kondenzator,ra in i oka. "bva pro- .fesoria fizike i- 'hitimora sta ■no nakl,jn"iu odkrila,da ,i P raai vo yV, ek kovinskega traku,ki je bil zvezan z. zvodnikom ,pri nizki t»mp«ra,turi za" 0 ! igrati oddajo bližnje radijske postaje, + . U .(/J,-1 4..>2I-4- 4- *. IfJ- j- 4--U4-4- + 4-1+4- *■ '■ t,- f4.++ + 4. +++4-4-+++ J-+X+i'++ : +i4. I- u L -r, .Ozdravljenje naroda sloni na podeželskem ljudstvu,ki ima zdrav socialni čut' in ! e trdno v veri .Sodite pošteni pro¬ dajalci in ne špekulan i na račun drugih. (Papež Pij KIT. zastopnikom kmetov,,ki so prišli k njemu v avdij«nco).- po Sloveniji so bili v predvojnem času številni, te čaji, predavan ja, združena .tuintam tudi's skioptični- “ mi slikami. Prikazovali so se kulturni filmi in podob- n® v. cilju: povzdigniti kmcbijstv©* Ne smemo trditi, da je bilo vse to brez uspeha. Udeležba je. bila skoro povsod obil na in kmečko ljudstvo se je navduševal© - a le redki so bili eni, ki so vse,ali pa vsaj ne kaj,kar so slišali, tudi praktično izpel¬ jali ali poskušali izpeljati. Plamen navdušenja,ki ga je vneti g« vomik ali predavatelj zanetil v posameznikih,je 'navadno kmalu ponehal. '"Ta pa znal" " Tr ako lepo je govorili" "Ni neumno "povedali " In t® je bilo vse.Kakor že rečeno,s® Mii le redki, ki s© povedano tudi v meso in kri spremenili t.jk ^a s® vsaj' poskušali na sv® jih d ©novih z umetnimi gnojili, z izbal Jšavam Jem pri živini, v mlekarstvu,v svinjakih,na travnikih,njivah,v sadova jakih, g©.z£o- vih,pašnikih itd. t zadnjih predvojnih letih se Je mn®g® govorilo,-na¬ redil o pa menda nič- s- tak o imenovanih domačih predavanjih ozir, tečajih. Mišljen® Je bil® takole: Gospodarski strokovnjak naj pride v vas h kateremu ko¬ li kmetu.Pri njem naj bi se zbrali vsi go sp oda rji, kmečki sinovi, pa.tudi posli in poljedeljski delavci^. Seveda tudi ženski svet ne Vi bil izključen« Ne sestanku, praktičnem predavan ju, te čaju, ali ka¬ kor si ga že imenoval^,naj-bi se. ugotovile morebitne'bolezni,, ta. napake pri živini*svinjah ? na polju tn. travnikihsadovnjakih gozdovih.-.Vsaka posamezna stvar naj..bi se iomeljito preštudirala^ In nakazale morebitne hibe ter pokazala po o k izboljšanju. , Naj naslednji razgovori ir-kolik o orišejo podoben s^- st^neki 4-4*1* J- 4- 4- 1- ^ 4- 1 ^ri Uvomiku v "PodVra+u je danes živahno. TI itro po kosi¬ lu so se za Xo li zb ir®, ti grn.ntarii im cele vasi,pa š« iz sosed - ni ih. Tudi baitarji 4 o bili nekateri radovedni kaj bo in so tudi usmerili korake proti Dvorniku,mlečki sinovi nekateri že dorast- li,drugi še v razvoju,posli in dninarji so se med potjo’pogovar¬ jali,kaj neki bo kmetijski referent povedal. Danes je bil pri cerkvi oznanil občinski sluga,da bo v Podkraju pri Dvorniku p® - poldne pomene k,na katerega so vsi vabljeni. den. "L*> ka,1 bo,"bi rad vedelo" je Fyibar,mali gruntar,radove "Hovi referent je baje zelo u x en in povrh zelo vljuden in oostre žl j iv " ve povedati Vrhniak. v "Mo in nrav takega rabimo",se Rutnik vnema. "Kaj bi tudi sedel vedno v nišami in arevra x al nanirje. Saj ne re*em,da tu¬ di to ni potrebno gotovo tudi mora biti, A mi rabimo res nekoga, ki nam bo pokazal t® in on©,kar sami ne vemo. Bes je,da se marsi¬ kaj najde v listih in knjigah,a vse nekaj drugega je,če se peka- že na kraju samem in sam vidiš,otipi ješ,poiskusiš. Tako vam pra¬ vim, če je mož dober in v svojem poklicu,nam bo lahko v marsičem koristil". "Torej,ti že veg,za kaj se gre"? ga zvedavo pogleda Lipov - nik. "Kaj ne bi vedel! Saj se je že dosti govorilo 9 tem,le do dejanja ni prišlo. Stari referent, no , nič mu ne očitam, je bil bolj tintomaii.Ves je bil• zaljubljen v svoje papirje in pisarijo. Ven pod milo nebo pa ni zlepa nameril koraka",pojasnjuje Rutnik. Pri Dvorniku je bila zbrana ž' precejšnja skupina moških in tudi nekaj žensk je bilo videti,ko se približaj® naši znanci. Po doma¬ čem pozdravu posedejo in poležejo no tratisi so bili videti ze¬ lo radovedni. Tedaj se ookaže izza ovinka mlad mož srednjih l®t,pri- kunne, zimanjosti obdan od • konice fantov is Brdov. Mimogrede jih je povabil ko jih je vidri,da ravno niso vedeli kaj noneti, ^antje so se odzvali nekateri radi drugi neradi,ali dru gX ina jih je pa - te gnila za seboj. "Gosnod referent prihaja tamle",ga prvi zagleda Prosen. "Primojduhaj Oni le pa so z Brdov. Že prav,danes jim po • kažemo! Take bodo pobirali pete,da se bo iskrilo za njimi",se raz¬ vnema Kokolov Kori. Imeli s® posebne račune skupaj,pa jih kar ni mogel videti. Že je iskal besed,da bi- jih začel zbadati. "Dober dan želim vsem skupaj!" glasno pozdravi referent. ,r Bo.g riaj! Bpg daj!" odgovarja, j o možaki in okorno pri¬ vzdiguje j® klobuke. Nekateri so pričeli počasi vstajati. "'0 j tako pa. že gre. Kot kuščarji se grejete na sencu. Bom pa' še jaz kar k vam prisedel,da se kaj pomenimo". Bedel je na ponujeni stol. Noge je prekrižal in so ozrl po navzočih.Zadovoljen nasmešek mu je zaigral na ustih. Vesel je bil,da so se tako šte¬ vilno odzvali njegovemu vabilu. "Kaj pravite,o čom bi se bilo najbolj potrebno pomeni¬ ti 0 " ja odvzel besedo in koj nadaljeval*. , ■°ro.nekateri si želi večno oomlad. A pozablja pri tem,da bi nikoli no užival sadov. > "Sicer vam moram povedati,da sem pripravljen priti večkrat, če hočete,vsako nedeljo k vam-,da smo v stalnih stikih in da se po¬ menimo o vseh mogočih stvareh ter skupno razmo trimo, kaj je pctreb- no p reu red iti, kaj popraviti, kaj odpraviti,kaj izboljša ti. Več glav več misli. Eden bo prišel na to misel,drugi na drugo,vsi skupaj pa bomo potem ugotovili,kaj bi bilo primemo in koristno,kaj pa bi bi lo morda nepotrebno ali celo škodljivo, Gospoda Dvornika pa še en¬ krat naprošam,da bo tako ljubezniv in nam dal takorakoč svoje gos¬ podarstvo na razpolago,da bomo danes popoldne mi vsi gospodarili na njem. Prosim ga tudi,da morebitne graje ne vzame za zlo,temveč nam bodo služile tudi napake za učenje. Saj se razumemo ,to j'Ed, gos pod Dvornik*?" (Dalje sledi) . * 4.4.4.4.4.4-4.4-4.-l-»-J-4-4- L4.J..1-4.++4. 4-4-4-4- 4-4. 4-4.4. 4.4-4-4-J-4.4.4-4- 4- J-4.4-4.4.4.4.4-4-4-4- 4. 4.4.4. 4.4-4- + 4-4-4- +4- Vateri jezik jejnajtežji? V gostilni sedijo NemecFrancoz ,in Ribničan. ^ogovarja i o se.,katerega jezika s° je najtežje nauči¬ ti, Nemec oravit "Na y jezik je z P lo težak, Mi p,pr.pijemo T "ien,iz¬ govarjamo na. Prancoz trdit '^aj šel Naš jezik je še težji. Mi pijemo B ordeaux Ogovarjamo pa Bordo". v & se oglasi še Ribničan Vrban in pravit "Kaj se le bahatal Najtežji jezik je pa le naš. Mi pišemo lonec, izgovarjamo pa pisker". --4-4-4-4*4-4-4-4-4-4*+H* 4* 4-44-4* 4* 4 4-4-4* ■*•+ +++++++++ + 4--f 4 + +-4-4- 4-4*4*4-4-4-4- ^-f-4 '.Mmmn mitt ~ M Z 77 ' 7 Tisoč biserov žarrf= tisoč kristalov in zvezd, ko se zdani in sonce posije z nebeških cest. v zimsko jutro vran zakrakaj Mraz je ,mraz, v snegu debelem koraka mož in dela gaz. Iz za sne ž «j, ih st rb siv dim se vali, otro v ki vrisk in smeh okrog hiš doni. Be-cerce. ča.*e -Čet- ja-ja je ^ka.rkač^kin.la-lin-lo -nar. nlk -nik nit -no no -no pe -ra - ran -se -ska -sonč ta -ta -te te vec vi'-vi -vo j. Iz teh zlogov sestavite be¬ sede sledečega pomena: 1.pri¬ padnik ileg.vo j.edinice j 2.kre¬ pilna pijača* 3.drug naziv za Koroško* 4. na sprotno od oblačno * 5.glavno mesto Koroške* 6.vod¬ ja. dom.pernata šivali* 7. korist- 9.pridaš v n jo, če kaj narediš* lo«hrana šivini*ll.m c sto v nek¬ danji Bve toaolkovi držav 1*124' kraj-blizu ^tuja*! 15 . redek de - nar* 14. tekmovalec* Id.voja^ - ka edinica. Za 'etne 'rke teh besed ti aovado vremensko na poved za januar. f H 19 23 7 S 15 3 lo 3 0Q000B0®C1DOD@@ 3_. ' n va o y eta,dva sinova so tri zaj¬ ce n rine sli z lova. Ko pridalo domov vsak no enega imeti ho x e,ka ko je to mogo x e 9 .Rešitev ugank pošljite najkasneje lo dni po itidu lista v uredništvo. Če bo več pravilnih rešitev »bodo oča Čreb dali HS^IT.TV TJ'17:® v 4 . štev. L.B.: 1. Zlogovnica: Milosti poln- božične praznike in srečno novo leto vam želi urednik,- 2.Tfečun- ska uganka* Tveta noč »blažena noč-. 3. Ptevilnica: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na z-ml ji. - .^reb se je nasmehnil Bavdek Antonu.Brc jel je koledar Koroške Tr ronike. Največje bog^štvo,ki ga more človek ponesti v življenje je; Bistra glava »plemenito srce in delavne roke. tj B'lf T) v I F prosi* Nn, bo list čim bolj pester »prosim vse fante, da pošiljajo svoje nrisnavks. List bo izhajal odslej redno vsak mesec v zadnji polovici. Pridobivajte naročnikov: