Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo naš svetli cesar so odpotovali v francosko Riviero črez gornjo Italijo in sredi meseca marcija se v Opatiji pri Reki snidejo z nemškim cesarjem Viljemom. — Državni zbor bo pred veliko nočjo imel samo osem sej. Državni proračun pride po veliki noči na vrsto in razprava o občni volilni pravici šele potem, ko bodo posamezni deželni zbori o tem svoje mnenje izrekli. — Dunajski župan dr. Prix je zadnjo nedeljo ninrl za mrtvoudom v 58 letu svoje dobe. Prijatelji in nasprotniki so ga imenovali: železni župan, seveda vsaki v svojem smislu. jamo zidan križ. Ali ga naj pohvalim? Nikakor ne? Potopisec hvali, kar je hvalevrednega, a grajaj, kar ni lepo, jednako tukaj! Vsak pameten človek bo o slikarijah na tem križu z menoj trdil, da so nedostojne ter ne delajo časti sicer poštenim faranom .sv. Benedikta. Od Sv. Lovrenca v Slov. goricah. (Pojasnilo) nadopis iz Slov. goric v 7. številki. — Na »Eisenpantagu« v Ptuju sem priporočal, ako se že namerava železnica graditi, črto, ki je v izpeljavi mnogo, mnogo ceneja, okraja in mestu Ptujskerau koristneja, ter bi prinašala železniški družbi zdatno višjih dohodkov; potemtakem bi tedaj ne bilo Ireba že itak preobloženim davkoplačilcera še večjih in skoraj neznosnih bremen na ramena nalagati. Sveta dolžnosl je pred vsem, domače koristi zagovarjati, in le-ta je dala pogum meni najpreprostejšemu, da sem v tako obilnem številu zbranih odličnjakov in učenjakov glas povzdignil. Obširneje, ako potreba nanese. Koser. Iz Dobrne. (Bralno društvo.) V§led privoljenja visoke c. kr. namestnije v Gradcu se je osnovalo na Dobrni »bralno društvo«. V nedeljo 25. febr. se je vršil osnonovalni shod, katerega se je vdeležilo častno število mož, vnetih za novo društvo. Po kratkem nagovoru o namenu in koristi bralnih društev, katera se osnujejo in vodijo v pravem duhu, volil se je odbor. Udov je pristopilo za naše razmere res lepo število; že pred ustanovljenjem društva se jih je oglasilo 56. Dal Bog, da bi društvo krepko rastlo in se lepo razcvitalo ter rodilo tudi dober sad, da bi pomagalo ohraniti in povzdigniti katoliško in narodno zavest >z branjem poštenih in krščanskih časopisov in knjig« — kakor velevajo pravila —, da bi gojilo in širilo pravo omiko, sploh delovalo po znanem slovenskem geslu: vse za vero, dom, cesarja! Iz Dobrne. (Občinskiodbor) na Dobrni je v svoji seji dne 25. februvarija na podlagi vabila z dne 21. febr. St. 163, prečasiitega gospoda Karoia Gajšek, častnega kanonika, dekana in župnika na Dobrni enoglasno imenoval častnim občanom. Letos bode 25 let, kar bivajo preč. g. kanonik kot dušni pastir na Dobrni. V tej dolgi dobi so storili neizrekljivo dobrega za čast božjo kot goree duhovnik in tudi v blagor občine kot vrl občan. Svojim župljanom so dvakrat oskrbeli sv. misijon; veliko so se trudili, da so omislili nove zvonove, spravili nove orglje; mnogo so skrbeli, da se je cerkev slikala, da so vsi 4 oltarji bili prenovljeni, glavni oltar in Marijina podoba lani pozlačena. Gotovo znamenja gorečega dušnega pastirja, kateremu je na srcu lepota hiše Božje. Zato pa so bili tudi v veliko veselje vseh župljanov odlikovani z dostojanstvom častnega kanonika. Pa velike so tudi zasluge preč. g. kanonika za Dobrnsko občino. Več let so skrben načelnik krajnega šolskega sveta, dolgo let obč. odbornik, ki niso le s svojo besedo, s svojim modrim svetom, ampak tudi dejanjsko vselej podpirali vse dobro. Vsled teh zaslug si je občni odbor štel v svojo prijetno dolžnost, preč. gosp. kanonika po svojih skromnih močeh počastiti z imenovanjem častnim udom občine Dobrnske. Ves njihov trud in vso blago skrb za dušni in telesni blagor Dobrnske župnije in občine pa naj plača Ijubi Bog, ter nam ohrani ljubljenega gospoda kanonika zdravega in krepkega še mnoga leta ! Iz Maribora. (Zahvala in vspodbuda.) Naš narod se zmiraj bolj in bolj spoznava v domačih in slovanskih rečeh ter nam tudi zdaj kaže, kako milo in nevtrudno se bojuje za domačo slovansko stvar. Poglejmo, dragi Slovenci, v okno gospe Kleinschusterjeve! Tam vidimo nekaj izvanrednega, namreč krasen venec z narodnim trakoin in napisom »Pesnik počivaj sladko v predragi Ti zemlji domači!« za milega, nepozabnega nam gosp. J. Freuensfelda, kateri je v daljni zlati Pragi syojo dušo izdihnil ter bo koncem drugega meseca v divni Ljutomer prepeljan. Vso čast in hvalo morara torej očitno izreči našej nevtrudni nabiralki, ki je povspešila, da se je nabralo toliko denarja, gospici Lojziki Božičevi, kakor tudi gospodoma M. V. in D. Z. Drage Slovenke in Slovenci, tudi vi tako ponosno naprej! Tudi vi pokažite z dejanjem, da umrlih narodnjakov v daljni zemlji ne zabite. »Čast, komur častU N. M. Iz Ormoža. (Slovenski napisi.) V dopisu z dne 18. januvarija ter v dopisu z dne 8. februvarija 1894 v »Slovenskem Gospodarju« se je djala narodnost naših trgovcev ter obrtnikov ormoškega okraja na nekako rešeto. Bog ne daj, da bi bili mi nasprotniki takih dopisov, če so pravični ter ne gleda dopisovalec ne na levo, ne na desno. No prvi dopisnik je menda iz nevednosti na primer tvrdko A. Munda iz Ormoža imenoval narodno ter se dal preslepiti od istih par slovenskih besed. — Ali z vso pravico se mu moramo čuditi, da ne omenja v svojem dopisu našega požrtvovalnega narodnjaka, gostilničarja g. Franca Gomzi-ja, pri katerera je zbirališče vsega inteligentnega slovenskega občinstva. Koliko je on v kratkem času, odkar je v Ormožu, storil za narodno stvar, in s kako odločnostjo je stopil v boj s tukajšnjo nemčursko kliko, ni znano samo v Ormožu, ampak tudi po drugih bližnjih mestih in trgih. — Mi opozarjamo vse slovenske tujce, ki se mudijo v Ormožu, posebno na narodno gostilno g. Gomzija k >zlaterau jelenu«, kjer se shaja izključno slovensko-narodna družba, kjer se najde točna postrežba ter prijazne, popolnoma ponovljene in pomnožene sobe za prenočišča. Tudi za voznike so pripravljeni potrebni novi hlevi za živino. Vaš drugi dopisnik, ne vem, ali se Sali ali pa govori vedoma neresnico. Da bi bil gospod Kapus narodnjak, da celo odločen narodnjak? Na to neumno trditev bi se mu vsaki v Ormožu v obraz smijal. JČlovek ki ne zahaja v čitalnico, v narodno družbo, ampak v nemško kavarno, ki ni ud narodnih društev, ki je naročen na »Deutsche Wacht«, ni naroden. Dopisnikova trditev bode menda gospodu Kapusu samemu nova iil neljuba; nekaterim Ijudem je neljubo, če se o narodnosti v obče govori. Da pa Se ima Ormož nesičursko lice, je žalibog resnično, in v tem moramo popolnoma pritrditi prveniu gospodu dopisniku. Kako pa je tudi drugače mogoče, če večina ormoških okoličanov zahaja v neraSke, nara Sloveneem sovražne gostilne: >Zur Stadt Graz« (Bauer) in pa »Zur Bierquelle« (Cvetkovič), katerih samo — nemški napisi bijejo narodnemu čutu in prepričanju v obraz? Mi mislimo, da še imate ormoški okoličani toliko narodne zavesti, da se bodete otresli mlafinosti ter se ogibali nasprotnega taborja, kjer vas vendar drugo ne čaka, kakor preziranje. Svoji k svojim! Da moramo kazati rane našega socijalnega življenja, je žalostno, a tudi potrebno. Spoznavajmo se! r. S Prihove. (Narodna zavednost). Še pred novim letom sem šel na Prihovi po veliki cesti, ki vodi iz Konjic proti Mariboru in se mi je pridružil kmet, Prihovljan, ter mi je pripovedoval, da je bil v Konjica1!. Rekel sem mu: »Ste menda hodili dače plačevat« in mi je odgovoril: »A ne, hodil sem k volilvi«, in dostavi: »Izvolili smo narodne može; nemškutarji so propadli, in jaz sem jim rekel, da bode od zdaj slovenska metla pometala«. Modrega kmeta sem pohvalil in mu rekel, da neraškutarija ni kaj prida, kajti nemškutarji se sramujejo že svojega imena; še celo tožit te gre, če komu rečeš, da je nemškutar. Že to kaže, da nemškutarija nič ne velja in še bolj očitno kažejo nemškutarska dejanja svojo ničvrednost. Rekel sem rau še, da moramo ločiti nemškutarje od poštenih Nemcev. Tudi sem mu rekel, naj se poSteno nernštvo širi le po nemških krajih, pri nas pa ga ne potrebujemo; tako Češko. Nemško okrajno sodišče v Teplicah, o katerera se je- več kot deset let pisalo, zaene poslovati 1. marcija. — Staročehi nikakor ne raislijo odstopiti iz javnega življenja, anipak se mislijo pripravljati na bodoče deželnozborske volitve; bržkone še si pridobijo nekaj mirnejših Mladočehov. Štajarsko. Naš poslanec dr. Gregorec je interpeloval ali vprašal učnega ministra v državnem zboru glede zadnjih dogodkov na Celjski gimnaziji in zahteval za šolsko leto 1894/95 na istej gimnaziji slovenskih paralelk. Koroško. V lej kronovini je že 18 slovenskih. posojilnic, ki v oči bodejo zagrizene nemčurje, pa tudi nekatere c. kr. uradnike. Celovško okr. glavarstvo zahteva n. pr. naj predstojništvo slov. posojilnice pri Sv. .Tanžu v Rožu naznani vse tiste, ki imajo v posojilnici denar vloženi itd. Poslanec M. Vošnjak je zaradi tega že v državnera zboru zahteval pojasnila. Kranjsko. Na prošnjo prijateljev še državni poslanec prof. Šuklje ludi nadalje ostane deželni poslanec. — V Koeevju bodo sezidali lepo cerkev, ki bo stala 80.000 fl. in mora gotova biti 1. 1898, ko bodo avstrijski narodi slavili 501etnico vladanja našega svetlega cesarja. Primorsko. V Trstu slov. stariši vedno še prosijo svojim otrokom slovenske šole. Da podajo prošnjara več veljave, združili so se prosilci v prošniah za jedno samo šolo v sredini mesta. Daj Bog, da vendar že enkrat dosežejo toliko potrebno in zaželeno slovensko šolo! Hrvaško. Za spomenik dr. Račkega pridno nabirajo. — V saboru so jednoglasno sprejeli postavo o predpravieah hrvaško - slavonske deželne hipotekarne banke. — Govorilo se je, da se bode v Slavoniji meja proti Srbskemu vojaško utrdila, pa to ni resnica. Ogsrsko. V državnem zboru še se vedno razpravlja o civilnem zakonu. Izvrstno sta govorila Apponvi in zlasti bivši minister Szapary proti vladni predlogi. Minister Weckerle utegne zmagati le s skrajno levico, to je s pristaši puntarja Kossutha. To pač ni čaatno za kraljevega ministra! VH^inje države. R i m. Prostovoljni darovi za sv. očeta, iraenovani. Petrov novčič, bili so lansko leto manjši, kakor druga leta. Ljubezen do sv. očeta gotovo ne pojema, pač pa so sedaj slabi časi. Italijansko. Za predsednika zbornice je bil izvoljen Biancheri. Finančni minister Sonnino hoče za jeden odstotek znižati obresti od državnih papirjev in zaradi tega je strašanski krik med Izraelovimi otroci. Sploh Crispijevo ministerstvo ne bode sreenejže glede na zboljšanje državnega premoženja, kakor je bilo poprejšnje — kajti primanjkljaj 177 milj. za to leto mu lahko dela velike skrbi. Francosko. Mnogo anarhistov so že zaprli in ti vsled tega vedno voč zgubljajo svojih prijateljev. Policija skrbno išče anarhiste. Mogočnjakom, ki pred njimi že trepetajo, lahko podamo dober pripomoček, namreč, dajte Ijudem sv. vero nazaj! Belgijko. Vlada je izdelala nov volilni red, in ko ta postane postava, bode se tudi ustava morala spremeniti. V posameznih okrajih bodo volili več poslancev in gledalo se bode tudi na manjšino. Nam se tak volilni red zdi najboij pravičen. Nemško. V državnem zboru se sedaj razpravlja o rusko-nemški trgovski pogodbi. Konservativoi nikakor nečejo pritrditi tej pogodbi, ker obrti nič ne koristi, poljedelstvu pa bode veliko škodovala. Konservativci bržčas dobijo vcčino za-se in potem bo odklonjena trgovska pogodba, državni zbor pa razpuščen. Rusko. Sedanjemu carju nikakor ne prilega zrak v Petrogradu in se že govori, da se misli ear popolnoma preseliti v Kiev. — Minister Giers se vled bolezni ni mogel napotiti na Italijansko. Srbsko. Z nenavadno strogostjo se sedaj vlada. Kakih pet sto oseb, ki se vladi zde nevarne, so že baje zaprli. — Ministerski predsednik Simič je nedavno bil pri našem svetlem cesarju. — Bivši kralj Milan hoče oditi iz dežele, ako mu na leto plačajo 60.000 dinarjev. To najnovejšo novico je težko verjeti, ker se je Milan že pred par leti vsem pravicam odpovedal in zato dovolj denarja dobil. Bolgarsko. Iz namerovane vojaške zveze Bolgarske z Ruraunci nič ne bode. — Bolgarska kneginja Marija Luiza je po porodu nevarno zbolela. Turško. Bolgarski cksarh, to je vrhovni škof bolgarski, kupil si je v sredini Carigrada lepo palaeo, toda turške oblasti mu branijo vanjo se preseliti, češ, naj prebiva v predmestju, kakor do zdaj. — Torej še vedno mržnja zoper Bolgare. Špansko. Baškiške pokrajine so do sedaj same pobirale davek in dogovorjeno svoto odrajtovale vladi. Le-ta pa je hotela te dni to predpravico odpraviti in davek povišati. Poslanei baškiški so se tema uprli in vladi za prihodnjih 13 let le milijon več davka privolili. S pokrajino Navarra pa se vlada ne more pogoditi. Afrika. Angleškemu ugledu utegne v tem delu sveta škodovati ta-le dogodek: Na reki Gambia, na severozahodni strani, so se tamošnji angleški vojaki spoprijeli s poglavarjem Fodi Silah, ki trži s sužnji. Vojaki so se poglavarjevi četi morali umakniti, zapustivši 13 ubitih in blizu 40 ranjenih tovarišev.