ANALIZA
Življenjske razmere starejših občanov
V raziskavi Višje šole za social-ne delavce o družbenem položa-ju nad 64 let starih občanov Ijub-Ijanskih občin so dobili tudi pre-cej zanimivih podatkov o starej-ših občanih bežigrajske občine. Podatke so zbrali z anketo, ki je zajela nad sedemsto naključno izbranih starejših občanov Ljub-Ijane med njimi tudi občane beži-grajske občine. Tako kot vsaka druga od petih Ijubljanskih občin ima tudi Bežigrad svoje poseb-nosti, čeprav se po osnovnih značilnosti sestav populacij starejših občanov ne razlikuje mnogo od sestava v drugih obči-nah. Razlike pa so vseeno zani-mive.
MED MLAJŠIMI V UUBUANI
Leta 1981 je bilo v bežigrajski občini 4871 obdenov, starih nad 64 let, ali 8.8 odstotkov vseh ob-čanov, kar uvršča občino Beži-grad med tiste z manjšim dele-žem starih v populciji. Še nižji delež starih je v Mostah. Seveda je to še vedno dovolj, da imamo celotno populacijo lahko za »zrelo«, ne pa ravno za »staro«. »Mladi« pa so naši starejši obča-rti še drugače: kar 43 odstotkov jih je mlajših od 70 let, kar je daleč nad Ijubljanskim povpreč-jem (33%). Sveda je tudi tu, kot v drugih občinah, med njimi naj-več žensk, kar 71 odstotkov s či-mer je občina spet prva med Ijubljanskimi občinami. Prednja-či še naprej: večina starejših ob-
čanov ali občank je poročenih, kar je prav izjemno, saj je povsod drugod večina (že) brez zakonca. Izbrazbena struktura )e dobra, saj je Bežigrad po deležu Ijudi, ki imajo več več kot osnovno šolo, takoj za obfrno Center (teh ob-čanov je 46 odstotkov). Tudi po deležu delovnih upokojencev (73%) je takoj za Centrom, hkrati pa je v občini Bežigrad najmanj delež gospodinj (16%). Precej vi-sok je delež občanov, ki so bili strokovni in vodstveni delavci (26%), spet le malo manj kot v Centru.
Več kot polovica jih torej živi z zakoncem, ki je v glavnem tudi upokojen in sposoben za vsa opravila v gospodinjstvu. Več kot tri četrtine Bežigrajčanov ima še žive otroke in več kot polovica jih živi z otroki pod isto streho ali pa v istem kraju. Skoraj dve tretjini vseh starejših občanov se videva z otroki vsak dan ali večkrat na teden.
DO8RE STANOVANJSKE RAZMERE
Dve tretjini anketiranih živi v območju, ki smo ga imenovali strnjeno pozidano »mestno na-selje«, preostala tretjina pa v »obmestnem naselju« indivi-dualnih hiš. Od občine Center se bežigrajska občina razlikujer po višjem deležu občanov iz »ob-mestnih« naselij, od ostalih ob-čin pa po tem, da nismo zajeli nikogar, ki bi živel na vasi (v ob-čini Vič-Rudnik je takih 40 od-stotkov).
Glede na to, da so v povsem mestnem delu Bežigrada novejše zgradbe kot v občini Center, lah-ko pričakujemo boljše stano-vanjske pogoje. Nekaj več kot polovica starejših občanov sta-
nuje v blokih, stolpnicah in sta-rejših večnadstropnih hišah v strnjenem mestnem predelu, ne-kaj manj kot polovica pa v indivi-dualnih hišah. Stanovanjskih na-jemnikov je med njimi le malo manj kot lastnikov. Tretjina sta-novanj je novih, več kot polovica pa starih. Tri četrtine Bežigrajča-nov živi v stanovanjih, ki so vsaj dvosobna. Nekaj manj kot polivi-ca jih stanuje v pritličnih stano-vanjih, skupaj s tistimi, ki stanu-jejo v prvem nadstropju jih je skoraj tri četrtine. Stranišče ima v stanovanju 92 odstotkov vpra-šanih (najvišji delež v Ljubljani), saj ima npr. v občini Vič-Runik kar 25 odstotkov Ijudi stranišče zunaj hiše). Kopalnico ima v sta-novanju 82 odstotkov občanov, v hiši pa še nadaljnjih 5 odstotkov. Le 10 odstotkov nima kopalnice, (v občini Vič-Rudnik kar 33 od-stotkov). Tudi telefon imata dve tretjini Bežigrajčanov v stanova-nju, nadaljnjih pet odstotkov pa v hiši, skupaj torej 72 odstotkov. V Mostah ima telefon le 33 odstot-kov občanov. Skoraj polovica stanovanj naših anketiranih ima centralno ogrevanje (spet najvišji delež v Ljubljani). Podobno so med najvišjimi številke, ki kažejo opremljenost stanovanj z različ-nimi napravami, kot so bojler, hladilnik, pralni stroj, itd. Skrat-ka: nad stanovanjskimi razmer-ami se večina res ne more prito-ževati.
In se tudi ne! 34 odstotkov je zelo zadovoljnih, povprečje za Ljubljano je 16 odstotkov, na-daljnjih 50 odstotkov pa zado-voljnih. Nihče ni zelo nezadovo-Ijen, 8 odstotkov pa je nezado-voljnih.
Prihodnjič še o zdravstvenem stanju in potrebah po pomoči. BLAŽ   MESEC