Ste«. 223 i uvoijoni,«torek, one Z9. septembra 1908. leto XXM Velja po poŠti: /ja telo leto naprej K 26'—• sm pol leta „ „ 13'— sa četrt leta „ „ 6-50 •jien mesec „ „ 2'20 V upravništvu: ss celo leto naprej K 22-40 it pol leta „ „ 1V20 al četrt leta „ „ 5-60 sa en mesec „ „ 1-90 £a poSllj. na dom 20 h na mesec. !?etsamezne Jtev, 10 h. Uredništvo Je Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ei ---- dvoriSfe nad tiskarno). — Rokopisi s* jjs vraJajoj nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. list za slovenski narod Inserati: Cnostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsU i 26 h. Pri veJkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. -- Vsprejema naroinlno, inserate reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. J"^ Današnja številka obsega strani. HoniUal ante portas-Petovil. (Dopis iz Ptuja.) Kaj takega Ptuj še ni doživel; niti najstarejši nemškutarji se ne spominjajo tako strašnih trenutkov! V soboto, dne 26. sept. 1908. Ptujski Nemci, razburjeni 100 amperov čez skrajnost; ubogi glavar ne ve več, kje mu sedi glava, svetovnoznanemu Ornigu, spodnještajerskemu sultanu, ne diši ne jed ne pijača — niti najfinejše žem-lje ne! — Jejmene, jejmene, kaj bo, vzdihujejo mestni očetje napolgiasno . . . Ja, ka je? vprašam tega ali onega; toda koga naj vprašam: z mrzlično naglico zapirajo ljudje okna že opoldne, razun par žensk ni nikogar videti na ulici. V mnogih ptujskih vojašnicah je kakor mrtvo — človeka je pri belem dnevu strah — vojaštvo v nolni vojskini opravi samo še čaka najstrašnejših povelj. — V Mariboru je konsignirana vsa konjenica, da vsak trenutek plane v divjem begu proti Ptuju; posebni telegrafisti so komandirani na Ptuju, Pragerskem in Gradcu; na Dunaju pa vleče ministrski predsednik pri telefonu na uho in si še dihati ne upa: kajti vsak trenotek utegne udariti. Artilerija je pripravljena. Vsa avstrijska nemška ušesa in očesa so obrnjena na svetovnoznani — po svojih škandalih — Ptuj. Poslanec Malik je ministra že pripravil na najstrašnejša poročila . . . Ja kaj je torej? Nekaj groznega, tako se govori po Ptuju: Poslušaj, bela Ljubljana, in pozabi za trenutek svojo težko žalost: Slovenskih mož in mladeničev pride soboto zvečer na Ptuj kakor listja in trave, od štirih strani bodo planili na nesrečno mesto .. . In potem . . . ja potem boš našel na licu sedanjega Ptuja med zrušenimi hišami med peskom in kamenjem par človeških kosti — vse drugo je fuč! Pa šalo proč! Najstrašnejše reči so trosili zlobni nemški jeziki po Ptuju, Ornig in ptujski glavar sta takoj poklicala cele čete — gor-nještajerskih — žandarjev v Ptuj, vojaštvo v Ptuju in Mariboru je bilo pripravljeno, da preprečijo nameravani napad Slovencev na Ptuj. Naše slovenstvo pa, vsa čast mu! je pokazalo tudi takrat, da ima več omike kakor ptujski nemški tolovaji: nihče ni prišel razgrajat ne v soboto, ne v nedeljo. Policija ptujska — žalostnega spomina — je patrulirala v spremstvu, ali bolje rečeno v varstvu žandarskih bajonetov po mestu in zastonj iskala Slovencev! Ptujski tolovaji so dne 13. septembra hajduško napadli mirne Slovence, sedaj pa so po celem svetu razkričali Slovence za divjake in ubijalce! Pa slovensko ljudstvo že odgovarja nemškemu Mihelnu, in še mu bo odgovorilo, da že zdaj ptujskim kramarjem šumi po ušesih — in možganih. Slovenskih ljudi ni več v nemške trgovine, nemški in nemškutarski komiji — znani kot poulična fakinaža, pa stojijo in stojijo in gledajo praznih rok pred štacunaini! Slovensko ljudstvo tako odgovarja. Škandali na Ptuju. Komaj se je malo poleglo javno razburjenje, že je ptujska nemška fakinaža začela vnovič razsajati. V noči od nedelje do pondeljka so nemški zlikovci nemoteno razbijali šipe in pomazali slovenske hiše in zavode. Da bo slovenska \avnost spoznala, kake vnebovpijoče krivice se godijo v Or-nigevem kraljestvu, podajamo natančneje okoliščine teh izgredov. Ptujski glavar dr. Weiss pl. Schleu-Benburg, župan Ornig in vsenemški poslanec Malik so pretečene dni naslikali nemški javnosti in zlasti tudi krogom na Dunaju Slovence kot razgrajače ter zato poklicali veliko žendarmerijsko in vojaško pomoč, dasiravno je tudi na Ptuju veliko vojakov, pa je mnogo Slovencev med njimi, za soboto in nedeljo (26. in 27. sept.) na Ptuj, češ, da pridejo Slovenci v velikanskih trumah na Ptuj razsajat in pobijat. Že soboto popoldne je naenkrat po mestu vse mrgolelo orožnikov, ki so bili poklicani iz Gornje Štajerske; z nasajenimi bajoneti so korakali po ptujskem mestu. A naše ljudstvo se je vedlo jako taktno. Nemci so raznesli po mestu vest, da bodo Slovenci v nedeljo ponoči demolirali vse nemške hiše, a bilo je po noči mirno, kakor malokdaj. Nemški faskini so tupatam izzivali z »Zi-vio«. Nemška druhal je imela svoj glavni tabor v »Vereinshausu«, od koder so imeli straže razstavljene po celem mestu in bližnji okolici, da bi hitro planili na Slovence. K vsakemu vlaku so hodili gledat ptujski razgrajači, a Slovencev ni bilo od nikoder. A razbijati je hotela ptujska fakinaža na vsak način; zato so po noči od nedelje do pondeljka brez vsakega najmanjšega povoda naskočili »Narodni dom«, razbili več i šip in poškodovali hišo, pobili okna v gostilni Malovič, ob istem času so napadli slovensko okoliško šolo, na katero so metali kar kupoma kamenje in pobili šipe. Naskočili so nadalje vilo g. profesorja Ko-lariča in poškodovali rolete ter hišo g. učitelja Kajniha. A najlepše še pride: Ze ob svitlem dnevu, malo pred pol 6. uro zjutraj so prišli 4 fakini pred proštijo ter jo bombardirali s kamenjen in potolkli šipe; a tukaj jih je doletela usoda. Videla jih je neka ženska, ki je slučajno šla mimo. Vsi ptujski policaji in cela truma orožnikov, ki so patrulirali po mestu, ni fakinov motila pri njih zločinskem delu. Treba pribiti dejstvo: Nemška fakinaža je navzlic mnogoštevilni straži cele ure nemotena razbijala šipe na slovenskih hišah! Šele ženske so zasačile tolovaje; štirje so že pod ključem. Ptujski Nemci so zelo pobiti; sram bi jih moralo biti do dna duše.To si hočemo zapomniti. Ko je nemška druhal razbijala Slovencem okna, ni jih videl — ni prepodil noben policaj, noben orožnik. To so naravnost vnebovpijoče razmere! Sedaj je vrsta na naših poslancih, da povedo Ornigu vendar enkrat resnico. Med spodnještajerskimi Slovenci mora zadoneti en klic: Ali je še mogoč Ornig kot župan v Ptuju? Ali ni tudi ptujska policija zrela, da se podržavi? XXX Ptujski občinski svet je zapekla vest in sklenil je resolucijo, s katero označuje te dogodke »kot ,I3ubenstiick' pijanih fantov, izraža ogorčenje« nad tem in »zadovoljstvo, da so bili krivci aretirani ter določa, da se oškodovanim povrne škodo«. Demonstracije u Celovcu. Celovec, 20. sept. Ob ljubljanskih demonstracijah je ostal Celovec miren. Občinstvo ni moglo prav verjeti lažnjivim poročilom nemških listov, dobro vedoč, da pohlevni slovenski rod brez večjih vzrokov ne bo prirejal demonstracij in zlasti ne na tak način, kakor je trobilo v svet nemško časopisje. Neizogibni nemškonacionalni hujskači pa so celi prejšnji teden pripravljali demonstracije. Govorilo se je o protestnem shodu, ki naj bi bil začetek; ker je bilo jasno, da se bodo demonstracije obrnile kakor vselej doslej v prvi vrsti zoper dom »Družbe sv. Mohorja«, se je družbino vodstvo obrnilo do deželne vlade, opozorujoč jo na pretečo nevarnost. Vsled tega se je opazilo, da ste nova kakor tudi stara družbina hiša stali celi teden pod strogim policijskim nadzorstvom. Znano je bilo tudi, da stoji v bližnji jezuitski kcvarni pripravljena za vse slučaje ena stotnija lovcev. Opažalo se je tudi, da se je od četrtka naprej inte-resiralo vojaštvo bolj kakor sicer za Mohorjev dom, v katerem, kar bodi mimogrede povedano, stanuje državni pravdnik in polkovnik 17. pešpolka. Le tej strogi straži se je zahvaliti, da okna Mohorjevega doma še niso drobna, kakor je bilo v prejšnjih časih pri najmanjših nacionalnih priložnostih v navadi. Pretekli petek in v nedeljo ponoči so demonstranti poskušali, približati se Mohorjevi hiši, pa so bili vselej prepodeni; padlo je na Slovence le nekoliko psovk, kakor »windische Htinde«, kar pa pri teh ljudeh itak ni nič izrednega, in poskušali so dražiti slovensko občinstvo s tuljenjem izzivajoče pesmi »Die Wacht am Rhein«. Pač pa se je demonstrantom posrečil napad na staro Mohorjevo hišo, v kateri stanuje in ima svojo pisarno g. dr. Brejc. Najprej so glasno vpili: »Windischer Falot, windischer Hund, \vindischer Gauner« in nato so razbili stekleni napis v isti hiši sta-nujočega krojaškega mojstra Volavška. Napis se je razletel na tisoč kosov in je škode 25 K. Pri napisu g. dr. Brejca, pribitem visoko na steni, so vrgli v zid veliko steklenico črnila, ki pa ni zadela napisa, temveč se je nad njim razlila in napravila vlik črn madež. Oken fakinaža ni mogla pobiti, ker so bila zavarovana z lesenimi veternicami. V tem je pa že pritekel stražnik, kateremu se je posrečilo, enega demonstrantov vjeti, dočim so drugi koraj-žno brusili pete. In glej, z velikim začudenjem je imel stražnik v rokah uslužbenca mestnega magistrata. Kakor se čuje, so poizvedbe dognale, da je bil med demonstranti tudi po en zastopnik sodnije in davkarije. Če je bila tudi deželna vlada zastopana, se doslej še ni izvedelo. Poleg dr. Brejčeve pisarne stanujoči stranki, ki je imela slučajno okno odprto, je priletel v sobo debel kamen. Da je bilo vse od daljne roke pripravljeno, priča grozilno pismo, ki ga je prijel v petek zjutraj g. dr. Brejc, s LISTEK. Shetlotk Halmes — ulomllec. (Spisal Conan Doyle.) (Dalje.) Holmes je kazal le redkokdaj pri mnogih tragičnih dogodkih, s katerimi je prišel v dotiko, da mu ni mar v kakem takem slučaju stvar sama, temveč tudi človekoljubje. Nemalo sem se začudil, ko sem čul svojega prijatelja govoriti s tolikim sočutjem. »Toda ali bi se ne moglo s tem človekom kazensko postopati?« sem ga vprašal. »Teoretično gotovo, toda praktično ne. Kaj bi na primer koristilo ženi, ako bi se krvosesa za par mesecev zaprlo, a bi se njo s tem uničilo? Njegove žrtve mu ne morejo ničesar storiti. Ko bi kdaj obdolžil kakega nedolžnega, potem bi se ga kmalu iznebili, toda on je zvit kot sam hudič. Ne, ne, misliti moramo na druga sredstva in pripomočke, da ga dobimo v pest.« »In zakaj pride semkaj?« »Ker mi je neka plemenita klijentinja izročila, da uredim neko njeno kritično zadevo. To je gospodična Eva Brackvvell, veliko siavljena, lepa igralka bivše gledi-ške sezone. Ona se hoče tekom štirinajstih dnij poročiti z grofom Dovercourt. Toda ta ničvredni Milverton ima v rokah nekatera njena precej nepremišljena pismai — nepremišljena, pravim, nikakor pa ne zla — katera je poprej pisala nekemu ubogemu oboževalcu. Toda v Milvertonovih rokah bi zadostovala, da se poroka raz-dere. Milverton hoče sedaj poslati ta pisma grofu, ako se mu ne izplača takoj visoka vsota. Pooblaščen sem, da stopim z njim v dogovor in da se pogodim z njim za kolikor mogoče nizko odškodnino.« V tem trenotku sem začul pred našo hišo na cesti udar konjskih kopit in drdra-nje voza. Stopil sem k oknu in opazil elegantno kočijo, v katero sta bila uprežena dva krasna vranca. Služabnik je odprl ko-čijina vratca in izstopil je majhen, debel mož v težki, zimski suknji. Kmalu nato je vstopil v najino sobo. Charles Augustus Milverton je bil mož kakih petdesetih let. Imel je veliko inteligentno glavo in obrit okrogel obraz. Na licih mu je igral stalen, leden smeh in dvoje drznih, sivih oči mu je sevalo izpod velikega, zlatega ščipalnika. V celi postavi je bilo nekaj dobrohotnosti, katero je motil le prisiljen smeh in mežikanje z nemirnimi, ostrimi očmi. Njegov glas je bil rav-notako nežen in prijeten, kot njegov obraz, ko nama je podajal svojo majhno, debelo roko in izrazil svoje obžalovanje, ker naju ni našel doma pri prvem obisku. Holmes se je delal, kakor da ne vidi ponujane roke, in ga je motril z hladnimi pogledi. Milvertonov smeh je bil še pre-šernejši; zmignil je z rameni in odložil svojo lepo zravnano suknjo na bližnji stol ter se vsedel. »Kdo je ta gospod tu?« je vprašal ka-zoč name. »Ali je diskreten? Ali je zanesljiv?« »Dr. Watson, moj prijatelj in sodelavec.« Gospod Milverton se je poklonil. »Ze dobro, gospod Holmes. Vprašal sem samo z ozirom na najino klijentinjo. Zadeva je namreč zelo delikat —« »Dr. Watson jo že pozna.« »A tako! No, potem takoj lahko razpravljamo. Kakor pravite, ste zastopnik gospodične Eve. Ali imate od nje pooblastilo, da vsprejmete moje pogoje?« Holmes je skomizgnil. »Kakšni so vaši pogoji?« »Sedem tisoč funtov.« »In sicer?« »Čislani gospod, mučno mi je o tem razpravljati; toda če se mi gotovina ne izplača do štirinajstega, ne bo osemnajstega poroke!« Njegov prisiljen smeli je bil še uljud-nejši kot po navadi. Holmes je pomislil tre-notno. Potem je dejal, med tem ko je po- gledal nasprotnika s premišljenim nasmehom: »Zdi se mi, da smatrate to kupčijo vendarle za preveč varno. Jaz sem namreč samoposebi umevno o vsebini usodnih pisem natančno poučen. In moja klijentinja bo gotovo storila vse, kar ji bom nasve-toval. Svetoval ji bom, kolikor mi bo moči najboljše, namreč, da naj vso stvar razodene svojemu bodočemu soprogu v njegovo velikodušje.« Milverton se je glasno zakrohotal. »Vi očividno ne poznate grofa,« je dejal. Na skoro neizpremenjenem obličju mojega prijatelja sem spoznal, da ga še predobro pozna. »Kaj pa je sploh slabega v teh pismih?« ga je vprašal. »Ta pisma so zaljubljena — zelo zaljubljena,« je dostavil Milverton. »Dama je bila mična korespondentinja. Toda lahko vas zagotovim, da bo pokazal grof za to malo naklonjenosti napram dami. Vendar, če ste drugačnih misli, sva pravzaprav ze opravila. Potemtakem sva pri kraju. Če ste prepričani, da vaši klijentinji ne bo nič škodovalo, če se izroče pisma grofu, bi bilo seveda neumno, toliko denarja plačati za odkupitev. Vstal je in prijel svojo suknjo. Holmes je bil ves zelen jeze in razočaranja. (Dalje.) sledečo vsebino: Wird ihnen, slovenischer Hetzapostel, der Bodeii nicht schon zu heiss sammt ihrem Anhange. Hoffentlich suchen sie bald das Weite, denn die Erde vvare f U r ihre Kadaver hier zu heilig. P. T. — Značilno je, da je bilo pismo pisano s pisalnim strojem. G. dr. Brejc je oddal pismo policiji. Tekom sobote in necelje je potem romal ves Celovec mimo pisarne g. dr. Brejca in občudoval znake nemške kulture. V nedeljo ponoči smo pričakovali večjih izgredov. Ob 2. uri popolnoči je bil prostorni Novi trg nabit. Demonstrantje so se čutili preslabe, ker so jim socialni demokratje odpovedali udeležbo. Tako se jc nameravana velika demonstracija celovških nemških nacionalcev v nedeljo izjalovila in dokazala, da je nemškoiiacio-nalna stranka brez sodelovanja socialnih demokratov za večje izgrede nezmožna, če je voljna vlada skrbeti za red. — Zahtevamo strogo preiskavo, da eruirajo krivce petkove demonstracije in ne potlačijo vsega, kakor je bilo dosedaj v navadi. Zakaj, če se bodo celovške iumpa-rije zakrile, bo greben celovški fakinaži še bolj zrasel. Pn dosodKIh u Llubljanl. Opomin slovenskim županom! Zadnji osodni dnovi v Ljubljani so prešli; globoka tuga in žalost, ki vlada v vseh slovenskih srcih, pa ne sme izginiti, ampak pretvoriti se mora, spojena s treznim prevdarkom, v živo delavnost, da se res izpolni to, kar je na dan pogreba nedolžnih žrtev na tihem priseglo vsako slovensko čuteče srce; — da mora biti konec nemškemu uradovanju po Slovenskem. V to poživljamo župane, branitelje slovenskega uradovanja, da delate z vsemi močmi na to. da postavite našo milo slovenščino povsod na častno mesto. Predvsem bodite vztrajni v slovenskem dopisovanju! Vse, kar vam dojde od državnih uradov v nemškem jeziku, zavrnite in zahtevajte slovensko besedilo. V tem oziru vas opozarjamo posebno, da še premnogo glavarstev na Kranjskem pošilja županstvom nemške kazenske zapisnike, nemške razglase, nemška potrdila. Načelo vam bodi: nemškega ne razumemo in ako hočejo cesarski uradi, da sodelujemo, poslužiti se morajo povsod le slovenskega jezika. Koliko je nadalje še slovenskih občinskih uradov, ki imajo na svojih pečatih dvojezične napise, tako n. pr.: Spodnja Šiška, Zagorje ob Savi, Škofja Loka, Bled, in skoraj vse večje slovenske občine na Štajerskem in Koroškem. Proč z dvoreznim mečem, ako imate kaj narodnega ponosa v sebi! Posebno velja to tudi za kažipote in vaške table. Delajmo tiho in vztrajno, ker z vsakim, tudi majhnim delom prinašamo kamen k spomeniku, ki ga postavi narod slovenski mučenikom 20. septembra. Besede poštenega Nemca. Nekje izrazil se je odlični Nemec: »Schade um Laibach, eine so schone und angenehme Stadt, wo man friedlich mit der slovenischen Bevolkerung leben und verkehren kann, dass es durch falsche Berichte beschmutzt \vird. Wird doch die Regierung zur Einsicht kommen miissen, dass die slovenische Nation nicht nur Ptlichten, sondern auch Rcchte liat.« — Značilne so te besede od pristnega Nemca iz rajlia, kateri je ob času vojaškega nastopa bil v Ljubljani. Dokazano je, da slovenski rod slovi po širnem svetu kot gostoljuben in priljuden; in ne bode mu vzela tega nemčurska laž! Koliko ie škode? Včeraj popoldne so definitivno dognali škodo, povzročeno v Ljubljani po zadnjih nemirih in o kateri je nemški minister Prade nafarban po Lini Kreuterjevi trobii okolu, da znaša 50.000 kron. Škode ni niti toliko, kolikor smo včeraj zapisali. Sod-nijski izvedenec je dognal, da ie škode 8443 K 56 vinarjev. V tej svoti je všteta škoda na kazini, ki znaša dkolu 400 kron. Orožniki na Jesenicah. Z Jesenic se nam poroča: V soboto večer, 26. t. m. je prišlo na Jesenice 21 nemških orožnikov. Prišel je tudi c. kr. okrajni komisar iz Radovljice in je ukazal, da bi nemški orožniki stražili po Jesenicah in Savi. Vse je mirno na Jesenicah, nobenih burnih demonstracij ni bilo, samo nekaj nemških napisov je bilo po noči po^ črnjenih brez vsakega hrupa, in zdaj pride cela množica orožnikov — mir delat! Savski Nemci se pa slovenskemu prebivalstvu pač niso prikupili, ko kličejo brez potrebe na pomoč oboroženo silo, ko jim nihče nič noče. Iz Radovljice. Noč je v nedeljo vzela nemški napis tvrdke Otto Homana v Radovljici. Neki gospod, drugače jako kratkoviden, zapazi to in jo odkoraka urnih korakov k orožni-ški postaji zahtevajoč, da naj se takoj poizveduje po zlikovcih. Tako so se trudili ubogi orožniki, popraševali in letali okrog, a zaman. O zlikovcih ne duha ne sluha! Slučaj nanese enega orožnikov k g. Ho-manu, kateri sedaj šele o tej zadevi po-prašan pove, da je odstranil napis — on sam. Govori se, da je bistroumni poizvedujoči gospod bil okrajni komisar Kordin. Celje. Mašo zadušnico za ljubljanske žrtve je daroval včeraj zjutraj v farni cerkvi vikar gospod Ivan Gorišek. Maše se je udeležilo prav mnogo občinstva iz vseh slojev slovenskega celjskega prebivalstva. Črne zastave so bile razobešene na nekaterih slovenskih hišah, katere je pa policija dala takoj sneti. V Kamniku, kjer učiteljuje g. Emil Adamič, brat nesrečno padlega Ivana, je bila včeraj za umorjenca Rudolfa Lunder in Ivana Adamič slovesna zadušnica. Udeležili so se zadušnice vsa kamniška društva, pevci so zapeli žalostinke. Mestna občina je darovala za spomenik nedolžnih žrtev 50 K, za v bolnišnici se nahajajoče pa podporo 100 kron. Demonstracije pred sodiščem. Tiskarski vajenec pri Blasniku Jožef Kadunc, star 15 let, je obtožen javnega nasilstva po § 81. k. z. Vrgel je v soboto, dne J 9. septembra t. 1., za dragonsko patruljo kameri, ki jo pa ni zadel. Obtoženec je bled, slok dečko. V preiskovalnem zaporu je dobil angino. Zaprt je bil namreč ves čas, ker je bil aretiran. Oče je železniški čuvaj. Uči se tiskarstva že dve leti. Senatu predseduje nadsvetnik Pole, votanti so: nadsvetnik Andolšek, svetnik Koblar, sodnijski tajnik dr. Mohorič, zapisnikar dr. Kandare, državno pravdništvo zastopa dr. j Neuberger. Obtožba naglaša, da bi njegovo dejanje lahko še druge zapeljalo. Zagovarja Kadunca dr. Triller. Kadunc je bil v soboto doma. Cul je, da so izgredi v Ljubljani, ki jih je šel gledat. Pred kavarno »Evropo« je videl, kako so razgrajali. Eden je kamen metal, drugi vpil. Vojaki, domobranci, so stali pred tvrdko Kauschegg. Kamne so kar metali naprej. Prišla je dragonska patrulja po Marija Terezije cesti. Stal je pri sveti Trojici, ljudi je bilo vse polno, gospodje, ženske. Dragoncev je bilo šest. Vrgel je kamen v zmešnjavi, metali so tudi drugi, in sicer za njim. Mislil je demonstrirati, da napravi več hrupa. Zagnal ni kamna tako, da bi katerega zadel. Vrgel je en sam kamen, ki ga je pobral na cesti. Kamen je bil velik kakor oreh. Ni mislil metati na dragonce, saj je padel kamen deset korakov za dragonci. Rekli so mu ljudje, ki so stali za njim: »Le fejst jih dej!« Pole: »Vedeti moraš, da če kamen vržeš, lahko konje splašiš in napraviš veliko^ nesrečo«. Magistratni komisar Franc Švigelj, 45 let star, izpove: Bil je v službi na Dunajski cesti. Stal je med znamenjem in kavarno »Evropo«. Fant je imel roko tako, kakor da hoče kaj vreči. Videl ni, da bi bil vrgel kamen, samo roka mu je dol padla. Dragoska patrulja je prišla z Marije Terezije ceste. Ne ve pa ne, ali je vrgel kamen v fronto ali za fronto. Demonstrantov je bilo precej tam. S fantom ni nič govoril, Martin Gerlovič, policijski stražnik, izpove: Videl je, ko je fant zamahnil z roko in ga je prijel na povelje komisarja Šviglja. V žepu je našel še kamen v velikosti oreha. Fant je rekel, da ga je eden našuntal. Vrgel je kamen za jezdeci. Patrulja je bila že precej naprej. Zadei bi bil patruljo odzadaj. Rekel ni, da je hotel ovirati službo. Drugega tam ni videl, da bi metal kamenje. Dragonci niso opazili, da je vrgel kamen. Ozrl se ni nihče za njim. Na trotoarju pred znamenjem ni bilo nobenega. Razpoloženje ni bilo tako, da bi bil Kadunc katerega zapeljal. Patrulja ni bila v akciji. Jezdili so dragonci v vrsti. Dr. Neuberger: Predlaga, naj se zaslišijo še dragonci in njihov poveljnik. Dr. Triller se izreka proti predlogu, ker je situacijo popolnoma označil priča Gerlcvič. Svetnik Andolšek vpraša Gerloviča, če je krožila ena sama dragonska patrulja. Gerlovič izpove, da je krožilo več patrulj. Navzoč je bil pri razpravi tudi Ohm v. Januschowsky, ki med senatovim posvetovanjem stopi k Neubergerjevi mizi in lista po njegovem kazenskem zakonu. Po daljšem posvetovanju razglasi predsednik Pole sklep, da se razprava nadaljuje ob 5. uri popoldne in da se povabijo dragonci za priče. + Ljubljančani, kdo ruši narodno slogo? V teh dneh splošnega razburjenja v Ljubljani, ko so pristaši S. L. S. vse storili, da sc varuje korist in ugled slovenskega naroda in so požrtvovalno sodelovali, da se zopet uvede red iu inir, se liberalna stranka ni mogla zdržati, da ne bi | na najpodlejši način sramotila katoliške vere in duhovščine. V »Narodu« je izhajal listek, ki je izbruh sirovega in neumnega protiverskega fanatizma, smešna buda-lost. Pod pretvezo, da »komentira cerkvene govore naše duhovščine«, se laže in gromadi neresnična dejstva, obrekuje katoliško cerkev, podtika katoliški veri stvari, ki jih ona ne uči, in na smešno zloben način hoče izročiti katolicizem javnemu zasmehu. Sarnoobsebi je umevno, da ne moremo mirno prezreti, da »Narod« v soboto, v dneh splošne narodne žalosti, ni imel nujnejših narodnih nalog, nego kot »življensko nalogo« proslavljati »boj proti cerkvi in katolicizmu«. Boj proti cerkvi in katolicizmu naj bi bil naloga slovenskega naroda, za ta boj naj bi bile izžete njegove moči?! Sarnoobsebi je umevno, da pošteni pristaši Slovenske Ljudske Stranke z ljudmi, ki celo v dneh, ko je narodna edinost najbolj potrebna, ne morejo krotiti svoje strupene strasti, ne morejo imeti trajnega bratstva. »Narod« je bil tako predrzen, da je priobčil celo članek, v katerem nas pozivlje, da naj mi sedaj držimo slogo, poživlja nas celo, da naj mi »opustimo zvezo z Nemci« in podpiramo liberalce. To je vendar prenesramno! Slovenska Ljudska Stranka ima čist narodni prapor, ni bila nikdar v zvezi z Nemci in je danes tudi popolnoma neodvisna od Nemcev, katerih tudi ne potrebuje, ker je sama brez Nemcev in liberalcev dovolj močna. Drugače je pri liberalcih. Nemci še danes hranijo pogodbo, na kateri jc podpisan s polnim imenom Hribar kot zaveznik Nemcev. Bila je Slovenska Ljudska Stranka, ki je razbila zvezo med Hribarjem in med Nemci, in zato Slovenska Ljudska Stranka od nobene teh dveh strani ne sprejme in ne potrebuje nobenega nauka. Liberalci in Nemci so prisiljeni od Slovenske Ljudske Stranke šli narazen in bi se takoj zopet zvezali, če bi jim kazalo. Saj tudi sio-vensko-nemška liberalna zveza formalno še ni razdrta, ampak so podpisi še pravo-močni, samo da jih ne drže in so prelomili si dano besedo. To je istina, ki jo moramo na glas povedati tudi danes, ko se igrajo liberalni mogotci narodne junake, isti liberalni mogotci, ki so pred kratkim še globoko klanjali glave pred Nemci in moledovali za njihovo pomoč proti Slovenski Ljudski Stranki. S tem da je »Narod« tudi prošli teden blatil dalje našo vero in s tem globoko žalil naše pristaše, jc pokazala liberalna stranka, da tudi v dneh splošne narodne žalosti smatra kot prvo svojo protiversko gonjo. Ljubljančani, zdaj pa govorite, če ie to pošteno, in koga zadene krivda, če Slovenci niso složni in edini! 4 Poštenost nemških listov. O govoru dr. Šusteršiča na Viču so nemški listi objavili le, kar jim je prav. Poročajo, da je dr. Šusteršič najojstreje obsodil demonstracije, dočim je obsodil izgrede, za-molčijo pa, da je še bolj ojstro obsodil divjanje nemške druhali v Ptuju. Dalje pišejo, da je dr. Šusteršič izjavil, da vodstvo »S. L. S.« dozdaj še ni imelo prilike baviti se z vprašanjem zbližanja Slovencev v skupnih vprašanjih, zamoičijo pa, da je dr. Šusteršič izjavil, da bi on in »S. L. S.« z veseljem pozdravila, ako bi se to res moglo zgoditi. Ni dvoma, da bosta poleg »Tagespošte« tudi »Vaterland« in »Reichspost« prinesla izkrivljeno brzojavko. + O slavnosti v Št. Jakobu v Rožu se nam še poroča: Peli so pri maši: Št. Ja-kobsko pevsko društvo: »Rožica«, pomnoženo z sosednjimi zbbri, potem so peli: »Moja domovina«, Nedvedovo »Zvezna«, k sklepu pred šolo »Jaz sem Slovan«. — Pri veselici je zadonelo iz tisoč gil: »Lepa naša domovina«. Orožnikov je bilo na Jesenicah 20, v Št. Jakobu kakih 25, ki pa niso imeli posla. Na bližnjem griču so mogočno pokali topiči. Navdušenih govorov je bilo brez števila. -f- Pravila »Kmetske zveze« za novomeški okraj je vlada potrdila. + Dr. Staudacher je v zadnjih dneh opetovano izzival slovensko občinstvo in psoval in se izjavljal, — da ne razume slovenski. To je gotovo šestkrat ponovil in res ni hotel razumeti ljudi, ki so ga slovensko pozivali, naj miruje. Gospod dr. Staudacher je, kakor znano, specialist za otroške bolezni in zdravi nebroj slovenskih otrok ne samo v privatni praksi, temveč tudi v Elizabetni otroški bolnici, kjer ima poleg njega glavno besedo tudi dr. Schu-ster. Kar se tiče privatne prakse, je dr. Staudacher izjavil, da popolnoma nič ne razume slovenščine; mi pa imamo v Ljubljani izborila specialista za otroške bolezni. ki razumeta slovenske otroke, ako jima potožijo, kaj jih boli. Kar se pa Eli-zabetnega zavoda pod vodstvom dr. Schu-sterja in dr. Staudaclierja tiče, je o razmerah v tej otroški bolnici že zdavna znano, da v nobenem oziru ne zadostujejo modernim zdravstvenim zahtevam, da celo nima posebnih oddelkov za mfek-ciozne bolezni, da za hranjenje in dojenje : ni preskrbljeno po načelih moderne higi-I jene itd. Vsled sodbe odličnih strokovnjakov v tem oziru se deželni odbor kranjski bavi za namero preosnovati otroško oskrbo, oziroma se bo odboru poslala peticija naj prevzame Elizabetno otroško bolnico v svoj delokrog ali pa ustanovi deželno najdenišnico. Visoki deželni odbor naj, kadar do tega pride, upošteva, da dr. Staudacher po lastni Izjavi ne razume nič slovenščine in da Izvrstnih slovenskih specialistov za otroške bolezni ne manjka! + Sestanek notranjskih mladeničev se je v nedeljo vrlo obnesel. Zbralo se je do 500 miadeničev iz vse Notranjske. Navdušenje je bilo veliko. Sodelovalo je tudi glasbeno društvo »Ljubljana«. Daljše oo-ročilo nam je obljubljeno. + Tiskovna pomota. V govoru dr. Sustersiča se naj stavek o laški fakulteti v Inomostu pravilno glasi: »Kako je vlada postopala pri izgredih proti laški fakulteti v Inomostu, kjer so N e m c i vse razbili?« — V včerajšnjem poročilu o položaju v Ljubljani in okolici naj se pravilno pita, da v sredo zapuste Ljubljano vojaki 17. pešpolka. + Notranjska dekleta iz postojnske in trnovske dekanije, v številu nad petsto proslavljajo danes, dne 28. septembra trojni jubilej letošnji na Trsatu. Odpeljale so se s posebnim vlakom iz Št. Petra pod vodstvom g. Abrama zjutraj ob V>5. in se povrnejo ob 6. v Št. Peter nazaj. Prav je tako: včeraj so manifestirali notranjski mladeniči zaprisegli, danes se pa notranjske mladenke navduše za krščanske vzore. + Volivno gibanje v Istri. Po celi stri razvijajo Italijani uprav mrzlično delavnost. Izjavili so, da postavijo svoje kandidate v vseh slovanskih volivnih okrajih. Središče Italijanske propagande je Pulj' Deželni glavar dr. Rizzi se je podal na Dunaj, kakor pravijo, zaradi volitev. Bržkone je mešetaril z vlado, da bi ista vplivala na uradništvo v smislu, ugodnem za italijanske liberalce. — Trboveljski obrtniki in trgovci so sklenili, kakor poročajo spodnještajerski slovenski listi: 1. Enako dobro in ceno blago bodo kupovali vnaprej pri slovenskih odjemalcih. 2. Ozirali se bodo v drugi vrsti na slovansko industrijo ter pričakujejo, da se posreči slovenskim trgovskim in obrtnim društvom obrniti pozornost slovanskih dobavateljev na slovenski trg. 3. Kadar je treba kupiti pri nemškem Jiie-rantu, ozirali se bodo pred vsem na tvrdke, ki niso na slovenskem ozemlju, posebno pa se bodo ogibali nemških liferantov v Celju, Ptuju, Mariboru in Ljubljani. 4. Vso korespondenco bodo vnaprej vodili slovensko in odklanjali obiske nemških agentov. — Z ozirom na lokalne razmere v Trbovljah bodo delovali obrtnrki in trgovci na to, da se še bolj kot dosedaj uveljavijo samoslovenski napisi na izvesnih deskah. — Poslancu Ivaniševiču so priredili v Smju, kamor se je šel predstavit za de-želnozborskega kandidata, na peronu mačjo godbo. Moral je v varstvu orožni-štva do samostana, množica ga je pa celo pot spremljala. Orožniki so morali z nasajenimi bajoneti demonstrante razkropiti. Don Ivaniševič ni mogel prirediti shoda in je odšel. Pri odhodu so se demonstracije ponovile. — Škofjeloška c. kr. pošta ima nad vhodom v pisarno samonemški napis, v pisarni ni bolje. Ker pa se gospod poštar prišteva zavednim Slovencem, upamo, da ukrene to, kar dovoljuje zakon in zahteva narodna čast. — Čudna narodna zavest. Gospod Fr. Žagar, trgovec v Markovcu pri Starem trgu, velja kot radikalen narodnjak, vendar pa oddaje vse boljše službe v svoji trgovini tujcem. V tovarni na Rakeku je poslovodja Bavarec, v Markovcu poslovodja, delovodja in knjigovodja Nemci, na Milanovem vrhu poslovodja Dunajčan. v Trstu poslovodja Italijan. Ali gospod Žagar res ne more dobiti domačih ljudi? Vse njegovo knjigovodstvo je nemško, tako tudi tiskovine. Na Rakeku so na prvem mestu nemški, na drugem italijanski, na zadnjem slovenski napisi. V Trstu je tvrdka vpisana »Francesco Žagar«, zato se izgovarja »Cagar«. — Dopisujte slovenski! Neki trgovec je v kupčiiski zvezi s tovarno za cement grofa Christalnigga v Svincu na Koroškem. Pisal je tovarni v slovenskem jeziku, dobil pa nemški odgovor z dostav-kom, da v pisarni nimajo slovenščine zmožnega uradnika. Gospod grof morda ne ve, kaj se v tovarni godi, zato pa objavim'., ta slučaj. — Sožalne izjave so poslali: iz Za-dra poslanec Prodan, iz Karlovca hrvaški poslanci Modrušan, Vinkovič, Lukinič, iz Beljaka župnik pisatelj Meško, iz Belgra-da mnogo srbskih rodoljubov, vsa slovenska društva konjiškega okraja, bralno društvo v Železnikih, občinski odbor občine Bistrica nad Pliberkom, občinski odbori v Ribnici, Kranjski gori in Trojanah. — Socialni demokratje za svoje časopisje. Socialni demokratje v Trstu so si naložili vsak 1 krono prostovoljnega davka na mesec za svoj dnevnik »Lavora-tore«. — Redka lovska sreča. S Toplic se nam piše: V soboto zjutraj ob osmi uri je šel naš župnik na sprehod v knežji »park«. Za kratek čas je vzel seboj psa-braka in puško. Ko pride na zadnjo stezo, ugleda na 40 korakov pred seboj lepega srnjaka. Puško napeti, pomeriti in sprožiti, je bilo seveda delo najkrajšega hipa. Smrtno zadet se je rogač zvalil v dolino, iz katere se je tihotapski priplazil. Hotel se je psu, ki je ondi iskajoč zver šumel po listju, na lep način ukrasti, toda to pot se je zmotil. Pozneje se je dognalo., da je gospod Bar-borič iz Novega mesta na nasprotni strani piskal gozdnim jerebicam in srnjaka prepodil. Ta jo je ubral čez potok Sušico in v svojo nesrečo prišel župniku naproti. Tak slučaj, da bi kdo v topliškem parku ustrelil srnjaka, se more pač le v jubilejnem letu 1908 pripetiti. — Angleži v Postojni. Postojnsko jamo obišče jutri, 30. t. m., kakih sto Angležev, katere pripelje posebni vlak iz Reke v Postojno, od koder se vrnejo zopet na Reko. — V Sori je bila v nedeljo kot osmina darovana ob 10. sveta maša za nedolžni žrtvi — Adamiča in Lundra — ob obilni udeležbi ljudstva. — Prošnja na uredništva slovenskih listov. Po vsem Slovenskem se zbirajo prispevki za spomenik in oskrbo žrtev 20. septembra 1908. Vsak Slovenec, reven ali bogata prinaša svoj delež. Vsi ti prispevki so izkazujejo in se bodo izkazovali v javnih naših glasilih. Nemogoče pa je blagajniku, kateremu je poveril ta častni posel »Združeni narodni odbor«, za sedaj objavljati dnevne izkaze v vseh slovenskih listih, temveč se more omejiti le na vodilna glasila slovenskih strank. Vsled tega se uiedništva ostalih slovensk. listov uljudno naprošajo, da bi blagovolili iz dnevnih izkazov v vodilnih glasilih prispevke po-natiskovati za svoj list. S tem prihranijo veliko posla blagajništvu, ki bi moralo sicer razpošiljati svoje dnevne izkaze na kakih 30 listov. — Vojaštvo na deželi. Iz Radeč pri Zidanem mostu se nam poroča: Od severovzhoda sta včeraj tu mimo šli dve stot-niji vojakov proti Novemu mestu. — Ravnatelj Bežek obolel. Dosedanji ravnatelj koperskega učiteljišča, Bežek, je obolel in se zdravi že par mesecev v zavodu za umobolne v Sv. Danielu pri Vidmu. Govori se, da bo za ravnatelja koperskega učiteljišča imenovan okrajni nadzornik Finžgar. — Jubilejna sadna in grozdna razstava, ki jo priredi kmetijska podružnica novomeška od 3. do 5. oktobra, se vrši na kmetijski šoli na Grmu in se otvori v soboto, dne 3. oktobra, ob 11. uri dopoldne. Razstava bo odprta ob imenovanih dneh od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Vstop je prost. Z razstavo je združen tudi sadni semenj in se bo razstavljeno sadje in grozdje prodajalo in debelo in na drobno. Vabimo vse, ki želijo kaj sadja in grozdja kupiti, ali se sicer zanimajo za razvoj in napredek naše sadjereje, da si razstavo ogledajo. — Vinotržci, trgovci, pozor! Na Vipavskem je trgatev v najboljšem tiru. Grozdje je izvrstno dozorelo, zato bo letošnja kapljica izborna. Ljudje ne .pomnijo tako bogate letine, kakor je letošnja. Ni čudno, da vinogradnikom zmanjkuje posode. Zato prosimo gostilničarje in vino-tržce: obiščite nas precej, ki se mislite založiti z vipavcem. Veliko posestnikov je napravilo po novem načinu, brez kipenja na tropinah. To vino ima mil okus, ni trpko in zagatno in zadovoljuje tudi najbolj razvajena grla. Dobili boste dobro blago po nizki ceni, vinogradnikom pa izkazali neprecenljivo dobroto. Prevara je letos popolnoma izključena, ker bi bilo »pocukra-no« vino dražje, kakor pristno vino. Tukajšnje kmetijsko društvo je nakupilo toliko množino grozdja, kakor še nikoli prej. Napravilo si je poleg drugih lesenih sodov — velikanov — še dva nova cementna soda, ki držita nad 600 hI, vendar ni moglo ustreči vsem vinogradnikom, ki bi mu grozdje radi prodali. Ako se bo kupčija ugodno razvila, bo vzelo društvo od do-tičnih vinogradnikov mošt, oziroma vino. — Dr. Kušar je poveljstvu 3. vojnega zbora pisal, naj ga z ozirom na ljubljanske dogodke črta iz vrst rezervnih častnikov. — Iz šolske službe. Začasni učitelj H. Paternost je premeščen v Senožeče, na njegovo mesto v Stari trg pri Ložu pride učit. kandidat A. Urbančič. Učiteljica v Št. Lenartu na Gorenjskem, Ana Draga-tin, je dobila začasni dopust, na njeno mesto pride Ivana Merhar. — Pasivna rezistenca magistratnih uradnikov. Pomožno osobje zagrebškega magistrata je sklenilo pričeti s pasivno rezistenco, ker se je že dve leti zaman borilo za zboljšanje svojega položaja. — Zdravstveni okraj škofjeloški. Posle okrožnega zdravnika za škofjeloški okraj je dačasno prevzel g. dr. Zakrajšek. — Ženska obsojena na vislice. Na vislice je bila te dni obsojena v Mitrovici Darinka Tubič, ki je bila ustrelila ženo Marka Blesiča, s katerim je živela v pre-šestvovanju. Marka Blesiča so obsodili v 12 let težke ječe. — Sadno razstavo so otvorili v Bovcu. Trajala bo do 4. oktobra. ^ — Zopet nesreča s puško. V Spodnji Šiški je sin dninarja Rogija igral se s puško. Puška se je sprožila in sin sprevodnika Juga je bil zadet v trebuh. — Poštni uradnik poneveril denarja in prerezal brzojavne žice. V Trstu so prijeli poštnega uradnika Tomaža Salerja, ki je v Št. Pavlu na Štajerskem poneveril poštni denar, potem pa prerezal vse brzojavne in telefonske žice, da bi ložje pobegnil. — Pri volitvah v okrožno blagajno z Zagrebu so zmagali socialni demokratje z 2127 glasovi proti 515. — Dvojna tragedija. Iz Poreča se nam poroča: Tukajšnji poštni oficijal Emil Pojani je šel danes z gospico Sclilaff, ki uraduje tudi na poreški pošti, na izlet v Grižnjan. Okolo 9. ure zvečer je Pojani trikrat ustrelil iz revolverja najprej proti njej in potem trikrat proti sebi. Oba umirajoča ranjenca so spravili po železnici v Trst. — Medved ga je raztrgal. V Podo-liji je neki gozdar obstrelil velikega medveda. Ranjeni medved se je vrgel na gozdarja ter ga raztrgal na kosce. JEZIKOVNO VPRAŠANJE V DALMACIJI. Dalmatinski hrvaški državnozborski poslanci so imeli dne 25. t. m. sestanek pri deželnem glavarju, dr. Vicku Ivčeviču. Izvolili so odposlance, ki jih je povabil namestnik na pogovor o temeljnih načelih ureditve jezikovnega vprašanja. Glede stališča hrvaških poslancev se je dosedaj izvedelo le toliko, da isti zahtevajo uvedbo hrvaškega kot edinega uradnega jezika v vseh uradih. IRSKA MLADINA PRI PAPEŽU. Minoli četrtek je sv. Oče sprejel odposlanstvo zveze irske katoliške mladine, okoli dvesto mladeničev, ki so mu časti-tali k zlati sveti maši. VLADAR OBSOJA OGRSKO VOLIVNO REFORMO. »Frankfurter Zeitung« poroča z Dunaja, da je kralj obsodil Andrassyjevo vo-livno preosnovo z besedami: »Posebno lepa ravno ni!« Ljubljanske noulce. Ij Položaj v Ljubljani. Mirna, tiha je bela Ljubljana, le kaka orožniška patrulja še spominja na pretekle žalostne dni. Danes ponoči je pjolicija izvršila samo eno aretacijo, a še ta ni bila v nikaki zvezi z zadnjimi dogodki. Včeraj sta bila konfis-cirana oba tukajšnja slovenska dnevnika. Napravili smo takoj drugo izdajo »Slovenca«. Upamo, da bodo v Ljubljani zaseženi vsi nemški listi, ki hujskajo in prinašajo lažnjiva poročila. Nekateri nemški trgovci in obrtniki se nameravajo izseliti, drugi padajo s cenami. Današnja »Ljubljančanka« prinaša inserat tvrdke »Mihael Kastner« v Ljubljani, da prodaja odslej vse špecerijsko blago ceneje. Z debelimi črkami naznanja, da stane 1 kg. sladkorja (v grudeh) 76 h, 1 kg. sladkorja v kockah 78 h, 1 liter petroleja z dvema zvezdama 20 h, a onega s tremi zvezdami po 22 h. Vsakdo, ki pozna današnje nakupne cene temu blagu, ve, da izgubi ob zgoraj označenih prodajnih cenah tvrdka povprečno najmanj 3 K 50 h pri 100 kg. prodanega blaga; upa pa pridobiti to pri drugem blagu. — Včeraj je preiskovalni sodnik g. dr. Geršak zasliševal ranjence v bolnišnici. Ranjenci se danes precej dobro počutijo, le ranjeni dijak Borštnik danes trpi strašne bolečine. Ij Železniške delavnice v Ljubljani. Celovški list »Fr. St.« potrjuje, da ustanovi uprava držav, železnic v bližnji bodočnosti v Ljubljani velike delavnice. Navedeni list opaža k temu: Po zadnjih dogodkih se zdi, da si vlada pridno prizadeva, da bi dovela slovenskim hujskačem v Ljubljani novega materiala; kajti 1200 slovenskih delavcev teh delavnic bi pri prihodnjem naskoku na nemški kazino gotovo pomenilo znatno pomoč. Da so železniški uslužbenci, zlasti pa delavci v Ljubljani zvesti pristaši slovenskih vojskovodij, dokazuje jasno okolnost.da so se sprevoda v Ljubljani ustreljenih udeležili delavci železniških delavnic v celoti in da so uslužbenci imeli celo popoldan na breme državne blagajne prosto. Ob današ- njih razmerah je zaušnica nemškemu narodu v Avstriji, ako hoče vlada na umeten način pomnožiti število slovenskih rušiteljev miru, in vsi nemški poslanci se morajo z vso silo temu postaviti po robu. — No, seveda! Brez malo denuncijant-stva ta »nadčloveški« nemški rod ne more izhajati. Drugo vprašanje je, ali se bo vlada, če ji je še kaj na podpori slovanske večine v državnem zboru, takih infamij kaj bala. Razsoden človek bi mislil, da pridejo v tem vprašanju v prvi vrsti tehniški razlogi v poštev, ne pa sovraštvo nemških šovenov. Kar se pa ljubljanskega delavstva tiče, je gotovo, da bi njegovo postopanje ob zadnjih dogodkih lahko služilo za sijajen vzgled — kazinotski gospodi ! Ij Slovanska gosta. Te dni sta se mudila v Ljubljani ruski general Vladomirov in grof Bobrinski. Ij Poslanca Klofač in Buflval sta imela včeraj v Pulju shod po § 2. Iz Pulja sta sc pripeljala v Ljubljano, odkoder sta sc odpeljala danes popoldne. Ij Iz zaznamka udov kazine je razvidno, da je vseh udov 410, med temi nič manj kakor 206 častnikov, katerim se ud-nina kar pri gaži odtegne vsak mesec. Ij Knjige družbe sv. Mohorja so prišle te dni v Ljubljano. Naročniki jih morejo dobiti pri gg. poverjenikih. Mohorjani! spominjajte se obmejnih slovenskih šol, zlasti onih na Koroškem in novih slovenskih šol čč. šolskih sester v Trstu. Ij Slovensko trgovsko društvo »Merkur« opozarja svoje člane na sestanek, ki bo v sredo 30. t. m. ob 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Narodn. doma«. Ij Kako je bil ranjen narednik Schmitt. Danes se je oglasila neka priča, ki je izjavila, da je videla, kako je neki stotnik, ki poveljeval »Sturm!«, pomotoma s sabljo udaril Schmitta. Ij Slovensko gledališče. Kakor se spo-j dobi za ugled deželnega gledališča in ka-| kor je edino pravično v očigled slovenskega značaja naše dežele in našega stolnega mesta, se otvori gledališka sezona v Ljubljani s slovensko predstavo. Dne 1. oktobra se igra prvič na našem odru znameniti ruski igrokaz »Gospa majorka«, spisal Fp. V. Spažinskij. Veliko naslovno vlogo Fenje igra gospa Z. Borštnik-Zvonar-jeva. Ravnateljstvo je nameravalo otvo-| riti sezono s slovensko tragedijo Jos. Jur-I čiča, s »Tugomerom«, ki ga je iznova priredilo za pozornico. Ker pa je to onemogočeno, izbrala se je slovanska drama svetovnega slovesa »Gospa majorka«. Gra-ščaka majorja Tjerehova igra gosp. režiser Dragutinovič, kmeta Karjagina gosp. Nučič. Sodeluje pa tudi večina dramskega osobja. ij Oklic za spomenik Lundru in Adamiču in za ranjence v bolnišnici se je poslal vsem slovanskim listom. Ij Združeni damski odbor za nabiranje prispevkov za ranjence in spomenik je že nabral lepo vsoto denarja. Slava in čast mu! Izkaz darov priobčimo. Ij Da so vojaki 27. pešpolka pri zadnjih demonstracijah res »Ileil« klicali, se je oglasilo že 22 prič. Ij Iz Šiške pobegli denarni pismonoša Šircelj je stal danes pred deželnim sodiščem. Zagovarjal ga je dr. Furlan. Deželno sodišče je odstopilo zadevo porotnemu sodišču. Ij Izpred sodišča. Ko je šla te dni gospa Bernatovičeva po Miklošičevi ulici mimo onega dela sodne palače, kjer ima jetničar Rabitsch svoje stanovanje, sta jo dve nezreli nemški devici iz Rabitscheve-ga stanovanja psovali: »V/indische Sau!« Pri tem sta pljuvali nanjo in na njeno spremljevalko ter vpili: »Pfui!« Dobro bi bilo, če bi Rabitsch to zadevo pojasnil pri predsedniku deželnega sodišča. Ij Trgovska vest. Iz tvrdke Fr. Ks. Souvan je izstopil g. Feri Souvan, ki otvori lastno manufakturno trgovino na prostoru, kjer je sedaj tvrdka Fr. Ks. Souvan. Tvrdka Fr. Ks. Souvan se preseli v prostore, kjer je sedaj Oelilerjeva trgovina, ki pa pride v prodajalno, kjer je sedaj Skušek, na Mestnem trgu. Ij Smodke za vojake. V nedeljo zvečer ob pol 10. uri je Schneider, kompanjon g. Verovška, vojakom 27. pešpolka, dvakrat vrgel v papirju zavite smodke. Vojaki so si takoj na istem prostoru razdelili smodke. Ij Dezerterja 27. pešpolka J. Koinigga, ki je pred tremi dnevi zbežal iz Ljubljane, ker mu niso hoteli dati 24-urnega dopusta, so prijeli v graški okolici. K nedeljskim dogodkom se nam Iz Šiške še poroča: Zaradi pobijanja okenj na šul-verajnski šoli so bili aretirani: Josip Ber-toncelj, Leopold Lucek in Viktor Oblak. Ij Tatvina. V soboto je na Dolenjski cesti nek vagant izpulil delavcu Alojziju Škrlju iz rok delavsko knjižico, v kateri je imel bankovec za 20 kron. Le-tega je vzel iz knjižice, potem mu jo pa dal nazaj in odnesel pete. Ij Umrl je na Mestnem trgu trgovec g. Lozar. Telefonska In brzojavna poročila. KRIZA PORAVNANA ? Dunaj, 29. septembra. Ministrsik svet ravnokar zboruje. Ministri so že zbrani. Položaj je tak, da je upati na poravnavo. Obravnava se o dogodkih na Kranjskem, Štajerskem in Češkem. Na nemške poslance je vplival baron Beck, na češke pa Piašek in Fiedler, da so pripravljeni odnehati. Upati je, da jutri v češkem deželnem zboru Nemci ne bodo obstruirali. Nemcem se bo ugodilo morda v tem oziru, da se določi nov dnevni red, da bodo prišle na vrsto njihove zahteve, opustili pa bodo zahtevo, da se deželni zbor od-godi in da odstopi deželni maršal knez Lobkovic. Kriza se bo poravnala, ako vsega ne pokvari nemški minister Prade. OBSTRUKCIJA V GORIŠKEM DEŽELNEM ZBORU. Gorica, 29. septembra. Včeraj se je preči talo 42 nujnih predlogov, tudi nujni predlog za spremembo volivnega reda. Število nujnih predlogov Gregorčičeve stranke je 60, italijanski liberalci imajo pripravljenih 74 nujnih predlogov. VPOKOJENI NESPOSOBNI GENERALI. Dunaj, 29. septembra Vpokojeni so generali Uexkiiil, Schvvitzer, Latscher, Pino in von Pott. Slednji jc kot fml. pri zadnjih cesarskih vajah na Ogrskem poveljeval takozvani kombinirani zbor in ga tako nerodno vodil, da je bil še sam ujet. IZGREDI POLICIJE V SUBOTICI. Subotica, 29. septembra. Tu so priredili socialisti velik shod za splošno voliv-no pravico. Policija se je na množico navalila z golimi sabljami in mnogo oseb ranila. Ljudje so nato z revolverji streljali na policijo. Več oseb je aretiranih. IMENOVANJE NA ZAGREBŠKI UNIVERZI. Zagreb, 29. septembra. Uradni list objavlja imenovanje znanega Šufiaya za vseučiliškega profesorja. Po Zagrebu je to imenovanje povzročilo mnogo razburjenja. NAJNOVEJŠA FAZA V BALKANSKEM VPRAŠANJU. (Glej današnji politični pregled na prilogi.) Peterburg, 29. septembra. Večina ruskih listov napada Avstrijo, češ, da je spor med Bolgarijo in Turčijo in prizadevanje Bolgarije proglasiti takoj svojo neodvisnost, avstrijska intriga. Rusija naj jo prepreči na ta način, da prehiti Avstrijo in ur-gira takojšnjo neodvisnost Bolgarije. Belgrad, 29. septembra. Danes je minister za vnanje zadeve, Milovanovič, sklical konferenco strankarskih voditeljev, ministrov, žurnalistov in srbskih konzulov v Turčiji, v kateri so se posvetovali o razmerah Srbov v Stari Srbiji in Makedoniji. Kar se Avstrije tiče, je Milovanovič žurnalistom svetoval, naj se vz-drže napadov nanjo. Dunaj, 29. septembra. »Wiener Allg. Ztg.« poroča, da sta se na Dunaju s knezom Ferdinandom bolgarskim posvetovala ministra Malinov in Lapčev, ki sta se v to svrho nalašč pripeljala iz Sofije. General Steselj težko obolel. Peter-burški listi listi javljajo, da je general Steselj težko obolel na pljučih ter je iz zapora v petropavlovski trdnjavi prenešen v ta-mošnjo bolnišnico. Nekateri trdijo, da je bolezen opasna. DAROVI. Protestni sestanek Hrvatov v Zagrebu glede ljubljanskih dogodkov kot preostanek od brzojavke za »Družbo sv. Cirila in Metoda« 20 K 78 v. Za uboge ranjence v ljubljanski bolnici Ivan Fatur, župan na Rakeku, 13 K. Za žrtve nemške kulture g. Lavrič Pavel, nadučitelj v Ko-vorju, 15 K, polovico za nagrobni spomenik nedolžnih žrtev, polovico za ranjence. G. Al. Jerič v Radečah pri Zidanem mostu za narodne ranjence 5 K 64 v. G. dr. Anton Švigelj, kot prvi zaslužek svoje odvetniške pisarne za obmejne Slovence 11 K 6 v. G. Martin Škerjanec za obmejne Slovence 4 K. Izkaz prispevkov za spomenik in oskrbo žrtev 20. septembra 1908. Dne 28. septembra 1908. došli so podpisanemu blagajniku sledeči prispevki: Dr. Živko Lapajne, zdravnik v Št. Vidu n. Ljubljano, 30 K; »Žirovnikov zbor« v Št. Vidu nad Ljubljano 20 K; dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, 50 K; Katarina Pfeifer, kuharica v Tivolskem gradu v Ljubljani, za žrtve 5 K; dr. Ivan Geiger, zdravnik v Ljubljani, 10 K; dr. Karel Trillcr, odvetnik v Ljubljani, 100 K; M. Hribar iz Ljubljane, za oskibo 20 K; Katinka Furlanova in dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani, 60 K; Tržaško podporno in bralno društvo v Trstu 50 K; Janko Sajovic, trgovec v Kranju povodom improviziranega koncerta tovarnarja Simoniča iz Reke za ranjence 64 K; Ivan Plantan, c. kr. notar v Ljubljani, 100 K; Ivan Frisch, trgovec v Ljubljani, 50 K; Jos. Zidar, trgovec v Ljubljani, 40 K; Fran Kalmus, tovarnar v Ljubljani, 10 K; F. P. Vidic & Komp. v Ljubljani 50 K. — Skupaj 659 kron. — Dr. Al. Kokalj, blagajnik. Hudo prehlajenje in kašelj poneha pri uživanju lajšajoče in krepilne Scottove emulzije. Scottova emulzija je prijetnega okusa in vsi, ki ne morejo prebavljati navadnega ribjega olja, Scot-tovo emulzijo z lahkoto pre-bavljajo in jo radi uživajo. Vrhtega je Scottova emulzija znatno koristnejša. 2249 1 Cena originalne steklenice 2 K 50 vin. - Dobi se v vseh lekarnah. Pristna le s to znamko — ribičem — kol garancijskim znakom Scot-tovega ravnanja. TRŽNE CENE Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 29. septembra. Pšenica za oktober......11 "57 Pšenica za april.......11-85 Rž za okt..........9 35 Oves za okt............7 38 Koruza za maj I. 1909 ..... 8'— Elektlv: nesprem. Meteora?.ogično poročilo. Višina n. morjem 3df>-2 m. srea. zračni tlak 736-0 mm. 1 g Čaa opa-Q zovanja 1 Stanje barometra » mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Padavina v 24 urah » mm 28 9. zveč. 741-1 12 9 sl. szah. jasno 00 29 7. zjutr. 2. pop 435 42 6 7 0 19 0 sl. jvzh. sl. jzah. megla jasno Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnk6czy Ljubljana. :: 2192 11 Z a z ti 4 T ■ >•« o t Prlmerlus dr. V. GREGORIČ Ljubljana kronska o o ustna o voda <6° Specialiteta za kadilce, a 10 do 15 kapljic v kozarec ::: vode. ::: Cena 2 kroni. (Zakonito zavarovan.) I * t 0 9 n i® r a d Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczy :: Ljubljana. :: 1898 41 Josip Konig, stavbenik, naznanja v lastnem in v imenu svoje soli proge Emilije vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni otrok JOSIP učenec III razreda ljudske šole po dolgi, zelo mučni bolezni, danes 29. septembra, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 10 let mirno zaspal v Gospodu. Pogreb se vrši v četrtek, 1. oktobra, popoldne ob 2. uri iz hiše žalosti, \Volfove ulice št. 6, na pokopališče k Sv. Križu. 2420 V Ljubljani, 29. septembra 191.8. Prosimo tihega sožalja. aznane K II 1 ■ I II U Otvoritev trgovine. Dovoljujem si slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem v popolnoma prenovljenih prostorih v hiši gospe J. Košiček, Florijanske ulice 17 oboril 26. t. m. trsooino s špecerijskim in = mešanim blagom. —- 2419 3 -1 Slavno občinstvo zagotavljam, da bodem vodil trgovino na najsolidnejši podlagi, ter se bodem potrudil vedno s svežim ter z nizkimi cenami v vsakem oziru kar najbolje postreči. — Priporočaje se za obilni obisk beležim z odličnim spoštovanjem Vpisovanje vseh vajencev v obrtno nadaljevalno šolo kakor tudi v obrtne pripravljaljne tečaje se vrši v nedeljo, dne 4. oktobra t. I. od 9. do II. ure dopoldne, v ponedeljek, dne 5., in v torek, dne G. oktobra t. I. od 6. do 7. ure zvečer v realčnem poslopju. 2418 Vodstvo obrtne nasdalfe^aBne šole. Jos« Boitar. Jesenske kakor zimske obleke pourSnlke, suknje In dežne ploMg za tospoae m dečke po Izredno nizkih In sttlnlfi centih priporoča 1 konfekcijska trgovina Najnovejši pariški in dunajski s modeli dame in A Ljubljana, Pred škofijo št. 19. Z, Največja svetlolihln ca in pronica na Kranjskem Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 8 je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika. •: :: Cene so znižane in nižje kot drugod. :: :• Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano. Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem 2239 7 A. ŠARC- Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni "Ml Št. 46. Za preložitev okrajne ceste Zatičina — Krka pri Ga- brovšici in Mulja\i, ter pa korekturo deždne ceste pri Gabrovšici na okroglo 15.800 K oziroma 4.800 K, preračunjena dela in dobave sc bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se prodlože do 15. oktobra t. I. ob 12. uri opoldne podpisanemu cestnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudbe sa prevzetje okraj, in dežebe ceste pri Muljavi in Gabrovšici". Ponudbi mora biti dodana izrečno izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven tega je dodati kot vadij še o c/0 stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Cestn' odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede ua višino ccne, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno ra-/pravo. 2417 3—1 Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri podpisanem okrajnem cestnem odboru. Okrajni cestni odbor Višnjagora Št. Pirnat načelnik. II oj£ HB i BB mM.8SBB.S® ® Angleško skladišče oblek, O. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5. Moška konfekcija: Deška konfekcija: Damska konfekcija: Dekliška konfekcija: Čez 2500 oblek od ... K 8-— naprej />. ,„„„ ,, , „,„. . Jesen, in zimske obleke . . od K 10-— nap, ,, ,„ . , . , , . , , , . 1500 površnikov in zim- P' č" i,"' 1 K ™PT'] esenske in zimske jopice . „ , 4--/ Velika izbera oblektC, paletotov, skih sukenj.....12- , • ^ ^o šnikov ^ zTm: ' " jesenska in zimska krila . 3-90 , dežnih plaščkoV in zimskih , 20 § plašč ev.....T— , » P°Jr!,rllKOV 10 zlm Jesenski in zimski ranglanl , „ 6-— » v . , 300 kožušnih sacco s krz- • 8km ............H * Jesens. in zimski paletoti . , , 8 — „ SUKenj. nastim ovratn. .... 16-— , __Dežni plaščki s kapuco ... , 7*— , _ , 2000 suknenih hlač . . , 3 90 , Suknene in delainove bluze „ „ 3"90 , "V zalogi je ^ez lOOO veloiir-klolmkov po K 5 80 in čez 5000 lilobuliov in kap od 1 K naprej. Priloga 223, itev* »Slovenca" dnč 29, septembra 1908. aiinica a w SpgjetM. % "^almS-Skra glavnioa I ti I K 8,00(0.000. I R Lfiibljanska kreditna ianli « Ljubljani, Sfrifar)tv« ulice ifev. 2 priporoča promase na Tiske srefike & K 7'—. — Žrebanje I. okt. sprejema vlog« n« knjižice "^mfffffittf. || O T" 2 01. dobitek K 180.000 In na tekoči ra6un ter je obrestuje od dna vloga po Rentni davek 3 plača banka sama. Podružnica i ¥ Cejoirou« i I Razarvnii fand s i j » IT 300*000» t. s t ■MrttHN J.«iO AVSTRO - OGRSKA. Češki deželni zbor. — Obstrukcija v gori-škem deželnem zboru. — Delegacije. — Volivna reforma na Ogrskem. Posvetovanja nemških poslancev češkega deželnega zbora z ministrskim predsednikom baronom Beckom so se baje obrnila na boljše. Na češke poslance vplivata ministra Prašek in Fiedler, da odnehajo in se tako omogoči delovanje deželnega zbora. Deželni zbor naj bi rešil vsaj najnujnejše zadeve, pred vsem volivno reformo. Danes (29.) se snide ministrski s v e t, da se zadeva poravna ali vsaj ko-iikortoliko pojasni. Če bi v sredo, ko se zopet snide deželni zbor, Nemci začeli nanovo obstruirati, pa bo baron Beck sam šel v Prago pogajat se s strankami. Poslanec von Stransky meni, da bodo Nemci v sredo zopet demonstrirali, češ, da jim Beck ni ničesar pozitivnega obljubil. Češki poslanci in ustavoverni veleposestniki so nezadovoljni s cesarskim namestnikom Coudenhove, ker se je zaradi pevanja »Wacht am Rhein« držal popolnoma pasivno. Češki poslanci označujejo nasprotno s poročili nekaterih nemških listov konference z Beckom za brezuspešne. Čehi ne odnehajo in bodo, ako se deželni zbor od-godi, v državnem zboru začeli z brezobzirno obstrukcijo. V goriškem deželnem zboru se prebere pismo župana Hribarja, ki se v imenu občinskega sveta ljubljanskega zahvaljuje na sožalju za žrtve 20. septembra. — Nato bi se imelo razpravljati o nujnih predlogih S. L. S. Dr. Gregorin, poslanec liberalne stranke, zahteva, da se poslanci prešte-jejo. Izkazalo se je, da zbornica ni sklepčna, nakar se seja zaključi. Nujni predlogi S. L. S. in italijanskih liberalcev pome-njajo obstrukcijo proti italijanskim katoliškim poslancem in slovenskim liberalcem, ki tvorijo zdaj skupaj večino. Delegaciji se bosta še pred 8. oktobrom konstituirali. 8. oktobra jih cesar sprejme in bere prestolni govor. Za predsednika avstrijske delegacije bodo izvolili najbrže viteza Madeyskega. Najvažnejši predmet razpravam bo Bosna. Baron Burian bo baje predlagal, naj se ondi osnujejo okrajna zastopstva. Hrvaški poslanci bodo pri tej priliki ustavno vprašanje docela prinesli na dan, da bodo mogli povda-riti svoje državnopravno stališče. Ogri bodo z Burianovim načrtom zadovoljni. Slo bo tudi za vojaška vprašanja, zlasti povišanje novincev. Predsednik ogrske delegacije bo grof Zichy. Tako »Pest. Lloyd«. -Socialnodemokraški list »Nepsava« je dobil v roke najvažnejše listine glede na ogrsko volivno reformo in jih ponatisnil. Državno pravdništvo preiskuje stvar, pa nič ni dobilo. Najbrž so te stvari bile ukradene v državni tiskarni. — Ogrski ministrski svet se je izjavil za pluralno volivno reformo in baje je cesar to tudi odobril. Reforme same v celoti grof Andrassy cesarju še ni predložil. Socialnodemokraška državna konferenca o dogodkih v Ljubljani in Pragi. Dunaj, 19. septembra. V socialnodemokraški državni konferenci so se, ko so dokončali razpravo o ogrski volivni reformi, posvetovali tudi o narodnostnih bojih v Avstriji. Predsednik Pernerstorfer je povdarjal, da šovinizem v Avstriji zopet bujno poganja in da treba proti temu zavzeti določno stališče. Čeh Soukup je za vir vsemu zlu označil kurialne deželne zbore. V češkem dežel, zboru vladajo na eni strani fevdalci, na drugi demagogi. Vse javne institucije treba demokratizirati in ustavo reformirati na podlagi avtonomije. Schafer je povdarjal, da Nemci v češkem deželnem zboru zato obstruirajo, ker bi radi preprečili volivno reformo. Naposled je soc.-demokraška državna konferenca sklenila resolucijo, v kateri obsoja narodno hujskanje v manjšinjskih okrajih. Na Ljubljano se nanaša sledeči pasus: »Na državni konferenci zbrani zastopniki proletarijata avstrijskega pa protesti- rajo tudi proti temu, da je državna oblast te demonstracije proti narodnim manjšinam zlorabila v to, da je posegla zopet po metodah stare policijske države, da je proti svobodnim državljanom mobilizirala oboroženo silo, da škodo na lastnini povrne s človeškim življenjem. Državna konferenca protestira proti krvavim nasil-stvom orožništva in vojaštva, naj bodo njega žrtve Nemci ali Slovani in zahteva strogo kazen za vse teh izgredov krive uradnike in vojake.« Naposled zahteva državna konferenca socialne demokracije uvedbo splošne in enake volivne pravice za deželne zbore ter obsoja vlado, ki noče resnega narodnega pomirjenja na podlagi ustavne reforme, temveč baranta s strankami in koncesijami. BALKAN. Bolgarsko - turški spor. — Novipazar. — Revizija berolinske pogodbe. Spor med Bolgarijo in Turčijo, ki je izbruhnil zaradi orientskih železnic, bo imel dalekosežne posledice, čeprav ni verjetno, da bi se končal z vojsko. Stvar je sledeča: Mladoturki imajo v svojem programu Bosno in vzhodno Rumelijo, dve turški provinciji, ki pa sta pod tujo upravo, prva je pod avstrijsko, druga pod bolgarsko. Nasproti Avstriji so Mladoturki na ta način začeli intrigirati, da so v novi-pazatskem sandžaku, koder imata po be-rolinski pogodbi Avstrija in Turčija pravico imeti enaki garniziji, nahujskali srbsko prebivalstvo. Sulejman - paša, poveljnik pleveljske turške posadke in prijatelj Avstrije, jo je moral popihati. Nasproti mali Bolgariji pa je Turčija nastopila bolj oblastno. Mladoturki so knezu Ferdinandu dali čutiti, da ni suverenni vladar, ampak vazal sultanov, in sicer tako, da niso povabili v Carigradu na diplomatiški diner zastopnika bolgarskega Gešova. Ampak s tem so se vrezali — kajti Gešov je pri ve-levlastih vedno veljal za enakopravnega z njihovimi diplomatskimi zastopniki v Carigradu in kneza Ferdinanda so na vseh dvorili sprejemali kot neodvisnega vladarja. Sicer pa se je Bolgarija zdaj za od Mladoturkov prizadjano ji ponižanje takoj maščevala: polastila se je proge ve-levažne orientske železnice, ki gre skozi vzhodno Rumelijo in ki je glasom berolinske pogodbe pod turško administracijo. To je bil drzen korak in zdaj se pletejo zaradi tega pogajanja, protesti, žuganja itd. Bolgarija je ta korak storila brezdvomno v nadi, da jo bo Avstrija podpirala, kar tudi ni izključeno. Sicer je avstrijski zastopnik v Zofiji protetiral proti prilastenju orientske železnice, toda mogoče jc to le zaradi lepšega. Avstrijski cesar ni pred tednom zastonj sprejel bolgarskega kneza v Budimpešti z največjimi častmi. Avstrija se druži zdaj z Bolgarijo proti Mladoturkom in Srbiij. Drugi sc zopet jeze in delajo drugačne zveze in pri tem bo začas tudi ostalo. Orientskih železnic Bolgarija ne bo vrnila, to je gotovo. Sicer je tudi Srbija leta 1892. storila podobno z neko progo. Končno bo pa to vse vedlo do revizije berolinske pogodbe. Rusija hoče svobodno pot iz Dardanel, Anglija hoče ohraniti si trajno posest Cypra in Egipta, Avstrija Bosno, Bolgarija Rumelijo itd. To se da le potom revizije rešiti. XXX Plevlje, 28. septembra. »Siidsla-visehe Correspondenz« poroča, da se v Sandžaku od avstrijske strani vršijo velike priprave za ojačenje garnizije. Gradijo se vojaška poslopja, razširi se varnostna služba, občevanje vojaštva s prebivalstvom je prepovedano. — »Zeit« pa poroča z ozirom na to, da se na pojačitev garnizije nc misli, pač pa na poojstrenje varnostne službe. L o u d o n, 28. septembra. Turški vezir Kiamil - paša je označil postopanje Bolgarije v zadevi orientalske železnice za frivolno. Tudi če Bolgarija hoče ru- melsko progo kupiti, jo mora Turčiji preje vrniti, predno se morejo pogajanja pričeti. — Mladoturki obžalujejo, da niso močni dovolj, da bi mogli nastopiti proti Bolgariji z vso odločnostjo. S o f i j a , 28. septembra. V Sofiji, Ru-ščuku in neštetih drugih mestih so se vršili ljudski shodi, na katerih so se sklenile resolucije, da se orientske železnice Turčiji ne sme vrniti. Lo n d o n , 28. septembra. »Times« (ki pa z ozirom na zunanjo politiko angleškega kabineta ni več merodajna in morda tudi ne odseva mnenja angleške vlade) označuje bolgarsko - turški spor za spletko od avstrijske strani. Avstrija da hoče v Makedoniji vpostaviti staro anarhijo in Turčijo razkosati. Za to da vporab-Ija Bolgarijo. Sofija, 28. septembra. Avstrijski zastopnik grof Czernin in nemški zastopnik sta proti prilastenju orientske železnice od strani Bolgarije vložila protest. B u k a r e š t, 28. septembra. Baje se pripravlja zveza med Turčijo, Grčijo in Rumunijo, ki bi bila naperjena proti Bolgariji_ tu * Večna molitev, z velikim tiskom. Ta molitvenik, ki je med slovenskim ljudstvom razširjen v mnogo tisoč izvodih, prevzame »Katoliška Bukvama« v Ljubljani v svojo zalogo in bo osmi natis izdala s prav debelimi črkami. Dotiskan bo osmi natis, če se ne pojavijo nepričakovane zapreke, do Božiča. Molitvenik bo obsegal tudi z velikim tiskom vse molitvene ure in poleg tega tudi najpotrebnejše mašne in druge molitve. Cena bo nekaj višja, kakor dosedaj, ker bo tudi število strani zelo narastlo. S to izdajo bo ča-stivcem presv. Rešnjega Telesa posebno ustreženo. * Trgovski koledar za leto 1909 je izšel ter ima sledečo vsebino: Slovensko trgovsko društvo »Merkur« in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, kol-kovne lestvice, podrobna določila za kol-kovanje listin, spisov, računov itd., poštne določbe, kovani denar raznih držav, mere in uteži, obrestne tabele, preračunjevalne tabele, lovski red, užitninska tarifa za Ljubljano, uvozna carina, avstrijski konzulati, nekoliko o varstvu patentov in vzorcev, trgovska korespondenca, tabela za razredčevanje alkohola, kalkulacija, nasvet trgovcem z jestvinami, pojasnila glede železnic, potni listi, razprodaje, krošnjarstvo, dopustnost trgovskega potovanja, kako se protokolira firmo, kaj je treba storiti osebam, ki postanejo samostojni trgovci, posebna določila za izvrševanje trgovine z mešanim blagom, s špecerijskim, materijalnim in kolonijalnim blagom, olajšave glede donašanja sposob-nostnega dokaza, sposobnostni dokaz za trgovinske obrte in trgovske družbe, obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno moško, žensko in otroško obleko ter prodajalcev črevljev, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, trgovsko-obrtni strokovni tolmač, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčeke z vzorci. — Koledar obsega 131 tiskanih strani, uredila sta ga gg. dr. Rudolf Marn in Silvester Škerbinec. Koledar je naročiti naravnost pri slovenskem trgovskem društvu »Merkur« v Ljubljani, cena koledarju je 1 K. po pošti 1 K 20 h. Čisti dobiček koledarja se steka zakladu za »Trgovski dom«. * Slike naših mož, Vodnika, Slomše-ka, Prešerna in Gregorčiča v barvah in krasnem okvirju je ravnokar založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Cena za vsak portret v okvirju 7 K 60 vinarjev. Velikost slik z okvirjeni vred 24 X 20 cm. Proda se popolnoma nerabljen najnovejši natis Hcrderjevega le k sika (8 vezanih zvezkov) za 98 kron. — Leksikon je popolnoma nov; iz prijaznosti posreduje pri prodaji » Bukvama« v Ljubljani. Katoliška Izjava. Ker se po Ljubljani širijo govorice, da je modna irgovina s klobuki A. lfivod-Mozetič nemška, zato izjavlja podpisana tvrdka, da so vse take govorice laž in da se bode proti širiteljem teh govoric postopalo na pristojnem mestu. Modna trgovina A. Vivod-Mozefič je narodno slovenska tvrdka! 2415 3—2 Ob jednem obveščam slavno občinstvo, da se je ondi izvršujoča prodaja tobaka z današnjim dnem opustila. A. Vi vod- Mozetič. Zlate sietinje: Beriia, Pariz, Rim itd. Najbolj, hosm. zobo- čis til. ared- Ljubijau Izdelovatel) a Spital.-Stritar. nt. T V 2* Kdor hoče pristni nanoški 2382 2-2 obrne naj se na zalogo nano-škega sira v Vipavi. Podružnica Franc Skapin. Prodaja se na debelo in na drobno. Menpferd-lilijno-mlečno-mlle. Najmilejše milo za kožo. ^ _676 40-26 Nova hiš w Krškem z vrtom in v bližini 6 oralov vinograda, travnikov in gozda se takoj proda. Hiša je na lepem prostoru zraven meščanske šole in farne cerkve. 2384 3—2 Pojasnila daje lastnik Josip Strgar, posestnik v Krškem štev. 45. 2384 3-3 Slavnemu občinstvu, posebno pa pre-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj- jgjj ništvom priporočam svojo dobro nrejeno w podobarsko In pozla- m fars k 3 o hrt g v ltfolfovih ulicah št. I g nasproti frančiškanske cerkvo H ter vsa v vso to stroko spadajoča dela M kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna- H kijev itd. in zagotavlja kolikormožno umetno in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in predloženih načrtih. Cene zelo zmerne I Priznano dovršena dela I 466 Z odličnim spoštovanjem 52—29 Aleks. Gotzl g podobar in pozlatar. ^ IMMMMMMMMMM S •jjP vrste: trosoem telesno, posteljno in namizno perilo, gospodom pa srajce, hlače i. t. d. po meri. Naročeno perilo se v kratkem času izvrši. Anton Šare Ljubljana, Sv. Petra cesta. Z in smrekove sferne za časa zrelosti 2403 3- 2 kupuje vsako množino R. & E. Rooss nasl. Kranj. Sprejmem takoj U v Isti mora biti vešč v izdelovanju vsakovrstnih tehtnic (vag). Delo trajno. Zahteva glede plače naj se naznani pismeno. 1363 5-4 IV. REBEK stavbeni in umetni ključar. Celje. V foton Sarc Ljubljana, ^u. Petra cesta št. 8 priporoča v lastni spalnici izdelano _ perilo — 2238 6 2a otroke, gospe in gospode. 2a izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in sifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtiče, brisalke i. t. d. tfakor znano le dobro blago in zelo primerne cene. /faročila za venkaj točno in zanesljivo. Opozorim na razstavljeno perilo v ,,J/orodnem domu". Nowo Mošt iz belega moškata, belega in rdečega grozdja, izdelujemo in prešaino komisijskim potom na račun naročnikov. Izvršujemo naročila pa tudi na svoj račun, vse po ugodnih cenah. Takisto se priporočamo v nakup novega vinskega žganja. Podrobneja pojasnila daje vinska veletrgovina tvrdka 2261 12—8 Rocco, Ferlan in drug Rovinj, Istra. Imate li doraslo hčerko? Naročite ji najcenejše in najlepše tkano blago lastnih tovarniških izdelkov: barhenta, damasta, gradla, kanafasa, kretona, ccfirja itd. pri tvrdki Frančišek Nlejdr, strojna tkalnica in razpošiljalnica v Usti na Orlici, Hutvald št. 21, češko in zahtevajte povsod špecijalni izdelek „novo blago" z narodnim kolkom. Naredite ji veselje in 2340 5-5 kupite jI opremo! Lastna glavnica K 354.64515. f Stanje vlog 30. jun. 1908 j j čez 14 milijonov kron. \ EJ rid dobro izvežbana v kuhi in go&podanjj-sfvu, želi vstopiti v službo pri boljši rodbini brez otrok, ali pri kakem gospodu za gospodinjo. Naslov pove upravništvo „ Slovenca". 2390 4-1 jmj! sa S« i« frunfce ind bog.U iluiti-u«« clavnl ccnSfc '' dc« 3000 tTiHmI »teS st«' iHclnrtllh, erebrnSb In ilstlh or, fcakor Ui-vach /rs! nolliiulb ziEtnlu In cribrolo, ffcO b.oeg« orodja, |ek!er.ego In seninleg« olse* livhnll: l3vir*liklh c«n«h. Hlktt r-j»«£?at. cro ..... Jjlt. Uvir „«o»ti«pr P»«. «r» nglstr,„A(!lcrHoiiko^ ", tilkfi aoiil « »l pl««< " oklep. n>«rllk« : linOte «* b«ts> In £ar«b., 15 s> UJli* ■ SRC aitlad. r „Lnoi" kotlete . . » i sr t. so, bndSlfc« K a «0, t.»bSu|»k« ta* ta« •'<''<■'** K 8-80 J'« /-aitt wn> MHM" iiauttul — RMMal Wmm : •» «"•»' — . •■.. , ,,...„ «•. SJomk« Boarofli . •■ . ,?r.«n>5: » ttosto OrSs) iu*M* 331» 1-1 „„ 645 smis f»is išU r~ tr- iif 0 i! HT« 8« t S ff sladek, pristni beli in rudeč gj se toči Sod si i j- domači pridelek tvrdke in na Rimski cesti št. 5. ske ulice št. 4 91 slttaMinčevlji von Msnik ml. Ljubljana, Stari trg štev. 10 priporoča »vojo vcitfeo zalogo najraznovritnejšth klobukov. oilfndrov in ftapio, kakor tudi najlrpežnaJBh ftovljov. - \ Denarni promet 1. 1907 \ • čez 64 milijonov kron. | 2379 2 Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje. Sedaj: Kongresni trg štev. 2, 1. nadstr., od novembra 1908 naprej v lastnem domu, Miklošičeva cesta štev. 6 (za frančiškansko cerkvijo). s k m sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po posoj llnica 41 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsaclh vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto. K 14,225.902-59. 01 2 |0 Denarni promet v letu 1907: K 64,812.603 92. Stanje «log 30. junija Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. ---------------Za nalaganje po pošti so poštno hrranilne položnice na razpolago. —----=- V Ljubljani, dne 30. junija 1908. Dr. Ivan ŠuSteršlč, predsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik In trg. v Št. Vidu n Ljubljano. - Fran Povie, vodja, graščak, dež odbornik, dri in dež. poslanec itd. - Anion Kobl. posestnik In trgovec lireg p. B. - Karo! Kauschegg. veleposestnik v I iubliani. Matlia Kolar. stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kregar, svetnik trg. In obrt. zborn. v L|ubllani. --Frančišek Leskovic, hišni posestnih in blagajnik Ljudske posojilnice - Ivan Pollak mL, tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor SUbar, župnik na Rudniku. Josip Šlika, stolni kanonik podpredsednik. cffiodna trgovina dT. cžiosfevc JOjuBtjana, Sv. <£etra cesta št. i. Jfoznanjam vljudno p. n. občinstvu, da sem svojo manujaKturno trgovino pod zgorajinjo tvrd\o na istem prostoru izdatno povečal ter tudi zalogo z najnovejšim blagom popolnil, kar mi jamči, da bodem v bodoče svojim častitim odjemalcem $e točneje postreči zamogel. Opiraje se na svojo dosedanjo solidnost in točnost Se nadejam iste blagonaklonjenosti. katero se bodem vestno potrudil v vsakem o$iru opravičiti. 2 odličnim spoštovanjem cJ. cJi o stev c. -,,] m 2287 8-4 ___________ l 1 sodo ravnokar od vina izpraznjene, močne, dobro ohranjene, 35 komadov sodov iz kostanjevega lesa a 500—700 litrov, 60 komadov sodov iz hrastovega lesa a 200—800 litrov, 20 komadov sodov iz hrastovega lesa a 800 do 2000 litrov, 20 komadov sodov iz hrastovega lesa a 2000-4000 litrov, od kojih se nahaja en del v Ljubljani, drugi del pa na poti v Ljubljano, odda po primerni nizki ceni tvrdka 2349 M. Rosnes* Bt Ko. v Ljubljsmi poleg Koslerjeve pivovarne. Pravkar je itfla knjiga Poezije dr. Franceta Prešerna Drugi natis. (tjudsfia izdaja). l{redil l. ?intar. Cena mehko vezani knjigi 1 krono, po pošti / *rono 10 vin. - Cena v platno vezani knJigi 1 kr°no UO vin., po pofti 1 krono 60 vin. MS!.' i lili Virt^JBKriHM'-' .^gCTr.-' . .J. .'r..,iiiliiaSCrB F»6»Bi 2 i.: ■■■ • s Kui. olalturi: OMbcB 35, tuta titav, smtl. «n«» ■?*>■ **»*> uwib! Ojf- »usMtt««, rsmrtU 1 »mVsfSi M«tr ' - '»«?!•« tr t«!: !'•?. 88 o a {a i a J u o a « ''ms«; 'i • t Vc.lbtlli 1, IJ. »ibculumo Iti Onfir«.«« 'T tt«r'.»«»». 17, J*, flift« i.iiiip!«Sr*m IJ, v .>'.••>.- f* », m }x. v»»t>tf«M« »s vaki>w"'r**» - • •• *• * 1" M,: H '«!*. Ro.ptjtfMII _ —IHirn-------- MaciiSn^n? ^«lnl«k» družba feJSJ MERCIJR Mm), l.r w©i!s«fle 1. K 80,000.003. JR»b»i*. srvklft« K Pihnit raat, dršavaiii pspirj«v„ akcij, priorlUt, ustavnic, mSk, i.-iT-ls, valut In danarja ^»menjavat te « t«Sr»bA»Ut s»r.f*vji!c in efcliftactj, srsik la knpcaov.