Opis
Uvod: Covid-19 močno vpliva tako na posameznikovo telesno kot tudi na duševno zdravje. Medicinske sestre kot ključna skupina zaposlenih v zdravstvu doživljajo precejšnjo zaskrbljenost zaradi tveganja okužbe. Namen raziskave je bil preučiti razmerje med stopnjo strahu zaradi virusa covid-19 med okuženimi in neokuženimi medicinskimi sestrami ter opredeliti dejavnike, ki na to vplivajo. Metode: Podatki za presečno raziskavo so bili zbrani s spletno anketo, ki je potekala med 20. in 27. decembrom 2020. Sodelovalo je 281 medicinskih sester iz Turčije, od katerih je bilo 95 pozitivnih in 186 negativnih na koronavirusno bolezen. Podatke smo zbrali z Lestvico strahu zaradi covida-19 (angl.: Fear of COVID-19 Scale). Za analizo podatkov smo uporabili opisno statistiko, Kolmogorov-Smirnov test, enosmerni test ANOVA, Mann-Whitneyjev U-test in Kruskal-Wallisov test. Statistična pomembnost je bila določena s p < 0,05.Rezultati: Vzorec sestavlja 58,9 % žensk in 41,1 % moških. Med udeleženci, ki so bili pozitivni na testu, je 42,1 % skrbelo za paciente s koronavirusno boleznijo med nočno izmeno v primerjavi s 35,5 % tistih, ki so bili pri testiranju negativni. Obe skupini sta poročali o uporabi neustrezne zaščitne opreme. Medicinske sestre, pozitivne na covid-19, so izrazile višjo stopnjo zaskrbljenosti (22,89, s = 8,97) kot tiste, ki so bile negativne (21,10, s = 7,11).Razprava in zaključek: Med medicinskimi sestrami in zdravstveniki, pozitivnimi na covid-19, je bila opažena višja stopnja zaskrbljenosti. Te ugotovitve poudarjajo potrebo po povečanju sredstev, namenjenim zdravstvenim delavcem. Bistveno je, da se strahovi zaposlenih primerno obravnavajo in se zagotovi izvajanje ustreznih ukrepov, vključno z učinkovitim načrtovanjem delovnih izmen in nudenjem psihološke podpore.