s«. 10 (14AI) Leto XXVIII | Mvo MESTO, četrtek, 10. marca 1977 I ^-februarja '975 je bil list odlikovan z redom liftSLUGE ZA NAROD S SRFBRNIMI ŽARKI 1 T Ll I YU ISSN 0416-2242 Pomoč ne sme zaspati Komisije oživili — Delavec na sodišču navadno sam Tovarišu Titu dato jelko KjsfSSEfc Ijevali ]pt°Je bodo P°de- i o05 rič>doba pa ®roz Ti*predsednik Josip ^ Utemeljitev se io Priznanje pode- la njg njegovi 85-letnici sluge ZaT nePEfcenljive žalnih inaZV°J sociali' nosov te* ,Sa”!°uPravnih od-stva ZKj Za bdetnico vod- Rinži mestu ob Prvi svobod 1943 zasedal °dPosdanrp°i 12volieni zbor Ioda- P?av h i°VenSkega na' zbora k?! dele§aciJa s tega gega zatn^ J-e težila dm- "u ie n ,a,njaAVNOJvJaj- obiskib -ln se ob teh voj mesta311tud* za raz" s° Ptedlao r UdJe m občani delS>nS’najbilet0sP0- ?ta- ^ato ielLP*nZnanje me' m ^ takJ ’ tovarišu Titu lit« skromno oddolžili velike: **£ revoluci°naiju in ČeSfc\ skuP.nost Ko-deJjuie 7a Ze tretJe leto po-»«aj pri7n ^°i Paznik 4. drugiin u; Ja občanom in Predek’mpc!° ,Zaslužni za na-n'°uPravnih !? Za razvojsa’ ?° Podeljevan rJOSOV' DosleJ ? btonastp ? ?te’ srebrne k r kot na' pakete mesta °nasto jelko priznanie • PRIMC Poplavo nepopolnih samoupravnih aktov, ki povzročajo številne nevšečnosti delavcem in tozdom, bodo v Posavju poskušali zajeziti s tem, da bodo ponovno oživili delo komisij za pregled statutov in drugih samoupravnih aktov pri občinskih skupščinah. V primerih, ko te komisije ne bodo mogle opraviti vsega dela, bodo morali poskrbeti za drugo obliko pomoči delovnim organizacijam. Težave imajo predvsem majhni kolektivi, kjer nimajo niti razgledanih družbenopolitičnih delavcev niti strokovnjakov, pravnikov. Pomoč je nujna. Tako so minuli teden ugotovili na seji medobčinskega komiteja ZK, ko so obravnavali probleme, s katerimi se srečujeta pravobranilec samoupravljanja in sodišče združenega dela. Opozorili so tudi na potrebo po tem, da bi delavec pri reševanju spornih zadev na sodišču združenega dela ne nastopal sam, ker se preprosti ljudje ne znajdejo. Direktor na primer pošlje tja kot svojega zastopnika odvetnika in tako se delavec nehote znajde v slabšem položaju. Za svojega odvetnika sicer prizadeti delavec upravičeno smatra sodnika samoupravnega sodišča, vendar pa ta ne more nastopati v vlogi sodnika in odvetnika hkrati. J.T. VZORCI ZA PRVO RAZSTAVO BELOKRANJSKIH VIN Razstava belokranjskih vin, ki bo v dneh od 25. do 27. marca 1977 v Semiču, vzbuja pri Belokranjcih veliko zanimanje. Zbranih je okrog 130 . vzorcev namiznih belih, rdečih ter sortnih vin. Po prvotnih neuradnih ocenah so zbrana vina kvalitetna, tako da bo imela degustacijska komisija 6 strokovnjakov-enologov in dveh vinogradnikov pod vodstvom prof. Mirana Veseliča z biotehniške fakultete v dneh 11. in 12. marca v hotelu Smuk v Semiču zares težavno delo. KENIJCI V LISCI V ponedeljek je začelo devet Kenijcev obiskovati v sevniški Lisci seminar, ki vključuje tudi učenje našega jezika. Seminar v Lisci bo trajal en teden. Zatem bodo bodoči strokovnjaki v skupinah po trije spoznavali proizvodnjo v vseh treh tovarnah - Jutranjki, Lisci in Labodu, ki gradijo tovarno v Keniji. tSšJr DAN POSEBNE NAKLONJENOSTI - Samo šopki, darilni bonboni ali paketi, obljube in druge zveneče besede prav gotovo ne morejo rešiti ženskih problemov in tega smo se zavedali tudi ob letošnjem osmem marcu. Hkrati pa vendarle ne moremo zameriti pesniku, ki je za ta dan vzkliknil „dajte vse rože tega sveta ženam in materam", in otroku, ki je skrbno, čeprav z okorno pisavo, napisal na vizitko „mamica, rad te imam" - in tudi ne drugim, če so svojim življenjskim ali delovnim tovarišicam izrekli tisti „čestitam ti za praznik" in jih po končanem delu povabili na kavico ali na prireditev. Prireditev, kamor so posebej vabili ženske, je bilo v počastitev osmega marca precej na Dolenjskem, ■v Beli krajini in Posavju. Akoravno je ta dan izgubil nekdanji slog in prizvok, je še vedno ostal dan posebne naklonjenosti ženskam. Manj leporečja in več dela O informaciji o nekaterih idejnopolitičnih vidikih usklajevanja in skupnega uresničevanja interesov delovnih ljudi in občanov v medobčinskem sodelovanju, ki jo je pripravilo predsedstvo CK ZKS, so razpravljali na zadnji seji Medobčinskega sveta ZK Ljubljana, kije bila 3. marca. Na sestanku v Ljubljani so ocenili, daje bilo dosedanje medobčinsko sodelovanje dobro, pokazale pa so se tudi nekatere pomanjkljivosti. Tako je bilo premalo medobčinskega sodelovanja tudi pri nedavni reorganizaciji zavarovalništva. Menili so, da medobčinsko sodelovanje tudi v bodoče ne sme biti prisila za te ali one akcije. Tako pri akciji za združevanje Donita Medvode, Svita Kamnik in Melamina Kočevje ni bila nikoli uporabljena metoda prisile. Tudi ob razpravah o združevanju lesne industrij in gozdarstva na območju občin Kočevje in Ribnica je MS menil, da je to predvsem stvar teh dveh občin, pa čeprav je bilo to sodelovanje ocenjeno kot ne najprimernejše. Na področju zdravstva oziroma skup- nosti zdravstvenega zavarovanja, ki ima izgubo, so nekateri pričakovali večji vpliv ali ukrepe medobčinskega sveta ZK. Stališče MS ZK je, da on odgovarja za idejne zadeve, medtem ko je treba ostale reševati s sporazumevanjem in dogovarjanjem vseh prizadetih strani. Razpravljalci so opozorili, da čutijo potrebo po večjem medobčinskem sodelovanju na področju kmetijstva (izguba zaradi mleka, ki ga pijejo v glavnem Ljubljančani, v občinah Domžale in Kočevje), prometa, preseljevanja občanov iz ene občine v drugo in s podeželja v mesta. Sekretar občin ljubljanske regije Rudi Brinšek je tudi nakazal vrsto področij, kjer bi bilo potrebno še tesnejše sodelovanje (preskrba, turizem, načrtovanje, družbene dejavnosti, varstvo okolja, preskrba (Nadaljevanje na 4. strani) Kulturna »injekcija” sindikatov Jutri bo v novomeški tovarni zdravil posvet predsednikov komisij za kulturo V knjižnici novomeške tovarne zdravil Krka bo jutri dopoldne prvo od treh slovenskih posvetovanj predsednikov komisij za kulturo pri občinskih sindikalnih svetih. Gre za novo „injekcijo“ z republiškega sindikalnega vrha, katere delovanje naj bi se pokazalo predvsem pri večji zavzetosti sindikatov za kulturno življenje delavcev. Udeleženci jutrišnjega posvetovanja bodo najprej pregledali, kako so v občinah uresničili leto dni stare sklepe republiškega sindikalnega sveta, in poskušali oceniti aktivnost sindikatov v akciji Komunista fea - .PreSl.ed,1° razstavo slikarskih del Dja U8kdnih K 0Sa .v. Uolenjski galeriji si je že prvi dan ogledalo N. "led dn,J nosti a slovenskega kulturnega in javnega življe-%! dr'Janez^riakademdt Božidar Jakac in predsednik SAZU v "e* Milčinski, ki ju na posnetku (od leve proti desni) Jat-*, 8°voru s predsednikom novomeške občinske skup- •lli N S S > s s s s s * * * N s * UREDNIŠTVO V GOSTEH Za našo stalno akcijo „uredništvo v gosteh" je tokrat na vrsti črnomaljska občina. V sredo, 16. marca, bodo naši novinarji prišli v DRA6ATUŠ Prebivalce vseh 19 vasi te krajevne skupnosti vabimo, naj pridejo tega dne od 17. ure najprej v Štefaničevo gostilno in nam povedo o svojih uspehih, željah, potrebah, težavah. nJe številke. (Foto: Pavlin) o razstavi, odprti 4. marca, na kul- ^ "u"‘ J f e ^ se naglo bliža — Vsak dan zabava v športni dvorani „Človek, delo, kultura". Zatem bo govor o tem, kako usposobiti organizatorje kulturnega življenja delavcev. Nazadnje se bodo udeleženci posvetovanja lahko seznanili z razmerami v Krki in novomeški občini nasploh. Temu posvetovanju naj bi že kmalu sledili občinski ali območni seminarji za organizatoije kulturnega življenja v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Vse to naj bi bil nov delovni dogovor za aktivnost, ki se ne začne z republiškim sklepom in konča s tednom Komunista, ampak je trajna naloga. I. ZORAN MATEMATIKI V NOVEM MESTU Vsakoletno republiško tekmovanje iz matematike bo letos v Novem mestu v soboto, 9. aprila. Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije je zaupalo organizacijo tekmovanja aktivu matematikov in fizikov, ki deluje na novomeški gimnaziji. Tekmovanje bo v gimnazijski stavbi. Natanko čez en teden se bodo oči ljubiteljev dobre kapljice uprle v novomeško športno dvorano, kjer se bo začel tradicionalni teden dolenjskega cvička. Prireditelji so tik pred izidom današnje številke še enkrat potrdili, da pripravljeni program velja. Razstavo cvička s pokušnjo bodo odprli 17. marca ob 17. uri — neposredno zatem, ko se bo pri športni dvorani ustavil sprevod z vinogradniškimi stroji in vozovi. Pri otvoritvi bosta pela Dolenjski in Šentjemejski oktet, trebanjski godbeniki pa bodo urezali nekaj poskočnih viž. Prvi dan bodo zaključili člani občinskega pihalnega orkestr iz Trebnjega z veselimi melodijami. Petek bo podoben četrtku, le da bo goste zvečer zabaval Henček s svojimi fanti. V soboto dopoldne bodo najprej razveselili pridelovalce naj boljših cvičkov s podelitvijo diplom in drugih priznanj Besedo bo potem dobila inž. Mileva Kač, ki bo vinogradnikom predavala o varstvu vinograda pred boleznimi in škodljivci. Zvečer se bodo lahko pokuševalci cvička zabavali še ob melodijah ansambla Lojzeta Slaka. Tudi zadnji dan se bo začel z resno zadevo: s skupščino delegatov Društva dolenjskih vinogradnikov, inž. Darko Marjetič pa bo zatem vodil razpravo o zaščiti cvička in predaval o glavnih napakah pri kletarjenju. Zabavne viže bodo zadnji dan tedna dolenjskega cvička [izvajali Orioni. Besnica o boju Prispevek Tržišča in okolice v NOB še ni ocenjen in opisan V začetku avgusta bo na Malkov-cu velika proslava v spomin na 35-letnico požiga te vasi. V soboto so se v Tržišču zbrali številni prvoborci in aktivisti, med njimi narodni heroj Jože Borštnar, ter se pogovorili o proslavi. Tudi na tem srečanju je beseda marsikdaj zastala pri ugotavljanju posameznih dejstev. Ugotovljeno je bilo celo to, da so v nekaterih literarnih delih resnico popačili. Kot primer je bila navedena knjiga Ferda Godine Požgane vasi, ki je izšla pri Partizanski založbi in med drugim navaja popolnoma neutemeljen povod, da so fašisti požgali Malko-vec. Zal, do avgustovskega praznovanja ne bo mogoče pripraviti za izid obsežnejšega dela, temveč le drobno brošuro s prikazom dogodkov o pripravah na oboroženo vstajo. Do 15. aprila bodo pri občinskem odboru ZZB Sevnica zbrali opise pomembnih dogodkov. O avtoiju, ki naj bi vse gradivo pripravil za objavo, se še niso dogovorili. A. Z. Tudi v naslednjih dneh se bo pri nas zadrževalo lepo in nadpovprečno toplo vreme, okoli nedelje pa bo postopno poslabšanje s pooblačit-vijo. lovska hiša emona • maximarket LJUBLJANA, Trg, revolucije 1 ^ let 10 SOBOTO, 12. MARCA odprto od 7.30 do 20. ure SPORAZUMA KOT DEŽURNA BLAGOVNICA TV ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski možati Šestdeset držav organizacije afriške enotnosti in arabske lige - letos najštevilnejši zbor neuvrščenih dežel - išče v Kairu od začetka tega tedna praktično formulo za boljše sodelovanje. Kairska konferenca ne potrebuje govorništva in lepih besed o boljši prihodnosti, marveč povsem konkretne sklepe, kako ta cilj uresničiti - in v tem bo tudi njegova največja vrednost. Afriško -arabski vrh Ozadje tega zbora ni brez senc in čeprav nihče ne dramatizira razlik ter nesporazumov, jih nihče zavestno preveč tudi ne skriva. Dejstvo je, da bodo morali v Kairu spregovoriti brez dlake na jeziku o marsičem, kar že skorajda preveč izzivalno kali boljše odnose med nekaterimi afriškimi in arabskimi deželami. Tako so, na primer, afriške dežele skoraj enotno podprle Arabce v njihovem boju proti Izraelu (in to dokazale med drugim tudi z verižno prekinitvijo diplomatskih odnosov s Tel Avivom), da pa so kasneje začele čedalje bolj glasno izražati nezadovoljstvo zaradi, po njihovem mnenju, premajhnih protiuslug, ki so jih bile deležne. Nafta je najboljši primer za to: Afrika je podprla višje cene, ki so lastnikom bogatih naftnih polj v nekaterih arabskih deželah prinesle vrtoglave dolarske zneske. Toda prav dražja nafta je izredno ogrozila številne afriške dežele, ki so morale iz že tako skromnih zalog deviz skorajda prek noči nakazovati za črno zlato bistveno več. Res je sicer, da arabske dežele (vsaj tiste, ki bi to lahko storile) niso odrekle pomoči, toda ta pomoč je bila bistveno manjša od pričakovane in tudi politično, versko ter etnično pogojena. Arabske dežele so na predvečer kairskega sestanka zavrnile zahtevo afriških dežel, naj bi dodelile dve milijardi dolarjev pomoči: predstavnik arabske lige je sicer posredoval nek drug predlog o pomoči, toda vsote ni omenil, po splošnem prepričanju pa najbrž ne bo zadovoljila pričakovanj afriških dežel. Kajpak problemi, ki zavirajo boljše afriško-arabske odnose niso zgolj finančni ali ekonomski, marveč tudi politični, saj obstojajo precejšnja in odkrita nesoglasja med nekaterimi arabskimi deželami (denimo Marokom in Alžirijo) in tudi arabskimi in afriškimi (Sudan, Etiopija, Somalija). In vendar prevladuje prepričanje, da je kairska konferenca priložnost, ki jo bodo udeleženci znali uresničiti. V krogih opazovalcev menijo, da bodo na sestanku sprejeli vsaj tri osrednje dokumente: politično deklaracijo, „delovni dokument“ o financiranju in gospodarskem sodelovanju med arabskimi in afriškimi državami ter dokument o instituciona-liziranju sodelovanja. Slednje bi lahko pomenilo ustanovitev nekakšnega stalnega arabsko-afriškega telesa, po vzoru že preizkušene organizacije afriške enotnosti in arabske lige. UGODNI ODMEVI PO RATIFIKACIJI Medtem pa so minuli teden ratificirani osimski sporazumi še vedno predmet nekaterih komentarjev in ocen. Prevladuje prepričanje, da sta Italija in Jugoslavija opravili pomembno delo, ki predstavlja na najboljši možen način uresničitev duha helsinške konference o varnosti in sodelovanju. JANEZ CUCEK BUKAREŠTA — Romunija, ki jo je prizadejal katastrofalni potres, predstavlja ta teden oijaško gradbišče, na katerem skušajo kar najhitreje odstraniti vse posledice potresa ter hkrati čimprej povsem normalizirati življenje. Potres je terjal po še vedno nepopolnih podatkih okrog tisoč smrtnih žrtev, ranjenih pa je več kot petnajst tisoč ljudi. Gmotne škode sploh še niso poskusili oceniti, je pa velikanska, saj so se, na primer, v Bukarešti podrle kar cele stanovanjske četrti. Hudo pa je bilo tudi v nekaterih drugih, manjših krajih. Na sliki: ena od podrtih majhnih hiš v kmetijskem področju Romunije (telefoto: UPI) Brez nataknjenih zelenih očal Poglejmo resnico, kakršna je — Trajno ne moremo porabljati več, kot ustvarimo Na znano ugotovitev, da lahko zagotovimo vsestranski razvoj naše družbe samo na podlagi skladnega razvoja materialnih sil in samoupravne socialistične demokracije, opozarjamo vsak dan. Toda razmere in ugotovitve v mnogih okoljih kažejo, da se tega še vedno premalo zavedamo, oziroma v dejanjih premalo spoštujemo besedna zagotovila. Že velikokrat doslej smo se zavedeli, da jemo s preveliko žlico. Zato tudi v sedanjem trenutku gotovo ne gre samo za bežna opozoiila, da moramo vsepovsod, ko načrtujemo naloge, ne le oceniti lastno materialno stanje, temveč hkrati tudi natančno opredeliti razvoj materialnih sil. Jasno je pred dnevi povedal Stane Dolanc, ko je dejal, da si lahko vsaka družba, tudi naša, zagotovi le takšno sedanjost in prihodnost, kot si ustvarja pogoje na mate- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED t V italijanski poslanski zbornici in senatu, enako v skupščini SFRJ, so bili dokončno potrjeni sporazumi, podpisani pred letom in pol v Osimu, poleg dokončne ureditve mejnega vprašanja med Italijo in Jugoslavijo pa prinašajo s seboj še celo vrsto predlogov za gospodarsko, znanstveno-tehnično in kulturno sodelovanje, urejevanje vprašanj vodnega gospodaistva in energetike, obmejnega sodelovanja, proste industrijske cone itd. V okvir tako opredeljene pogodbe sodi tudi ureditev, narodnostnega vprašanja za obe manjšini - v Italiji in Jugoslaviji, pri čemer velja poudari- Izraz miroljubne Evrope ti, da je predsedstvo RK SZDL nedavno že razpravljalo o položaju manjšin v Sloveniji, ki so v svojih pravicah in dolžnostih povsem izenačene z večinskim narodom. Potrjeni sporazum je nedvomno izraz pripravljenosti „posthelsinške“ Evrope, da ureja določena še odprta vprašanja med posameznimi evropskimi državami na podlagi miroljubnega sodelovanja ter v prid narodom obeh dežel, vendar tudi v prid mednarodnim prizadevanjem za popuščanje napetosti, pri čemer je delež samoupravne, neuvrščene Jugoslavije nemajhen, principielnost take naše politike pa lahko iščemo tudi v nedavno po-tijenem Osimskem sporazumu. Nedvomno gre za korak, ki lahko v veliki meri prispeva tudi k uspešnemu delu evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki bo letos poleti v Beogradu. ENOVIT PROCES Na seji CK ZKS so razpravljali o vlogi Zve ze komunistov pri nadaljnji krepitvi samoupravnih odnosov, s posebnim poudarkom na uresničevanju zakona o združenem delu. Poudarjeno je bilo, da v pripravah na kon- grese ZK ni prostora za verbalizem in deklaracije, potrebujemo pa več akcije, ki naj spreminja pobude v neposredno resničnost, pri čemer morajo biti tudi vsa naša stabilizacijska prizadevanja tesno povezana z doslednim uresničevanjem določil ustave in zakona o združenem delu. Utrjevanje samouprave in gospodarstva je namreč enovit proces: kot takega gaje potrebno pospeševati. POLITIČNO DELO Prejšnji teden je bilo v Ljubljani dvodnevno posvetovanje za sekretarje medobčinskih svetov in komitejev občinskih konferenc ZKS. Govor je bil o organizacijskih, kadrovskih in idejnih vprašanjih Zveze komunistov. Uvodoma je spregovoril zbranim Stane Dolanc, kije med drugim dejal, daje politično delo v vseh družbenopolitičnih celicah našega življenja tudi temeljni pogoj za uspešnost akcije ZK. PRAVOBRANILCI SAMOUPRAVLJANJA Ko se je te dni predsednik CK ZKS France Popit pogovarjal z družbenimi pravobranilci samoupravljanja, jim je izrekel priznanje za njihovo dosedanje delo, saj postajajo nepogrešljiv del samoupravljanja, uspešno pa so se uveljavili predvsem pri reševanju vprašanj in varstva samoupravnih pravic delavcev. Samo lani so obravnavali 5500 primerov, od tega 40 odstotkov delovnih sporov. STATISTIKA Število delavcev, zaposlenih v družbenem sektorju, se je lani povečalo v SFRJ za domala 4 odstotke. Najmočneje pa seje v okviru negospodarstva povečalo število zaposlenih v družbenih dejavnostih in državnih organih - za 7,2 odstotka. MILAN MEDEN rialni podlagi. Pri tem je posebno zanimivo, da se marsikje na dolgo in široko še vedno ukvarjajo z načrti, ki so brez materialne podlage, neuresničljivi. Tako se slišijo celo opozorila, da v nekaterih občinah načrtujejo celo nekajkrat več porabljenih sredstev za razne namene, kot bi jih lahko zagotovili na realni materialni podlagi. In prav takim, vsaj za zdaj neuresničljivim načrtom posvečajo posamezniki ali razna vodstva veliko večjo pozornost, kot pa povečevanju materialnih osnov, brez katerih ni mogoče ničesar uresničiti in narediti. Na to dejstvo moramo opozoriti predvsem zato, ker se še vse TELEGRAMI MADRID - Na prvem kongresu neofrankistične politične grupacije „Zahodna aliansa", ki seje končal v Madridu, je šest bivših Francovih ministrov in en diktatorjev diplomat zagrozilo, da si bo na prihodnjih volitvah pridobilo največ glasov in si znova priborilo oblast. RIM - Kot poročajo tuje agencije, so sedaj že drugič v zadnjem mesecu zaprli rimsko univerzo. Vzrok so študentske demonstracije, ki so se med zadnjim vikendom spremenile v krvav obračun s policijo. WASHINGTON - Kubanski premier Fidel Castro je izjavil, da bi Združene države Amerike z odpravo embarga na trgovinske odnose s Kubo storile najboljši korak v začetku novega obdobja v odnosih med omenjenima državama. NEW DELHI - Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je v govoru na zborovanju v Gulbargi poudarila, da bi sc lahko le močna in trdna vlada, ki bi jo sestavila kongresna stranka, uspešno spopadla s problemi kot sta revščina in brezposelnost. PARIZ - Konec meseca naj bi Portugalska zaprosila za članstvo v EGS, premier Mario Soares pa je s prihodom v Pariz začel drugi del turneje, namenjene ..ogrevanju" evropskih prestolnic za sprejem njc- fave dežele v EGS. Iz Pariza bo oares odpotoval v Bonn, Haag, Bruselj in Luxemburg. BOSTON - Poslanka ameriškega kongresa Elisabeth Holtzman je sporočila, da bo kongresu dostavila zakonski predlog, ki predvideva, da bi iz ZDA izgnali vsakega tujca, za katerega bi ugotovili, da je vojni zločinec, in da je ta predlog podprlo 39 demokratskih in 11 republikanskih poslancev. prevečkrat srečujemo s slabo produktivnostjo v organizacijah združenega dela, s premajhnim izkoriščanjem kapacitet, kar bi morali povečati ponekod tudi za 20 ali več odstotkov, z realnim delovnim časom (ki nasploh ni dolg 8 ur, temveč je tudi po dve ali več ur krajši glede na delovne dosežke), s pretiranim povečevanjem administracije in režijskih delavcev, z nedisciplino, ki mora biti tuja samoupravljanju, z nagrajevanjem, ki sploh ni odvisno od dela, in tako naprej. Dobro nam je znan konec zgodbice o oslu, ki je zaradi zelenih očal jedel žaganje, čeprav je ta primer v okvirih, o katerih govorimo, vsekakor preveč zastrašljiv. Toda prav bi bilo, da bi vsem tistim, ki se neodgovorno obnašajo do porabe družbenih sredstev in s tem povzročajo probleme vsem nam, čim prej sneli njihova zelena očala. Potem se bomo tudi med seboj videli take, kot v resnici smo, ne pa take, kot se samo želimo videti. JANEZ KOROŠEC Iz zadnjega PAVLIHE V SOSEDNJI iTAUjlj POLICIJA postregla1'^, nim, pa zaradi tega^>e bolj osupljivim podt^T tej deželi deluje nic kot 115 podtalnihopcij, ki se ukvarjaj0 ■ //cm. Samo v zadnphP letih so v 7.678 mm li nič manj kot 1} 0 ročilo podrobneje M" so te teroristične j najpogosteje naPa\f}ja že italijanskih P . strank (takih napadov , 1.044) , nato javne in tovarne (po 39 mjP telefonske in želez™*] ze (skupaj 69 nap ostanek pomenijo P° napadi na državljan ^ bi tv e in podobno-na dežela. ■ • SICER PA IMAJO POLICAJI neke sosednje dežele -Bolgarije pa čeprav ne Ijem. Tako so v-o p caji skupaj s cannm , ku tega tedna na obm prelazu zaplenmi a kot 1900 kilogramo * ie « hodnonemškern . Tovornjak je bdP slavij e in Avstrije ^ v Zvezno repubM0 jo... dober plen-■■ CE PA SMO JLd ZVEZNIREP^ » I niOa cIJ1 omenui^' dno ni polegla afen V škovanjem. Na u reč prišlo, da 1 nomtlrn nrOtlO^ kro: nemška Vr0 ... služba nezakonit prisluškovalne nap* novanju nekega znanstvenika, y li, da se ^nda P ^ hunjenjem. „k' mogli dokazati, P ^ direktor znanstven* ve, ki se ukvaria raziskavami, a.t°g j hrup in se Pn kršitve osebne sv ^ pa je prav nenJ bej sedaj, pred ^ nadaljevanjem konference o v Lt delovanju, Pa.^o0ser ga, ker so * fjjgrf hodnonemski ca*', „ razpisali o kr svoboščin v cialističnih 0 merang na P^u kak' Piij; vajo do i no kroi Slo grad »ost bo. črto *Poc *Pre II Ni Napt C do 9 ivin 15 j Hlad i«*«'" - Vse te podražitve so polili z bencinom in zažgati, me tako razjezile, d° * \ ižgati, pa se je še bencin ■ ■ Pol 1*8 be! f 1 1 r* S i. J ob ^ f* DELOVNO MESTO ZA ŽENE Z NEUREJENIM 0** VARSTVOM. colehjsk: list St. 10 (14*1) n Kmet::.. ~ dvorišču nove trgovine sevniškega si i kombinata nikoli ne manjka ljudi, ki jev m dedujejo različne vrste traktor- skih del it stroJev- Pred začetkom spomladan-M 0 marsikatera domačija lahko opre- novun, stroji. (Foto: Železnik) 1 HOLANDSKI CEBULJCEK - Kot že nekaj spomladi tudi letos primanjkuje čebuljčka. Ko so ga pretekli teden v novomeški Kmetijski zadrugi iz uvoza dobili 1400 kilogramov, je že v dveh dneh pošel. Sicer pa so ponekod bolje založeni z njim. (Foto: J. Pavlin). I ■vv* ■ .„■ , '«'• • V’"' ' - i ’» •« r. • ■ ;• ■ DAN NERO - je ime čistokrvnemu plemenskemu žrebcu Jožeta Bašlja iz 1 Gor. Kamenja pri Novem mestu. Ta triletni žrebec, ki je poleg desetih glav goveda v hlevu privezan šele pol leta, je že drugi v njegovi lasti. Zaplodil je že nad šestdeset kobil iz novomeškega okoliša. (Foto: J. Pavlin) SPET TEMELJI - Nekateri v Sevnici se bojijo, da načrt družbene stanovanjske gradnje letos ne bo uresničen. Gradbinci tozd Betona so že zastavili novi blok. Doslej še noben blok ni bil zgrajen prej kot v letu dni. (Foto: Železnik) regres za SEMENSKI KROMPIR k°mpiria°n *et°šnjem sajenju &elT4am5avaskupnostza vinski občini r ^stva v to-^“vostnera JSFesifati nabav° '"‘i4- Pri nfv. menskega krom- Vai0tegreska,aV1 Str°jev namera- tu«S^Samo tiste* ki b°- tabo ri! služti *a skup-^Ripirja t za Pridelovanje ,®>ojevko)! TnrTZ6' ■ Cisteme za „ ^dnjo hievr. 1 pn načrtlh za 4^t»teStiTl!b‘lmeUPred- /' 5°- Nabaviti n skuPwsko ra- Varstvo okolja sestavni del načrtov J 2. marca so v novomeškem Domu JLA na skupni seji odborov za urbanizem, stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja zbora občin ter zbora združenega dela skupščine SR Slovenije obiavnavaU osnutek stališč, sklepov in priporočil za reševanje problematike varstva naravnih dobrin splošnega pomena in vrednost človekovega okolja v Sloveniji. s nI°:,inove podražitve ^J‘aProdaj je vJ? I pikovega sejma. ^ starSi n ^ prašičev, od ® d?.,18 Starihun ‘S 214 prašičev, od dfi1*? Pa 190 P * i mesece, pro-I 9$0 din oh I! 'i0 bm ‘ P° 700 6^.Prašič;’ do Pet mesecev , SClS0 PrienaH t ^ do 1 -200 din. Je Mo 613 M 458 ^' Puiskov l ino"1' £ J Da in P° di« 0 Podanih 'j V! ' Po 24Wh’ St“ejšlh Prašičev aveto5. po 24 do 25 din kilogram ^ ~AV, — Glejte, kako lepa na- rava! (M. Bregar) V razpravi so izrekli več konkretnih predlogov, ki sodijo k oblikovanju takega dokumenta, prav tako pa so razpravljalci po- i Kmetijski nasveti r vino napade kan Sbkovnjaki C6ja dobro v‘no’ Prav' slovenski pregovor in tudi Vi *r vseh časov“tr^e'°’. češ da „snaga v kleti najumnejši *a v naPake in k i ^er ie kletarstvo pomanjkljivo, tam so ia?° Pa se vh fZni na dnevnem redu. Kljub snagi in skrbi ' p3 Se '1 **“ V*1‘V T JVUU. 1V1JUU 0111151 111 OlVl Ul ŽVp^T0’ kot ip asi. z8odi, da vinska kapljica zboli ali dobi ePlov^MlJe P0navpni» _„X J..u Spr‘'JV°dikuJ^cJ50pavenie v>na, počrnenje, miševina, duh po y ‘ ’ ........................ ček. J'110 odstotkom alkohola, med katere šteje tudi vitlag0vorimo’nMf ^esn’ *td. Med vinskimi boleznimi naj tokrat 7 Manjšini Hve<5 0 kanu ali vinskem cvetu, ki prizadene 4 »i^jNa poSVi predvsem tedaJ’ če s°d> z vinom niso docela * t’nw razkraiain !,l,na,se P°javijo glivice, po imenu mycoderma <40 ' da tvr. * 1v v°d° in ogljikovo kislino. Teh glivic \ P°trebuiPi n^i°. I*6*0 Prevleko, ki se vse bolj debeli. Za Gl;*3*53 ni n<»l! k, ki ga črpajo iz zraka nad vinom. Če v1^ vinsCrej0Uspevati- kis, p^^Vadno • Cvet?’ k' mu na Dolenjskem pravijo tudi ^teti°v^°čajo „P/lme5aj0 ocetne glivice, ki spreminjajo vino v Po^l ?i zdravila aV*r!a’ to Je Se ^°'j nevarna bolezen, proti povrnemr7rbin pa našl vinoBrad ^ “ kanu. Mogoče ga je dinwnano dopolnimo ( k .lzvzaniemo pasterizacijo in filtriranje s aKrsnih pa naši vinogradniki nimajo. {S St se Jjfk, podaiif^* 611 že naselila, jo odpravimo tako, da lolgo cevjo, d< inski cvet prid l -cftOHir«, A. ^‘neno krpo - za eseda o „ f^,ega alkohola. 'ino^1^0 Pretat6- . jU- ^ai’ začetku marca, je zadnji W«btao in aJ V*na’ ^raz Je že opravil svoje delo, da se 'v*ePemvr 0zorelO- Ob prvem pretoku, ki gaje treba ^ temenu, je mogoče vina tudi „rezati‘\ Inž. M. L. odpraviti, če glivicam dopolnimo do VTha soda, ali pa če nepolnem sodu napolnimo z žveplenim ^0 d • ’ P°dališa “ naseuia, jo odpravimo ibko, oa Sl V^e do viu” z dolgo cevjo, dolijemo toliko vina, da se ^jein V'n°m. s - a ki cvet pride na vrh, ne da bi se po- . In «°.*e OdčnlsL. P^tneno krpo ga odstranimo in končno “ hof-j ullKO Člstfon dali več načelnih stališč. Sestav-ljalci dokumenta so poudarili, da gradivo ne zajema vsega, kar bi sicer sodilo v problematiko varstva okolja, ampak daje po udarek predvsem sanaciji sedanjega stanja onesnaženosti. Sanacija je mišljena predvsem kot preventiva; varstvo okolja mora postati sestavni del načrtovanja družbenega razvoja, mesto mu je v vsakem planu. Poudarek bo treba dati odgovornosti glede varstva okolja ter doslednejšemu izvajanju zakonskih predpisov. Kot sestavni del dejavnosti vseh socialističnih osebkov je varstvo okolja odgovornost in naloga vseh, zato bo dokument prav gotovo spodbudil široko javno razpravo, ki bo gradivo tudi dokončno oblikovala. M. M. - Ženi sem mislil kupiti za 8. marec orhidejo, a sem videl, da dobim za isti denar — glavico solate. (Varaždinske vijesti) Zgovorne razlike Proizvodnost dela je najpomembnejši dejavnik, od katerega je odvisno nastajanje materialnega družbenega bogastva. Tako pravi dobesedno Mala splošna enciklopedija. Zato tolikšen pomen in zato tolikšna skrb, ki jo v naši družbi vzbuja prepočasno naraščanje produktivnosti, katere rast je občutno zastala zlasti v lanskem letu. Za površnega opazovalca bo morda presenetljivo, da je v Sloveniji v minulem srednjeročnem obdobju produktivnost v kmetijstvu naraščala hitreje kot v industriji. Pospešil jo je nagel razmah kmetijske mehanizacije, upoštevati pa je še treba, da je bila produktivnost v prejšnjih primerjalnih obdobjih razmeroma majhna. Prav v kmetijstvu pa so še tako rekoč neslutene možnosti. O tem so govorili na nedavnem zveznem posvetovanju v Vmjački banji, na katerem so poročevalci povedali celo vrsto zelo zanimivih številk in primerjav. Poraba delovnega časa za enoto pridelka je neverjetno različna. V družbenih obratih potrebujejo, denimo, 4,36 delovne ure za sto litrov mleka (to velja za povprečje), medtem ko je med posameznimi obrati dvainpolkratna razlika. V Zvezni republiki Nemčiji porabijo povprečno le dve uri, v ZDA pa komaj eno uro in pol. Za prirejo 100 kilogramov svinjskega mesa potrebujejo naši kombinati od 1,31 ure do 6,85 delovne ure. Torej petkratna razlika! Še neprimerno bolj pa zaostajajo naše zasebne kmetije, ki pa obsegajo 85 odstotkov obdelovalne zemlje v Jugoslaviji. Za Slovenijo velja podatek, da porabijo 6,11 delovne ure za 100 kilogramov pšenice, medtem ko družbeni obrati potrebujejo le 0,86 ure. Še bi lahko naštevali, vendar že teh nekaj skopih primerjav pove dovolj. M. L. Zmota o .nujnem zlu’ Samostojnega osebnega dela, kije, zagotovljeno in predvideno z ustavo, ne smemo enačiti s kapitalističnim načinom proizvodnje. Ne smemo ga imeti za nujno zlo, ki gaje pač treba trpeti, ker družbena obrt ali kmetijstvo nista dovolj razvita. Zgodovinsko gledano, je osebno delo nastalo pred kapitalizmom. Značilno je, da ga tudi v današnjih razmerah povečini (v več kot 80 odstotkih primerov) opravljajo nosilci sami. (Torej nikogar ne izkoriščajo.) Tako je dejal v nedavnem razgovoru z novinarji Vladimir Klemenčič, član republiškega izvršnega sveta, zadolžen za področje osebnega dela. Dodal je še, da je druž- \K£i£Z BREZ BESED (Karikatura i/. lista Mcdimurjc) bena vloga zasebnega dela načelno jasna in razčiščena, ni pa razčiščena še v vseh občinah(!? ). Osebno delo je treba prilagoditi novemu času z gospodarskimi zakonitostmi, ne pa šariti z administrativnimi ukrepi. Pospešiti je treba nastajanje pogodbenih organizacij združenega dela, ki so - četudi jih je po številu še malo - dosegle nadpovprečne rezultate. Tudi našim bralcem je poznan primer zelo uspešnega pozda na Planini nad Sevnico, ki izdeluje puhal-nike za seno in druge kmetijske naprave in ki se je razvil iz obrtne delavnice Jožeta Špana. Lahko pričakujemo, da bo novi obrtni zakon, ki ga pripravljajo, dokončno odpravil nesporazume in razpršil morebitne dvome. M. L. Po zdravje v Celje Zdravstveni delavci v sevniškem zdravstvenem domu so se pred iztekom minulega leta na referendumu odločili za takšno samoupravno organiziranost, ki sloni na sodelovanju s celjsko bolnišnico, in ne z brežiško. Zdravniki so že pred tem s posebno pozornostjo spremljali izjave bolnikov o tem, kateri bolnišnici dajejo prednost pri zdravljenju. Velika večina hodi raje v celjsko' bolnišnico. V Sevnici se zato niso iz kakšnega nagajanja ali podobnih zlih namenov odvrnili od takih zamisli, kot naj bi jih pomenil bodoči brežiški center. V Sevnici glede na nagel razvoj medicine in zahtevnost obolenj ne vidijo bodočnosti v takšnih manjših centrih, še večjo težavo pa bo predstavljalo financiranje take ustanove. Celjska bolnišnica je na svojem ožjem območju združenemu delu že dala v razpravo obsežno gradivo o predvidenem razvoju bolnišnice. Zanimanje za celjsko bolnišnico kažejo tudi v velenjski občini. Zaenkrat v sevniški občini še ni prišlo do odločitve o višini prispevka pri bodočem razvoju celjske bolnišnice. Kdorkoli se je prisiljen zateči na zdravljenje v Celje, je lahko videl utesnjenost in težavne delovne razmere. Prav zato ni pričakovati težav za sodelovanje pri bodočih načrtih razvoja celjske bolnišnice. A. Z. V SOBOTO GREGORJEV SEJEM NA VESELI GORI V soboto, 12. marca, bo na Veseli gori pri Šentrupertu pomladni Gregoijev sejem za konje, govedo in kramarsko robo. Naprodaj bodo tudi sadna drevesca in trte. V gradu bo odprt kmečki muzej, pa tudi gostišče. predtio ••• „Ne čakajmo, kdaj bo težki bolnik umrl, ampak ga rešimo, dokler je še živ, “ je bilo slišati na sestanku republiškega odbora za varstvo okolja s koordinacijskim odborom za sanacijo reke Krke s predstavniki občin Novo mesto, Brežice, Krško in Grosuplje. Bolnik, o katerem je tekla beseda, je vsem dobro poznan prav tako, kot je vsem dobro poznana njegova bolezen: to je reka Krka, ki ,,boleha" za one snaženostjo, boleznijo, ki je ugonobila že nekaj slovenskih rek. Ko so umirale druge reke, nas je zagnanost v razvoju slepila, da se dolgoročnih škodljivih posledic onesnaževanje niti nismo za- Krko moramo vsi reševati vedali. Danes je stvar seveda bistveno drugačna. Da je tako, so pokazali prebivalci ob Krki sami, ko so lani ob nizkem vodnem stanju, v katerem je slika onesnaženosti dolenjske reke najbolj očitna, protestirali. Protest je bil potreben in v tistem trenutku celo koristen, saj je spodbudil akcijo za rešitev Krke. Vendar pa sam protest ne bo zadostoval. Danes je premalo samo opozoriti, potem pa naj stvar rešuje nekdo drug. Kdo je ta drug? Ni ga! In čakanje nanj je brezplodno! Varstvo okolja, o katerem že teče in bo letos še tekla beseda na vseh ravneh družbenega upravljanja in odločanja, je sestavni del celote našega življenja, vključeno je v naš vsakdanjik, zato moramo o tej problematiki tudi razmišljati na ta način. Krko bo mogoče rešiti le z dogovarjanjem med vsemi, ki tako ali drugače vplivajo na onesnaževanje reke, pa najsi gre za industrijo, gospodinjstva ali kmetijstvo. Družbeni dogovor o varstvu reke Krke in njenih pritokov je torej prava osnova za reševanje pereče problematike. M. MARKELJ marca 1977 DOLENJSKI LIST Manj leporečja... (Nadaljevanje s 1. str) z vodo itd.). Menili so tudi, naj bi ustanovili medobčinski odbor gospodarske zbornice, o čemer pa bo moralo reči odločilno besedo gospodarstvo. Živahna pa je bila spet razprava o združevanju sredstev za dijaške in študentske domove. Na območju MS je še več občin, ki obveznosti za lani niso izpolnile. Se slabši pa je položaj v republiki, kjer nekatere občine niso zbrale niti odstotka dogovorjenih sredstev. Med temi so omenili občino Velenje, ki naj bi prva dobila denar za gradnjo doma (60 milijonov). Sklenili so, da bodo z ahtevali spremembo pri dogovoru o prednostnem redu za gradnjo dijaških in študentskih domov. Tako naj ne dobe denarja za gradnjo tiste občine, ki svoje obveznosti za združevanje sredstev niso popolnoma izpolnile. j primc 150 VOJAKOV V TEČAJU V enoti Rada Japundžiča vojaki že dva meseca obiskujejo marksistični tečaj. Žaklju ti ga bodo konec maja in med :m pridobili osnovno znanje iz mar. :sizma. V tečaju je 150 slušateljev. Najboljše bodo na predlog osnovne organizacije ZK in Zveze mladine ob zaključku tečaja sprejeli v Zvezo komunistov. Ko se bodo predavanja iztekla, bodo za vse slušatelje organizirali obiske muzejev in prizorišč pomembnih dogodkov med NOB. Med drugim načrtujejo ogled Muzeja revolucije v Zagrebu, obisk Baze 20 na Kočevskem in ogled Kumrovca. DUŠKO MARAŠ ZANIMANJE ZA RAZPRAVE O KMETIJSTVU V trebanjski občini so po krajevnih skupnostih izvedli 15 problemskih konferenc krajevnih organizacij SZDL o gradivu republiške konference SZDL o razvoju kmetijstva, oceni razmer v trebanjski občini in predvideni zadružni organiziranosti. Razpravi za Dobrnič in Svetinje sta bili združeni. V večini primerov je bil obisk nadvse lep. O teh vprašanjih bo razprava na seji občinske konference v ponedeljek, 14. marca, ob 8.30 dopoldne v sejni sobi občinske skupščine. DOBER SPREJEM KOZOROGOV 25. in 26. februarja je bil v kinu Mojca v Ljubljani XII. republiški festival pionirskega filma, na katerem je sodelovalo 13 kino krožkov s 45 filmi. Film Kozorogi, ki so ga posneli člani foto-kino kluba osnovne šole Kočevje, je bil uvrščen v drugo nagradno projekcijo in požel posebno priznanje mlade publike. Organizacija festivala najmlajših filmskih ustvarjalcev je bila odlična, tako da so pionirji-kino-amaterji zapustili slovensko metropolo polni najlepših vtisov. F. B. POSTEN NAJDITELJ Jože Berlan, direktor Mercator-Trgoprometa v Kočevju je 22. februarja našel na parkirišču pri kočevskem pokopališču žensko denarnico, v kateri ni bilo dokumentov, pač pa le denar. Na postaji milice Kočevje, kjer je najdena denarnica z denarjem, se lastnica še ni oglasila. k m SEMINAR OORK — V Dolenjskih Toplicah sta bila med 124 udeleženci tudi predsednik skupščine RK Jugoslavije dr. Božidar Raspopovič in Osman Zubovič, sekretar RK Jugoslavije (na sliki od leve proti desni). (Foto: J. Pavlin) Rdeči križ vedno pripravljen Seminar v Dol. Toplicah za vodstva občinskih organizacij iz vse Slovenije: SLO in samozaščita 3. in 4. marca je bil v Dol. Toplicah seminar za predsednike in sekretarje občinskih odboro v RK iz vse Slovenije. Prvi dan je predaval tudi dr. Božidar Raspopovič, predsednik skupščine RK Jugoslavije. Organizacija Rdečega križa v Sloveniji, ki šteje že več kot pol milijona članov, ima pomembno mesto v organizaciji splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Za usposobljenost na tem področju je bilo že doslej veliko narejenega, s seminarjem v Dolenjskih Toplicah pa so utrdili znanje in izkušnje ter poskrbeli za kvaliteten napredek na tem področju. Prvi dan seminarja, ki gaje odprla Ivica Žnidaršič, sekretarka republiškega odbora RKS, so navzoči poslušali predavanje o novostih iz zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter zakona o notranjih zadevah in vlogi organizacij v ljudskem odporu. Nadaljevali so s snovjo iz vloge in nalog RK v ljudskem odporu in poslušali izvajanja dr. Raspopoviča o prizadevanjih jugoslovanskega Rdečega križa v boju za mir na svetu. Drugi dan seminarja je bil namenjen organizacijski izpopolnitvi in pregledu doslej opravljenih nalog. Ce upoštevamo podatke, da je bilo lani zbranega več kot 4,6 milijonov ŠENTRUPERT: USPEL REFERENDUM Nedeljski referendum za načrt komunalnih del KS Šentrupert je nadvse dobro uspel. Od 1.567 volilcev jih je prišlo na volišča kar 1.447. Za štiriletni samoprispevek jih je glasovalo 954 ali 60,88 odst. Proti je bilo 436 volilcev ali 27,82 odst., neveljavnih glasovnic je bilo 54 ali 3,44 odst. Zanimivo je, da je referendum najbolje uspel v najbolj oddaljenih krajih, kot npr. na Homu, kjer je glasovalo zanj kar 84,8 odst. ljudi, v Zabukov-ju 80,8 odst. Niti eno od 14 volišč ni glasovalo pod 50 odstotki. Najslabše so se odrezali na Jesenicah -50,4 odst. za samoprispevek. Svet krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije se vsem, ki so podprli to akcijo, zahvaljujejo. DarovaB za drage instrumente V času od 16. februarja do 3. marca so v sklad za nakup dragih medicinskih instrumentov prispevali občani in delovne organizacije: Avgust Avbar, Novo mesto 300 din; Lekarna N. mesto 2.000; Martin Bajuk, Metlika, 500,00; SGP Pionir - tozd Lesni obrat (namesto žalnih vencev) 950; Milan Benje, Krško 500; družina Andoljšek, Smolenja vas (namesto venca pok. Frančiški Zupančič), 250; OO sindikata Lekarna N. mesto (namesto venca pok. mr. Japelj) 500; 'Boris Starešinič, Metlika, 1.000; družina Može, N. mesto, (namesto šopka pok. Tasiču) 200; Fani Košak, N. mesto, 500; Labod, N. mesto, 6.210; OO sindikata skupnosti pok. in inval. zavar., N. mesto, (prisp. ob prazniku dneva žena) 1.000; Kovinar, N. mesto, 20.000; pevska sekcija PD „Dušan Jereb", N. mesto, 6.000; Beti Metlika, (namesto šopka pok. Antonu Vukšiniču) 950; osnovna šola Podzemelj 1.000; ŽTP - sekcij aza vleko, N. mesto, 1.000; Ljubljanska banka, N. mesto, 20.000; gimnazija, N. mesto, 5.000; sind. podruž. Knjigotisk, N. mesto, 1.000; Društvo upokojencev, Senovo, 5.000; Petrol, Ljubljana, 5.000; Občani KO RK Karteljevo 1.400; KO RK Strekljevec 410. V obveznicah so prispevali: Milena Mavsar, Novoteks, 2.400 in Miran Simič, Novoteks, 4.000 dinarjev. Od začetka akcije so v sklad za nakup dragih medicinskih instrumentov prispevali v gotovini: 405.625,00 din in v obveznicah 16.700,00 din. POPRAVEK — V eni prejšnjih objav imen darovalcev je nastala pomota: darovalec iz Krškega se piše Alojz Jarkovič in ne Alojz Pavkovič, kot je bilo pomotoma zapisano v seznamu občinskega odbora RK. DOLENJSKI LIST kilogramov papirja in 194.000 kg oblačil, obutve in posteljnine itd., lahko vidimo, da je bilo opravljenega veliko humanitarnega dela. Je pa to le del celotne dejavnosti te organizacije. Na seminarju v Toplicah so razpravljali zlasti o tem, na kakšen način bi lahko dosegli še več. R. B. Močnejši v zadrugi Sevniški obrtniki še delajo mimo Bohorja Sevniška obrtna prodajno-nabavna zadruga Bohor ima pogumne načrte razvoja tja do leta 1980. Takrat naj bi ustvarili 76 milijonov celotnega do hodka, lani so ga po plačani realizaciji ustvarili nad 33 milijonov, po načrtu za letos pa predvidevajo 40 milijonov. Lanski porast po plačani realizaciji pomeni skok za 11 odst., po fakturirani realizaciji pa 14 odit. Sicer sodi sevniška zadruga med najmlajše v republiki. Vseeno je naredila lep napredek, saj je še leta 1971 dosegla le 2,75 milijona dinarjev celotnega dohodka. Kot je bilo ugotovljeno na sobotnem občnem zboru, je sedaj v njej 76 članov. Obrtniki iz sevniške občine še niso našli poti med njeno članstvo, tako da predstavljajo večino članstva obrtniki iz bolj razvitih krajev. Tudi v Sevnici poudarjajo, da pušča novi zakon o združenem delu vrsto vrzeli v obrtniškem zadružništvu (enači jih kar s kmetijskimi zadrugami), zato bo treba marsikaj urediti v noveli obrtnega zakona. Sedaj predvsem ni opredeljena pospeševalna in proizvodna vloga zadrug. Pred leti so te zadruge bile na kaj slabem glasu, med drugim predvsem zaradi nepravilnosti posameznikov. Sedaj znatno prispevajo h krepitvi malega gospodarstva. Lani je v Sloveniji 21 zadrug realiziralo 900 milijonov celotnega dohodka s pičlimi 60 milijoni dinarjev obratnih sredstev. A. Ž. RAZSTAVA GOBELINOV Likovni klub Krško je pripravil v soboto, 5. marca, otvoritev razstave gobelinov, vezenja in čipk v Galeriji samorastnikov na gradu v Brestanici. Udeleženke so za razstavo pripravile 163 del. Svoja dela so prispevali tudi učenci osnovne šole „Adam Bohorič" iz Brestanice. Razstavo so dopolnile fotografije iz življenja najmlajših v vrtcu in njihove prve likovne upodobitve. Zanimanje za razstavo je izredno, saj so poleg izdelovalk iz Krškega prispevala svoja dela tudi ženske iz drugih občin Dolenjske. Na otvoritev je prišlo 87 ljudi, v nedeljo pa si je zanimivo razstavo ogledalo že čez 200 obiskovalcev. Razstava bo odprta do vključno 27. marca, ob sredah in sobotah od 15. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 17. ure. MIRKO AVSENAK Upokojensko leto uspehov Društvo upokojencev iz Novega mesta na letni konferenci pregledalo delo v minulem letu 27. februaija so imeli voljeni delegati novomeškega Društva upokojencev letno konferenco, na kateri je predsednik Henrik Cigoj prebral poročilo o delu v minulem letu. Podpisali so samoupravni sporazum o društveni zaščiti, udeležili so se akcije vpisovanja posojila za ceste in obenem ugotovili, da na tem področju niso dali vsega od sebe, kajti od 4000 upokojencev se jih je za pomoč odločilo le 822. Prav tako niso zadovoljni s številom naročnikov časopisa ..Vzajemnost", saj ga dobivale 1662 upokojencev. Izkazale so se predvsem komisije in sekcije. Tudi tem gre zasluga, da se vse več govori o novem domu za ostarele občane. Predpriprave za gradnjo so končane, lokacija je določena, idejni projekt je nared, glavnega pripravljajo, denar pa je zagotovljen. Upokojenci so bili aktivni na vseh področjih, z dvain-tridesetčlanskim zborom so nastopili na samostojnem koncertu v Novem mestu ob 20-letnici obstoja, peli so v Trbovljah, Šentvidu pri Stični itd. Društvo je skrbelo tudi za rekreacijo in oddih. Društvo ima stavbo, ki so jo obnovili, ji dogradili prizidek, uredili klubske prostore in centralno ogrevanje. Pri obnavljanju so se s prostovoljnim delom izkazal' člani, pa tudi nekatera podjetja. KMETIJCI NA SNEGU Jutri bo v Kranjski gori še ena prireditev, na kateri bodo nastopili člani sindikalnih organizacij. Na tradicionalnih 4. zimskih športnih igrah kmetijskih delavcev iz Slovenije se bodo udeleženci pomerili v veleslalomu in smučarskih tekih. Tokrat bodo nastopili tekmovalci iz vse Jugoslavije, prvič pa bodo sodelovali tudi zamejski Slovenci iz Italije in Avstrije. Na konferenci so se dogovorili, da bodo poslej pridobili čimveč novih članov, poskrbeli za primerno proslavo ob 85. rojstnem dnevu tovariša Tita, ob 40-letnici ustanovitve KPJ itd. Skrbeli bodo za povezavo in sodelovanje med posameznimi društvi upokojencev, in sicer na kulturnem področju, športno-rekreacij-skem itd. j perko Kristanova 34 Že osemnajstič Črnomaljska koncertna poslovalnica in Glasbena mladina Bele.krajine sta neutrudni: za svoje „abonente“ sta tudi v marcu oskrbeli nekaj prireditev, ki bodo obiskovalcem ponudile kvaliteten in zanimiv glasbeni „napoj“. Po metliškem koncertu z ljubljanskimi opernimi solisti prejšnji četrtek gredo ljubitelji glasbe iz Bele krajine na pot v Zagreb - v koncertno dvorano Vatroslava Lisinskega, kjer si bodo ogledali predstavo prve jugoslovanske rock opere „Gubec beg". Ta predstava bo v nedeljo, 13. marca, Belokranjci pa jo bodo obiskali že osemnajstič. Glasbena mladina Bele krajine opozarja tudi na zanimiv dogodek, ki bo v Zagrebu 23. marca. Obiskovalci bodo lahko v dvorani Vatroslava Lisinskega prisluhnili javni generalki Beethovnove Devete simfonije, zatem pa si ogledali še Bergmanov film z Mozartovo „Čarobno pišča-ljo". Tri dni kasneje bo zanimiva predstava v Ljubljani, kjer bo z Gotovčevim „Erom z onega sveta" gostovala mariborska Opera. Poleg tega priporočajo ogled Linhartove komedije „Matiček se ženi" v Drami, baletne predstave ..Sneguljčica" in opere ..Seviljski brivec" v ljubljanski operni hiši, medtem ko bo ta čas v Zagrebu na sporedu Verdijeva „Aida“. OBRAČA SE NA BOLJE Po podatkih mformativ*? biltena slovenskih Man™? o poteku akcije sprejcm^P moupravnega sporazuma o ^ zevanju sredstev v ... 1976-1980 za poknvanje stroškov infrastrukture Ljubljana, se stvan v aJK času obračajo na boljše-v mesecu februarju narastjo^j vilo sprejetih sklepov o k navedenemu sporazum odstotkov, v naslednjih ® naj bi se to število še P° . ^ Ob tem velja zapisati. glavitni vzrok za lišča 162 ozdov težaven položaj, s----------------- PO 9.000 DINARJA SO DALI LE USTANOVITELJI1 V poročilo obrtne nabavno-^ Hrast, objavljeno v št. 9>-i ,t lista z dne 3. marca 1977, s S t kradlo nekaj netočnosti, J1^ z ustanovnega^ slujejo 164 delavcev. ustanoviteljev je 9.00U posameznika, ta vsota pa J ^ ti enoletno posojilo ?^dru^’vojsnč> lahko začela delati. Sicer je za obrtnika 1.000, letna 11 pa 500 dinarjev. Za net opravičujemo. Uredništvol POPRAVEK toni! St) j sole. Podp ■Mil; odret 5vetn uspeš Oc »a in nikoi novo: V< bal, l>aše moral ne t tireje, •e vis ama Ptobl strehi V zapisu ob tednu doj» ^‘^jtRobrni je po pomoti, kije nastala ^lenjst grafične priprave Dole"KV napisana nesmiselna more onkološka slu®)aw,uni f • kot polovico rakastih obo ^ dnjem stadiju razvoja, še mogoče popolnoma Pravilno zapisani stave*. „ ^ „v zgodnjem stadiju raz* J ^ seveda nekaj Napaka je toliko bolj JelJ teden boja proti raku predvsem zgodnjemu raka. M MAf »Nezaupnica vodji ustanove' — TjJvi Na sestavek s tem naslovom, objavljen 24. februarja v Dolenjskem listu, prizadeti šentjernejski zdravnik dr. Jože Podobnik — - | Javno vas sprašuje,'0, rfiP Spoštovani tov. urednik! Dne 24. 2. 1977 je bil v 8. številki vašega cenjenega tednika na 17. strani objavljen prispevek vaše sodelavke R. Bačerjeve z naslovom: Nezaupnica vodji ustanove. Ker sem v tem članku kot odgovorni vodstveni delavec Zdravstvene postaje v Šentjerneju naveden poimensko in ne-posredno javno obtožen za težave, s katerimi se sooča Zdravstvena postaja Šentjernej, vas prosim, da v imenu objektivnosti in v skladu z določili zakona o tisku v celoti objavite naslednje: Ne morem se strinjati z načinom, kakršnega sta uporabila tako predstavnik sindikalne organizacije Valter Perc, kot tudi vaša sodelavka R. Bačer, ko sta v zgoraj citiranem članku ..Nezaupnica vodji ustanove" obravnavala problematiko s področja dejavnosti, ki je posebnega družbenega pomena. Iz zgoraj citiranega članka in iz delovanja sindikalne organizacije je jasno razvidno, da na omenjene pritožbe posameznih občanov doslej še ni nihče odgovarjal niti doslej še niso bile predmet ustrezne strokovne in družbenopolitične obravnave na ustreznih enotah naše TOZD Zdravstveni dom Novo mesto ali ožje ah širše družbenopolitične skupnosti. To pomeni, da prej omenjeni družbeni organizmi niso imeli možnosti, da se s temi pritožbami soočijo, jih preverijo, zavzamejo do njih stališče in ustrezno ukrepajo, ali pa so jih kot neustrezne ali nepomembne zanemarili. Vedno znova smo priče, da se s poskusi ustvarjanja „afer“ ah .javnih napadov" poskušajo urejati določene razmere, ne da bi prej preverili ozadje in objektivnost obtožb, in se pri tem ne sprašujemo, kakšna bo družbenopolitična škoda take LIBIJCI V SGP ,.PIONIR" - 24. februarja se je v SGP ..PIONIR" mudila libijska gospodarska delegacija. V tem delovnem kolektivu so se seznanili z proizvodnim programom in z glavnim direktorjem Ivanom Kočevarjem proučili možnosti inedsebojjnega sodelovanja. Pionir ravnokar vstopa s svojimi deli tudi na ta območja neuvrščenih držav. (Foto: Toni Vovko) vrste obravnavanja in škoda, ki jo utrpi neposredno delovna organizacija, v širšem smislu pa tudi naš zavarovanec. Opozarjam na nedorečenost in neobjektivnost podanih izjav v zgoraj citiranem članku. Kot občan, posebej pa kot vodstveni delavec enote v dejavnosti, ki je posebnega družbenega pomena, imam pravico do svojega osebnega in strokovnega ugleda, od katerega je odvisno zaupanje pacientov in v širšem smislu tudi uspešnost njihovega zdravljenja. Pripravljen pa sem in tako sem tudi vzgojen, da sprejemam vsako argumentirano in objektivno kritiko, zlasti kadar to zagotavlja boljši način delovanja zdravstvene službe in odnosa do bolnika. V obravnavanem primeru so obtožbe tudi preuranjene. Posebno še, ker vaša sodelavka niti ni počakala razprave pred pristojnim delavskim svetom naše TOZD Zdravstveni dom Novo mesto. Ta je namreč 22. februarja, to je dva dni pred objavo zgoraj citiranega članka, zavrnil predlog sindikalne organizacije, da me razrešijo funkcije vodje delovne enote. Za lažje razumevanje stališča delavskega sveta omenim samo dva huda spodrsljaja, ki jih je napravila sindikalna organizacija, ko je, kakor sem zvedel iz zgoraj citiranega članka, dne 14. februarja razpravljala o mojem odpoklicu: 1. Kot član sindikalne organizacije niti kot odgovorni delavec nisem bil poklican na ta sestanek, da bi odgovarjal na kritične pripombe. 2. K razpravi na tem sestanku niso bili pozvani niti vsi vodje sindikalnih skupin naše TOZD. Prav gotovo se strinjate, tov. urednik, daje osnovno načelo v sporih in nesporazumih to, da jih je treba samoupravno in demokratično razreševati v bazi, in če ta odpove, šele takrat naj prispeva k reševanju teh vprašanj višja sila (javna občila). Sprašujem vas, spoštovani tov. urednik, kako bi se vi počutili, če bi vas ja* s polnim imenom v vašem časopisu imenoval, da ste neurejeni in umazani. Želim opozoriti, da imam vso pravico, da se spoštuje moje osebno dostojanstvo, kar mi zagotavljajo tudi ustrezna določila našega kazenskega zakonika. Opozarjam tudi na kodeks etike zdravstvenih delavcev Jugoslavije, katerega so zdravstveni delavci svečano sprejeli in ki pravi med drugim tudi tole: »Zdravstveni delavec spoštuje osebnost vsakega človeka in ne bo ne z besedo ne z dejanjem ranil njegovega človeškega dostojanstva." Ali zobotehnik Valter Perc ni zdravstveni delavec? Mar jaz kot njegov predpostavljeni zanj nisem človek? Ali je Valter Perc sprejel določila kodeksa etike, oziroma ali jih on sploh pozna? Strinjam se z navedbami vaše sodelavke, da imamo nemalo težav, iz njih pa izvirajo takšne in drugačne pritožbe občanov. kje pa teh težav in membno je le, da sm° Ln na{?.. da jih združno, na usttw^-j.|£ dobršno mero objektiva ^ za odgovornost vsakodne šujemo. . trdit'*. Menim, da so m°J® mZS^ zahteve v skladu s statut zakonom o združenem d Obto^ Odločno odklanjem ^ a# navedene v zgoraj fc, da sem jaz za kaj kriv. # sem po dolgoletnem i?«J*j*po IJ stvenega varstva in lSI jjgvstJj neposrednega vodstva prt službe zbolel in sem o ot,vtj časno in na ustrezen n svoje strokovno in 01 nadrejene. Kajti tud' samo človek z vsemi t čajnega smrtnika, ne pa dovršen avtomt.jožEp0prnej1j: stvene postaje Sen j ^ s in strokovno opravJ^oK dolžnosti. Kot »»SS« lavci smo točno zas Kodeksa etike z«a ^ lavcev. ■uuoA<[>?^ Valter Perc ni M1»Jjjji pooblaščen dajati “ Kolektiv sp Marija Stembe^V5'^'' Radonjič, J°ž‘c pfgn« Klara Žnidarčič Ana Jevnikar. A ŠTVŽ OPOMBA URED^o? Izjave - dobJ' de„ih podpisi vseh ^ . sicer objavljamo. 0iteK pripombo, da jj 0\,\t nikakih posebn*^ P jjje če kdo iz kolekfpo^ formacije za nc. MgreMSJ« kakega drugeg3 0je^ ja. Seveda je Za oren vsakdo sam odgov St. 10 (1441) Tt o stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami! jSmarjeti taborniški odred "Milan Majcen" ima dve četi — Že na začetku uspeh Dolenki.?taj ober mesec deluje na 10 fa int,m n?» taborniški odred, ki "o^ske c*elc8a,i čet iz eko- sta j. aSf ao*e 'z Novega me-sole v lcgati šmarješke osnovne podnHi “staJ10Vni konferenci so JU« M -d0!? imc- “ sicer odreda so bS ' Za stare^ino svetneea ala novomeškega pro-5S^5?Vinka Prahi, ki je vodil taborniški odred Odredb jna Majorskem. imarieški Kl0Val na dveh šolah: tikov iii t,k„ jer lmaJ° četo tabor- — — ve(flc0v in a; u?-’c ter družino med- aovomeški F« TDruga četa bo na tbS. Ta je prej delovala &AVLJENA SVA POMAGATI H Dolenjskega lista sem k Za naimn •n-m socialna službi zaS^.20 otrok, ki bi jih “e motenosti vzg°je in dušev- .u«ieno gg Prcmostiti v bolj ^tice sJ SVa z ženo brala pomagala6 0dločlla, da bi tudi Rlema S Prina *Ki nju tega povzela Hva’* P°d ^Pi0 f “med teh otrok. |0brna s svoio nna-lo-va’ kam bi se >*enJskilist2aJp(P^snjo, prosim Do- v sklopu Odreda goijanskih tabornikov, kjer po mnenju vodstva in članov čete ni mogla delati uspešno. Kljub nasprotovanju odcepitvi taborniki upajo, da bodo z najstarejšo enoto v občini uspešno sodelovali. ,.Milan Majcen" si je zastavil obsežen delovni program, ki temelji na vodovem sistemu dela, brez katerega ne bi bilo taborniške organizacije. Vodi že delujejo in v slabem mesecu so se pokazali prvi uspehi. Nedvomno je novomeška občina, pa tudi Dolenjska, pridobila z novim taborniškim odredom, zakaj poslej bodo zdrava tekmovanja med odredi pripeljala k množičnosti in ne nazadnje tudi k večji kakovosti. O. M. OS Šmarjeta PRIZNANJA JUBILANTOM - Ob dnevu žena so v TOZD Labod v Ločni kakor vsako leto podelili priznanja 26 delavcem, ki so deset, dvajset oz. trideset let neprekinjeno zaposleni v tej delovni organizaciji. Za kulturni program so v goste povabili Celjsko gledališče, kije uprizorilo igro ,,Moška zadeva11. (Foto: Pavlin) Se vedno kulturni brezdomci Novo mesto ostaja še naprej brez ustreznega kulturnega hrama Mihael plevnik uednja vas 25,Pišece ^ iasni beseda *£> tfSSr ?bdobiu p°- .,vje sam, 1 beromo, da skuPnosti “L™"6 interesne kdonet"letaaliona3S ^mziZmJam°UpraV' * Potem vVi takega stavka h ta sis prašaš: ->AH je ta Uhna^U"rn700rga- ie ed" °dgovor je Sti’!isZkšc mere“ le okra- om ^^hdi01-61 leZavaia de' m občane „ni povsem “ ali vsaj Z ?ta nokaf prikriti Stavah It1' Tako obliko- hkr°ti sini' , uocane ter •e/o Potrpi ’ ki so j'e *boiZleb2:česih°čeio Sti' ki kJ? !ce 'n dolžno-Ustava in Jlb zagotavljata frn deiu £k°n o združe-H saj L Ta b°I Pa bo te- T °*£tdSreCei liudi’ ki °b(an0v m Z l^udi in rS’ ki vse/iTf’ Pa ?*kčnih vzrnt nov°sti iz tnejo zr°kov ne razu- liud?m in obča-f, uveijLinnj!hovem boju fn°v niTr Ustave in f0na beseda J V pomoč lje Kisli !amo izra-T največn °P°zarjal ie ‘ gnoju Jf Oziral tiste, >ak uZa nre.če,o a tvarin%° delstvo ko~ JOŽE PRiMC O tem, da ima že velika večina slovenskih mest urejeno vprašanje prostorov za razne prireditve, se nas je večina prepričala kar na lastne oči, žal pa tega za Novo mesto ne moremo trditi. Želje in hotenja niso dovolj, tudi prehajanje iz skrajnosti v skrajnost ne. V Novem mestu smo pred kratkim dobili zraven špgrtne dvorane še dom JLA, vendar se z njima ne moremo postaviti. Zakaj? Športna dvorana zaradi svoje neakustičnosti še zdaleč ni primerna za razne prireditve, dom JLA pa ima prav tako nekaj slabih lastnosti. Preveč očitna je želja po ureditvi večnamenskih dvoran, kar se danes maščuje. Ni prostorov za izvedbo dramskih del, opere, kdo je načrtoval oder, prostor za orkester itd. Vprašanja, katerim se ob bok postavlja se eno: akustičnost, kajti vsak podrti kegelj in tek krogle na kegljišču se sliši prav po celem domu. Edina tolažba nam je pač Dom kulture, kjer bomo lahko še v prihodnje gledali gledališke predstave. Ob tem sem se spomnil še enega, ne tako ..nedolžnega" problema: kino predstave. Skoraj vsak obiskovalec, ki si ogleda predvajanje filma v novem domu JLA, ve, da projekcije ne UPOKOJENCI PRIČELI Z DELOM Že lani junija je bilo v Krmelju ustanovljeno Društvo upokojencev, ki pa je prve sadove dela pričelo žeti prav letos. Povečali so število članstva, ki šteje sedaj že okoli 100 upokojencev, nabavili pa so tudi prapor, ki ga bodo razvili ob dnevu republike. Pred kratkim so prejeli iz republiškega odbora DU SRS dotacijo za nakup opreme v društvenih prostorih. Težava je le v tem, ker slednjih še nimajo, vendar kaže, da bo tudi ta problem v kratkem rešen. Pripravljajo tudi nekaj izletov za svoje člane. Verjetno bodo že v bližnji prihodnosti. BORIS DEBELAK Je nekaj narobe ali ni? Kmetje imajo pripombe k takšnemu pogozdovanju Krajani iz Ponikev in Arta v krajevni skupnosti Studenec že dlje časa opazujemo delavce sevniškega gozdnega obrata, ki sadijo v posekali zasebnih lastnikov gozdov smrekove sadike, da bi bodočim rodovom omogočili čimveč tehničnega in gradbenega lesa. S tem se zmanjšujejo površine listavcev, ki so našim prednikom, kakor tudi nam služili za kutjavo in nastil. Kljub temu da imajo zasebni lastniki gozdov med samoupravnimi organi brežiškega Gozdnega gospodarstva tudi svoje delegate, ni do danes še nihče vprašal lastnika gozdne površine, ki naj bi se na novo zasadila, če smo za to, da posadijo bodičarje, kot so smreke, jelke ali macesni. Ce bo šlo tako naprej, bomo čez petdeset let imeli le smrekove in macesnove gozdove, ker se bodo morali listavci umakniti zaradi nenačrtnega in še manj gospodarskega gojenja gozdnih površin. Mi kmetje pa bomo ostali čez nekaj let brez potreb- m ne veš • \>eč 9 so h- Je za P™0 -klaso11 m- toda J?* f za hru5ke 15 din? lp clrilno LI..,.„UI jabolk določena (Branko Babič) marca 1377 ne kurjave, da o nastilu sploh ne govorimo. Ali bomo kupovali kurjavo pri Kurivoprometu, ko listnatega lesa za kutjavo več ne bo? Kje bomo dobili vinogradniki hrastov les za izdelavo sodov, kadi in čebric, ko se bo tudi hrastov les umaknil tehničnemu? Morda naši pametnjakoviči menijo, da bo vinsko posodo, kadi in čebre izdelovala industrija iz plastike? Kdo ve! „Kaj mi bo kmetija, če čez nekaj let ne bom imel kje za zimo narediti si kuijavo in nagrabiti steljo!" nam odgovarjajo naši sinovi, ko jim ponujamo kmetije. Nedvomno niso na te pomanjkljivosti pomislili tisti, ki upravljajo z gozdnimi površinami zasebnih lastnikov gozdov, ki so gledali le z očmi gozdarjev in trenutnega ekonomskega računa. Zato predlagamo prizadeti krajani iz Ponikev in Arta samoupravnim in upravnim organom brežiškega Gozdnega gospodarstva, naj te naše napisane misli proučijo in sprejmejo tak samoupravni odlok, da bomo imeli tudi lastniki zasebnih gozdov tiste samoupravne pravice do soodločanja, ki nam po ustavi tudi pripadajo. Ker so po vsej verjetnosti pri tem več ali manj prizadeti tudi ostali lastniki zasebnih gozdov, želimo, da bi nam predstavniki uprave in samouprave pri sevniškem gozdnem gospodarstvu dali ustrezno pojasnilo, da bomo vedeli, ali je ali ni pri tem nekaj narobe. RUDOLF METELKO, Ponikve 12 NE GRE ZA DENAR, PAČ PA ODNOS Zgodilo se je v Novem mestu 22. februarja zjutraj. Kot mnogokrat poprej sem sc pripeljal na avtobusno postajo okoli šeste ure in sc napotil v ,,Exprcs“ na običajno kavo, skodelico čaja ali mleka. Pri blagajničarki sem vplačal tri kave; zase in za dve sošolki. Ko sem kasneje oddal listek natakarici za pultom, sem po daljšem času dobil le dve skodelici. Strežajko sem opomnil na napako (menda se piše Nihtlcger), a je odgovorila, da mi ne more postreči, ker kav ni. Opomnil sem jo, da sem ji dal blok za tri kavice, nakar je odgovorila, da je to ne briga, ker kav pač nima. A. M. ustrezajo niti minimalnim zahtevam kvalitetne slike. Zraven tega pa večina filmov zaradi „večnamenskosti“ dvorane tako ali tako odpade iz programa. Tako še vedno ostajamo pri žalostni ugotovitvi, da v Novem mestu nimamo ene same dvorane, namenjene izključno ..filmskemu svetu". Zakaj in do kdaj tako? F. Š. Novo mesto Pritožba Na sestanku vaščanov Cerovega loga, KS Orehovica, smo se dogovorili, da se bomo pritožili na občinsko skupščino Novo mesto, inšpektorat za ceste pri ObS Novo mesto in KS Šentjernej zaradi naslednjega: V dolini Pendirjevka je gramozna jama, ki je last KS Šentjernej. Iz nje vsak dan odvažajo vehke količine gramoza, zaradi česar je cesta skozi vas Cerov log popolnoma uničena. Znižala se je približno za pol metra, ponekod pa so nastale velike jame. Zasuti so vsi obcestni jarki in kanali, obcestne ograje pa uničene. Na cesti je dovoljen osni pritisk 4 tone, po njej pa vozijo tovornjaki z dva do trikrat večjo tonažo. Prazni tovornjaki vozijo skozi vas z mnogo preveliko hitrostjo. Kljub intervenciji delegatov krajanov pri pristojnih organih se razmere iz dneva v dan slabšajo. Vsi podpisani krajani (na koncu sledi podpis 23 ljudi) zahtevamo, da v roku osem dni pride komisija ObS Novo mesto in inšpektor za ceste, da na kraju samem ugotovijo dejansko stanje. Ugotoviti je treba, kdo je pristojen za popravilo, ter ukreniti vse potrebno, da ceste ne bodo še nadalje uničevali. Če tega predloga krajanov ne bodo resno obravnavali in ukrepali, bomo prisiljeni ravnati drugače. 23 podpisov Zaradi petard - iz podjetja Te dni sem bral v KURIRJU, tovarniškem glasilu IMV Novo mesto, da se je njihov odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti odločil za najstrožje ukrepe, ki so mu na razpolago: tri delavce je predlagal za izključitev iz delovne organizacije. Vzrok: petarde in novoletno neodgovorno ..igračkanje" z njimi. Varilec Martin Pinčulič je vrgel cigaretno petardo na transportno pot, po kateri je prav takrat pripeljal tovarniški viličar. Električar Brane Badovinac je prinesel v tovarno na delo več petard in jih je prodajal drugim delavcem. Franc Ramuta, delavec na priučitvi v lahki pre-sernici, pa je prinesel na delo kar 10 petard. Eno je vrgel v so-( sednji oddelek, eno pa sodelavcu pod noge. Res je, kar pravi pisec v KURIRJU: metanje petard je samo na zunaj nedolžno dejanje, ki pa lahko povzroči resne zastoje v proizvodnji. Okoli novega leta se je razpasla prodaja petard in mnogi delavci so »navalili" nanje kot otroci, potem pa so jih metali na najbolj neprimernih mestih. »Področje tovarne ni primerno za metanje petard, še manj pa za mešetarjenje z njimi," piše KURIR v IMV in seveda mu moramo pritrditi. Zato se tudi ne čudimo nad ostrimi ukrepi, ki jih je izglasovala njihova delovna organizacija. V Novem mestu okoli Novega leta ni bilo malo primerov, da je pokalo, zlasti po Glavnem trgu, kot v manjši ofenzivi. S petardami so se »zabavali" posamezni Romi, a so se še pred prihodom miličnikov razbežali. Poniglavo in nekulturno je bilo vedenje skupine novomeških trgovskih delavcev ob vodnjaku na Glavnem trgu: štirje so stopili skupaj, pod suknjičem s cigareto zažgali vrvico na petardi, se obrnili in odšli, na tla pa »neopazno" spustili prižgano petardo. Kaj lahko pomeni sorazmerno močan pok za nepripravljenega otroka, nosečo žensko ali starejšega človeka, menda ni treba posebej razlagati. Ljudje zato ostro obsojajo tako igračkanje z živci in bodo vedno z veseljem pozdravili vsak ukrep organov notranje uprave, ki naj take kršilce javnega reda in miru dosledno in povsod preganjajo, oz. kaznujejo! Samo hvaležni jim bomo, če bodo metalcem in prekupčevalcem petard ostro stopili na prste. M. K., Novo mesto Mislijo na stoletnico Pred kratkim so imeli gasilci v Dolenjskih Toplicah redno letno konferenco, na kateri se je od 130 aktivnih članov zbralo kar precej gasilcev. Konference sta se udeležila tudi zastopnik občinske gasilske zveze tov. Hudoklin in predsednik krajevne skupnosti tov. Markovič. Najprej so pregledali delo v minulem letu in ugotovili, da so eno od najvažnejših nalog dobro uresničili: pridobili so kar 70 novih članov. Nato je delo predstavil poveljnik. Uspešno so pogasili en požar, sodelovali pri gašenju gozdnega požara in se udeležili gasilskega avto rallyja. Društvo skrbi tudi za naraščaj, saj ima pionirsko desetino, ki pa ni več tako aktivna kot prejšnja leta. Nato so se pogovatjali o prihodnjem delu. Še naprej bodo gojili vse dosedanje aktivnosti, uresničili pa bodo tudi željo vaščanov iz Dol. Su-šic, kjer bodo ustanovili gasilsko desetino. V svojem domu bodb uredili in opremili prostor, kjer se bodo zbirali, imeli arhiv ipd. Prekrili bodo streho doma in v prihodnjih letih sezidali stolp gasilskega doma (sedanji je lesen in neprimeren za uporabo). V mislih pa imajo tudi nov gasilski avtomobil; po vsei verjetnosti ga bodo dobili do 1981, ko bo društvo slavilo 100-lctnico delovanja in bodo marljivi člani pripravili večjo proslavo. Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi! Ob koncu uspele konference je tovariš Hudoklin izročil poveljniku društva Jožetu Strniši priznanje -gasilsko plamenico III. stopnje, predsedniku društva Antonu Kruši-ču pa so v občinski gasilski zvezi izročili gasilsko plamenico II. stopnje. M. FABIJAN Dol. Toplice t S/l« A <&o^Si/Tipiiu^a/ SLuJb/ Minulo nedeljo so imeli taborniki Odreda treh smrek iz Sevnice v svojem domu (na sliki) zanimivo predavanje o družbeni samozaščiti in vlogi tabornikov v njej. Mladim prijateljem narave ; predaval sekretar občinske ..onference SZDL Sevnica Slavko Štrukelj. V dobrih dveh urah so poslušalci zvedeli marsikaj zanimivega in poučnega, saj se je predavatelj močno potrudil. (Janko Blas) MLADI DOPISNIK ATLETIKA NA OSNOVNIH ŠOLAH Novo mesto že dolgo časa slovi po dobrih atletih. Jasno je, da je za kakovost potreben tudi podmladek, in na novomeških osnovnih šolah posvečajo mladim atletom veliko pozornosti. Sad tega dela so številni uspehi. Novomeščani so namreč kar petkrat zapored osvojili prvo mesto na republiškem prvenstvu osnovnih šol. Pred kratkim se je končalo zimsko atletsko prvenstvo novomeških šol, najboljši posamezniki pa bodo nastopili v šolski občinski reprezentanci. Vsi nastopajoči smo se trudili. Ni manjkalo dobrih rezultatov, borbenosti, sreče, pa tudi nesreč. ALENKA KASTELIC OŠ Grm, N. mesto ASFALT TUDI V KAMNJE? Šentruperški okoliš se lahko že dalj časa pohvali z lepimi asfaltiranimi cestami, sedaj pa si žele posodobitve tudi v bolj oddaljenih in zakotnih vaseh. Tako so se prebivalci vasi Kamnje odločili, da brado sami prispevali nekaj denarja za asfaltiranje ceste, ostalo pa bi dobili iz krajevnega samoprispevka, o katerem se bodo odločali v marcu. MILICA KOŠČAK novinarski krožek OŠ Šentrupert PRIREDITEV ZA DAN ZENA V nedeljo, 6. marca, je bila ob 16. uri v telovadnici dijaškega doma proslava v počastitev _ 8. marca, dneva žena. Udeležilo se je je zelo veliko žena, mater in nekaj babic iz našega šolskega okoliša. Ob vstopu v dvorano smo vsaki slavljenki podarili drobcen, a lep šopek zvončkov in drugega pomladanskega cvetja, ki so ga nabrali najmlajši pionirji, ter posebno številko našega glasila Prvi poganjki, ki ga nam je pomagala izdati krajevna skupnost Novo mesto. Žene so z veselimi srci prisluhnile prazničnemu programu, ki smo ga pripravili učenci osnovne šole Milka Šobar-Nataša, mladinci Regerče vasi in Šmihela ter gasilski moški pevski zbor, ki je ubrano zapel šest pesmi. „PRVO CVETJE" OBETA SADOVE Uredniški odbor Prvega cvetja, glasila učencev dragatuške osnovne šole, pripravlja za začetek aprila posebno številko glasila, posvečeno 40-letnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije in prihoda tovariša Tita na čelo jugoslovanske partije ter predsednikovi 85-letnici. Fotografski krožek na šoli pa pripravlja slikovno in tekstualno gradivo za številko, ki bo posvečena dogodkom in spomenikom NOB v krajevni skupnosti Dragatuš. DVE NOVI ZNAMKI V aprilu se filatelistom obetata še dve novi znamki. V počastitev 150-letnice hrvaškega glasbenega zavoda bo 4. aprila izšla znamka v vrednosti 4,90 din, obenem pa bo izdana FDC ovojnica. Izšlo bo 450.000 primerkov, in sicer v malih polah po 9 kosov. 11. aprila bo izšla druga znamka (1,50 din v malih polah po 9 kosov s FDC ovojnico); z njo bodo počastili 100-letnico rojstva književnika Al. Kraigherja. A. ARKO ZAHVALA GASILCEM ZA POŽRTVOVALNOST V soboto, 26. februarja ob 5. uri zjutraj, je nenadoma pričelo goreti na gospodarskih poslopjih Bruna Ravnikarja in Milana Zobca v Zagradcu. Požar je prva zapazila Genica Maver, ki je o tem takoj obvestila Alojza Perka, ta pa je nemudoma vključil gasilsko sireno. Takoj zatem so na mesto požara pričele prihajati prve gasilke enote iz Zagrada, Šmihela in Žužemberka. S skupnimi močmi jim je kmalu uspelo ogenj omejiti in tudi pogasiti. Za požrtvovalno delo velja vsem 'najiskrenejša hvala vseh krajanov. JOŽE KOŽELJ Zagradec 3 DOLENJSKI LIST {m * *■ £■ f, V Marjan Rešetič Jože Drčar Stane Trlep Prečna je po Krajevnem leksikonu Slovenije razložena vas na severnem robu Prečenske kotline. Prečno omenjajo tudi zemljepisni učbeniki. Nadobudneže boli glava predvsem zaradi jezera, ki je v učenem pleistocenu zalivalo dolino in za spomin zapustilo dobro ilovico, iz katere so potem v dobrih starih časih opekarstva zgradili prenekatero novomeško hišo. Zgodovinarji omenjajo grobove iz halštata in rimskega cesarstva, v Luknji je ob izviru Prečne nekoč gospodovalno stal najbolj utijeni grad na Dolenjskem. Danes so od njega razvaline razvalin. Za časa turških vpadov so grajski okopi dajali zavetje gospodi in tlačanom. Zanimivo je, daje bil nekaj časa lastnik gradu Luknja tudi Erazem Predjamski, vitez dvomljive zvestobe, ki pa se je dobro spoznal na utrdbe. Kar se literature tiče, Prečna v zapisih Janeza Trdine ni preveč dobro zapisana. Njegove trditve so še danes iskra, ki zaneti prenekateri novomeško-prečenski prepir. Novomeščanov pa Trdinovo mnenje nikoli ni motilo, da si ne bi svetili z elektriko iz miniaturne elektrarne v Luknji ali pa jedli postrvi iz ribogojnice. Elektrarne danes ni več, postrvi pa še vedno plavajo v vodi, olju in vinu. Zgodovina pa je včasih samo nekoristen obliž sedanjosti. Kaj menijo prebivalci krajevne skupnosti Prečna o današnjem življenju, sta poslušala in zapisala Ria Bačer in Maijan Bauer. NEKOČ SMO SE LAHKO KOSALI „Prečna je predmestje Novega mesta, vendar je kljub temu podobna najbolj zaostali podgorski vasici," pravi Dušan Jarc, predsednik sveta krajevne skupnosti Prečna, ki šteje poleg vasi, ki je dala ime, še naselje in zaselke Češča vas, Groblje, Kuzaijev Kal in Suhor. Krajevna skupnost, ki je najmanjša v novomeški občini, šteje okoli 600 „duš“, število prebivalcev zaradi mestne bližine narašča, v mesto ali pa v Stražo se vozi na delo kar 184 ljudi. „Včasih se je Prečna," nadaljuje Jarc, „na kulturnem in družbenem področju kosa|a z dolenjskimi središči, kot so Šentjernej, Mirna, Dolenjske Toplice itd. Danes ni več tako. Šole, ki je bila nekoč srce kulturnega življenja, ni, opekarna je prenehala obratovati. Včasih je bila v Prečni občina, imeli smo dve gostilni, pošto, iz našega kamnoloma je šel pesek za prenekateri kilometer ceste Ljub-ljana-Zagreb.“ In vendar ni vse tako črno. Prebivalci krajevne skupnosti Prečna so na svoji koži spoznali rek, da če si sam ne pomagaš, ti tudi bog ne bo. Izračunali so, da bi moralo vsako gospodinjstvo za ureditev zadev, ki bi KS Prečno iz vasi prelevile v mesto, prispevati kar 85.000 dinarjev. Ni ostalo samo pri ra- čunih. V krajevni skupnosti so že aniv (tretjino stroškov so krili iz svojih uredili zadovoljivo električno omrežje žepov), zdaj sami napeljujejo telefonsko omrežje, avtobusne zveze z Novim mestom so zadovoljive, smeti končajo v smetnjakih. Krajevna skupnost Prečna korak za korakom premaguje nekdanjo zagrenjenost. To se pozna tudi pri volitvah, udeležba je zadnje čase 80-odstotna. GASILSKA ZAGNANOST Nekaj posebnega po zagnanosti pa so prečenski gasilci. V njihovem imenu je govoril Franc Mesojedec iz Cešče vasi. „Naše društvo je staro 64 let. Zdaj smo kar dobro opremljeni, pot do uspehov pa je bila dolga in trnova. Imamo 50 aktivnih članov. Člani in krajani so se posebej izkazali pri graditvi gasilskega doma, ki smo ga odprli leta 1973. Danes je dom vreden vsaj 400.000 dinarjev, v dvorano za sestanke gre 60 ljudi. Gasilski dom je simbol prečenskega novega življenja.41 Zakaj so krajanom gasilci tako pri srcu, je bilo moč razbrati tudi iz besed Jožeta Bratkoviča, ekonomskega tehnika in gasilskega poveljnika. Bratkovič je povedal, da gasilci vsako leto prečrpajo ogromne količine vode v vaške vodnjake, da gospodinjstva ne bi trpela suše. Prečna, vitalno predmestje Novega mesta, namreč nima vodovoda! Črpalka, ki daje 1000 litrov vode v minuti, je v „civilni“ uporabi kar 50 ur na leto. Gasilska oprema sicer trpi, vendar se v KS Prečna zavedajo, da si je treba med seboj pomagati. Nekakšna voda torej je, čeprav vsi vedo, da voda iz potoka Prečna ne bi vzdržala bolj kritične zdravstvene analize. Morda je o tej vodi še najbolje povedal Ivan Bolte, inštruktor zidarskih vajencev pri SGP Pipnir. Bolte je rekel, da jo pijejo pomalem že toliko časa, da jim več ne more škoditi. MAKADAM, IZGUBLJEN MED ASFALTOM Drugi prečenski problem je cesta. Pravzaprav gre za borih 1950 metrov UREDNIŠTVO V GOSTEH Franc Kafrle dobro sodelujemo z vsemi vaškimi organizacijami, posebno z gasilci in krajevno skupnostjo." ZAKAJ NI BILO „RAZTRGANCEV" Ko je stekla beseda o krajevnem kultumoprosvetnem domu, je prevzela besedo Ana Marija Kozlevčar, učiteljica in tajnica prosvetnega društva. „Rekla bi, da je kulturno življenje bolj na tleh. V zadnjih petih letih smo sicer postavili na oder tri igre in nekaj enodejank, skrbimo tudi za programe na proslavah, vendar bi lahko veliko več dali od sebe. Nameravali smo igrati „Raztrgance“, vendar ni bilo nikogar, ki bi natipkal in razmnožil vloge. Velika zavora pri našem delu pa je tudi neustrezna in mrzla dvorana." Ta izjava je zgovorna po dveh plateh. Da bi hoteli vsi igrati „Raztrgan-ce“ in da ni nikogar, ki bi hotel tipkati. Delo in življenje se prenaša na mladi rod. Maijan Rešetič, dijak drugega letnika gostinske šole, je povedal, da so mladi pripravljeni urediti razpadajoči prosvetni dom. Pravzaprav Ivan Bolte Janez Vidmar dobili bodo jutri. Jutri postane pojutrišnjem. Od pojutrišnjem do nikoli ni dolga pot. Trlep, ki je doma iz bolj „bojevite“ Straže, meni, da bi v nekdanji šoli lahko uredili dokaj dostojno trgovino. Zanimivo pa je, da taka ali drugačna trgovina koristno služi za poštni nabiralnik. Krajani bolj oddaljenih zaselkov, kamor se poštaijevi nogi zlepa ne usmerita, dvigujejo pisanje na svoje ime kar pri bogu trgovcev. Za zabavo in zasebni klepet v pre-čenskem koncu ni obilo priložnosti. Dve gostilni je zamenjal bife ,,Na letališču". Pot do tja je dolga, še posebej ker je zob časa preglodal brv čez potok Prečno. Gostov pa ne manjka. Dragica Urbančič, natakarica v bifeju, je povedala, da znata dve ženski v tem gostišču prav ravnati tudi z nerodnimi gosti. S tistimi, ki zaradi preveč zaužitih maliganov postanejo tečni. RDEČI KRIZ IN SOŽITJE Z ROMI Ženske v Prečni tudi sicer ne stoje ob strani, posebno ne v javnem in političnem življenju. V svetu krajevne Dragica Vodovod pa je tudi v našem W vedno odprto vprašanje." . «js Ko so se srca in kri v btfeju ^ letališču" že precej razgrela, Zgreia- r v luč, ki jo sestavljata že od^jl^ talska propelerja, stopil tu ‘ Bobnar, upokojen kmet. v ^ imel vejnik, vendar je rew> oborožen. Da le prihaja z dela- POSTE N OST ZA POŠTENOST „Sicer ne spadam v kraJeV j0? nost Prečna, Podgora, kjer se je Straška, vendar so nasvedn j ^ na to ali ono stran," je re ^ očanec. „Pri nas je vse a°t,r0’^ cene kmetijskih pridelkov Doma se pečamo samo z ^ Kooperanti smo. Kontrola ^ zadnje čase zaostrena, Ženskam sem že povedal, da J ' v hlevu vse še bolj čisto kot do |So* Poštenost za poštenost." Tako so povedali Bobna|je^ popili še deci ali dva ter odst* vejnikom. Dokler sta bila s*r^ j je vneto kimal tudi sovaSC®8* Sl, Za iiKlol Ws! itva, odpil turne fcvn mi j "*arj; Dr >etal ti, da »saj sploh Preb: ^mi 0 VASI, KI BI BILA LAHKO MESTO makadama, ki je izgubljen med pre-čenskim in bršljinskim asfaltom. Zdaj, ko je začasno „umrl" novomeški most, so cestarji luknje čez noč zakrili, prej pa celih deset let niso pomagale ne prošnje ne kletve. Ivan Parkelj, inženir gradbeništva, sicer pa domačin iz Prečne, ve celo povedati, da bi morala biti cesta asfaltirana že lani. Zbranih je bilo 900.000 dinarjev, govorilo se je o premostitvenem posojilu, potem pa nič. Nenavadno je tudi, da novomeško predmestje Prečna poleg vodovoda in asfalta nima kanalizacije. Polulano in pokakano se zaceja v pleistocensko prečensko ilovico. Življenje pa ne more umreti. Med krajani, ki v prečenskem bifeju „Na letališču" niso štedili jezika, je bil tudi Dušan Rešetič, mlad, toda resen in navdušen za napredek kraja. Rešetič je predsednik mladinske organizacije. „Mladine je pri nas dovolj, izseljevanja zaradi bližine Novega mesta ne poznamo. Od 120 mladink in mladincev pa nas je aktivnih le kakih 30. Te dni bomo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pripravili praznovanje 8. marca. Že tretjič pa bomo ob tej priložnosti organizirali srečanje starostnikov. Med letom se udeležujemo brigadirskih akcij, ta teden bomo pomagali pri napeljavi telefona, plese organiziramo vsakih štirinajst dni. Zal, dvorana v Prosvetnem domu komaj zasluži ime za bivanje primernega prostora. Sicer pa mladinci im* dvorano. Pobuda pa ni vedno dovolj. Z njim se je strinjal tudi ključavničar v uku Franc Kaferle, kije povedal, da bi bilo v prečenski krajevni skupnosti veliko lepše živeti, če bi bilo življenje urejeno. „Prečna je Novo mesto," je rekel Kaferle, „od njene nekdanje .veličine* ni ostala senca. Želim, da bi z našimi in občinskimi močmi postali del urbanega okolja. Seveda imamo plese, glasba pa je po mnenju starejših ljudi preglasna. Zanimivo je, da zvonjenje nikogar ne moti." ČE BO IZ MOKE KAJ KRUHA Ne samo od občine, tudi od krajanov je odvisno, v kaj se bo prelevila najmanjša novomeška krajevna skupnost. Janez Vidmar, strojni tehnik, ki je bil v Nemčiji sedem laških let, je menil, da bi se dalo z več zavzetosti v Prečni veliko narediti. Uredili bi lahko košarkarsko igrišče, talentov za namizni tenis bojda kar mrgoli, vendar ni prostorov. Dominvestu so poslali vlogo (ta ugledna ustanova je namreč skrbnik prosvetnega doma), v kateri piše, naj Dominvest prispeva za adaptacijo, krajani pa bodo poskrbeli za notranjo ureditev. Če bo iz te moke kaj kruha, bo Prečna veliko pridobila. Stane Trlep, ki se je v Prečno priženil, se je spotaknil ob Mercatoijevo trgovino, ki meri med brati pet krat pet metrov. Prideš po cigarete ali kakšno drugo malenkost. Nimajo, 1 skupnosti res ni nobene tovarišice, so pa 30-odstotno zastopane v krajevni konferenci Socialistične zveze. V delegacijah za samoupravne interesne skupnosti je polovica žensk, samo eno pa imajo v delegaciji krajevne skupnosti v občinskem zboru. So pa ženske v absolutni večini pri Rdečem križu, ki je med najbolj delavnimi v občini. Predsednica Rdečega križa je Urška Pečarič. Povedala je, da v njihovem okolišu dosledno in uspešno izpeljejo prav vsako humano akcijo. Še posebej da slovi sosedska pomoč. Omembe vreden primer dobrega sožitja se je pripetil v Češči vasi. Tja se je preselila romska družina. Sprejeli sojo medse in se dobro razumejo. Pravijo, da bi morali na tak način reševati romski vozel tudi drugod. Češčevaški model so sprejeli tudi vedno nagajivi otroci. Doma ne slišijo o Romih nič slabega, vrstnike so zato sprejeli medse brez predsodkov. Da krajevna skupnost Prečna ni samo vas (predmestje) Prečna, je dokazal Franc Ban, član sveta krajevne skupnosti s Kala. „Tudi mi se ukvarjamo s cesto," je pribil Ban," zgraditi je bo treba poltretji kilometer. Sami jo bomo naredili, pomoči je za 15.000 dinarjev. Ker pa so se v Prečni že tako zavzeli za telefon, smo tudi mi pristavili lonček. Ne bo zastonj, vendar bo. stvu »S? tis jfcr ®ia in i n« I del »Ek X *k so VI „Z *rt Drčar, pri 48 letih stoodstot« Njegova kmetija, ki meri 1 ^ jtl bo ostala le, če bo hčer > poročila pred dvema tedn ^ tako pri srcu kot očetu ^ Odgovor na to vprašanje J.^g [J skušnjav polnega mesta I pasti. V začetku tega pisanja ^ Prečna razložena vas n .^o robu Prečenske kotline. * \ ^ o j loženi so tudi novinarski $ krajevni skupnosti, ki &1 ali stvari že morala biti n1 . (M ostati vas. Nekateri pra umanjkal občinski a11 . :e Pj „stric", drugi govore, da težave sama skuhala, tr Lju,^! dujejo o neizenačenem ^ pravilu (kot zanalašč) P? moč v (pri)mestnih naselj Naj bo tako ali drug®*'®’ je, da je predsednik zb°r8-. A ■•A skupnosti ‘ skupščine mesto Aleš Kulovec 7. ctupnoSjV poslal vsem krajevnim . občini vprašalnik o sre'a J. ■ Črtih. V prečenski krajev‘‘ ^ so anketo pravočasno . izpolnili. Da bi Prečna postala urejeno potrebno natančno 1U’ „*dji0V jev. In nihče od ničesar proti prevzern«^ bremena na lastna pleča- bilo tako. M Anica Kozlevčar DOLENJSKI LIST Dušan Rešetič Franc Mesojedec Jože Bratkovič Dušan Jarc Ivan Parkelj tura n bra- anje j kroji kulturno samoupravo? 'Partijskega aktiva pri novomeški kulturni skupnosti odpira nekatera vprašanja, ki j'*1 morali razrešiti na republiškem vrhu — Vpliv delavcev še vedno neznaten jaju t --------------------------------------------------------- ■Ji!.z?sta.v^ena ocena 0 delovanju novomeške kulturne skup-■> wjo je pripravil pri tej skupnosti ob koncu minulega leta * duh ^ aktiv, se v svojih glavnih ugotovitvah navezuje •bob« 10° s^*ePe Posebne partijske konference o kulturi iz ihiv ’ <^°^aja Pa še vrsto novih zaključkov, do katerih je P*“d ob podrobnejši proučitvi samoupravnih odnosov in JjPosvetim~ SISfema 113 *culturnem področju. Vsekakor zasluži, da Udi j j0 nekaj večjo pozornost, saj veljajo nekatere ugotovitve zaflnige občine. tovitev, da izražajo delegati v “Porabnikov pretežno svoja ju 1,8010 m„2arjani” ’*baiea»mi.er° . Budak°vega igralska ,u ’ • 83 Je "študirala ST5i?Ba kulturnega dru-odprii'^5 ’ .5° v Soteski prvič ttrneiQ A? dvorano kul-prijp^vaii ma1' Zanjo so vaščani tono deloTa i°'°00 dmarjcv' ®‘ in nrii, , s sv°j‘m'r°ka-”&ujani“ 1 opravili sami K‘I>ŠihZ«UŽU'’e okoli dvai' sklenili eno ° P°mlad Pripravijo ** skrbe ° u ,Upn20ritev in Prebivalcev, ut ^ 0 ^jenje ^meio tV,' m'ajSl * dobro ra- o v čeprav so le‘ ^luieio» gatl}' izkušenj. Janez v. i.^'0 leto' *esu" re&a vL’tehnolog v Novo-m° del, s katerimi | Janez Vovk ^ i«rlkWPrcdSta.vlja obiln' »Seveda imq pma iz Soteske. 111(11 Pri te- ?ravi--Vsi igral-bdelam°vr^iVeN°V0lesu'in »»amo vaj. i f, 1lčnih “menah, ^aet°ie °bsob°tah 'Skurjeni h 80 smo vadili v n„ /fni dvorani." J>ri>iV ^oteski igrali štiri ^'čaranega ž^nma", in ”^°nina'“ n toli]^ 1 Prednost: čim prej se neka terapija . z®Čne 2o0 j Cmkovitejša je; to pomeni, da se pri otroku, Damlja, da Senjem branja, z večjo gotovostjo pred-* . Je spet bm tU(*' dobro naučil brati. Znati dobro brati znanie P°£°j za dober učni uspeh. Torej: prediv kot niLJanJa daje otrokom možnost, da so v šoli “ošolci... J °d dru^uSl? ““J0- da so otroci, ki so se naučili brati fr|'.tni otroci 7°ir, ’ .bolJ inteligentni. Le v eni itL a kdor se ,evaJ° prej kot drugi, da se L..,_________________ Pr!iVe 50 Pokadi nauC‘ brati, še ni bolj inteligenten. Raz->- ^asno k silimo povprečno inteligentne otroke Prei £jud£"j?ovi sošolci: »i-T pogosto točki: inteli-se učijo brati. r 'JU> s ten^k0'1'*11- branja t0 x Prav‘ Prej’ kakor to sami omajda vplivamo na njihov inteligenčni raz- Otrok in družina 1977št. I str. 6 k nev 1 raVn'*C' trdijo, da so zgodnji bralci često lito StVen*nii ^'cer ta domneva ni podprta z nobenimi veliki |Vam'- vendar prednosti zgodnjega branja 0,r levam C»- ^ staršem izplačalo izpostavljati kra°C' naJ se °Stl( nevroze- Sklepamo torej lahko takole: j°tako/Lf|re vstoPom v šolo učijo brati le. če sami Kaj pravijo nasprotniki zgodnjega branja Zgoraj navedena revija vanja kar na petnajstih razstavah, kajpak z obveznim literarnim delom na otvoritvah. Razstave pa ne bodo samo v delovnih organizacijah, ampak tudi v prostorih, ki jih bodo ponudile krajevne skupnosti. Časovno je razstavni spored zamišljen tako, da bo ta vsekakor hvalevredna in spodbudna akcija potekala kar tri mesece - do 31. maja - v devetih krajih. Medtem je razstava že preživela svoj čas v tovarni zdravil, v ponedeljek so jo odprli v Labodu, 19. marca se bo selila v Šentjernej, zatem pa jo bodo videli še v: Novole-su, Dolenjskih Toplicah, Žužemberku, Mirni peči, Gabrju, Novo-teksu, Uršnih selih, Šmarjeti, Straži, IMV, Industriji obutve in Domu JLA v Novem mestu. Likovna dela za to razstavo oziroma razstave so prispevali člani skupine ..Vladimir Lamut", ki deluje pod pokroviteljstvom SGP Pionir: Marjan Maznik, Toni Vovko, Tugo Lebič, Alma Pečar, Boža Podergajs, Franc Mlakar, Jože Gutman, Jože Kotar, Jože Kumer-Greg, Tone Kumer, Ana Blažič in Miran Hočevar. Razstava obsega 32 njihovih del, pri čemer so posamezniki zastopani s po eno do petimi slikami. Ljubite-ijem likovne umetnosti in obiskovalcem razstav v Dolenjski galeriji in drugih prostorih večina teh imen in del ni neznana, saj so nekateri avtorji pripravili tudi že samostojne razstave. Ob tem je zanimivo pogledati, kaj so ti slikarji po poklicu, s kakšnim delom se dejansko preživljajo. Naštejmo po vrsti: kriminalist, propagandist, arh. tehnik, gospodinja, obrtnik, upokojenec, trgovec, šofer, tehnik, tehnični risar, učiteljica in tekstilni tehnik. Vsekakor zanimiva druščina (čeprav to niso vsi), ki se je odločila svoje duhovno-ustvarjalno zatočišče poiskati na likovnem področju. I. ZORAN ENCIKLOPEDIJE NA VPOGLED V knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu bo od ponedeljka, 14. marca, do konca tedna odprta razstava, ki jo pripravlja Jugoslovanski leksikografski zavod iz Zagreba. Zavod že vrsto let pripravlja in izdaja različne enciklopedije za vso Jugoslavijo. V okviru razstave bo v četrtek, 17. marca, eden od urednikov, Aleksander Verež, ob 19. uri predaval o enciklopedijah ter delu pri pisanju, urejanju in izdajanju tovrstnih knjig. AMERIŠKO OBLIKOVANJE Ameriški informativni center v Ljubljani je posredoval, slovenska kulturna skupnost pa financirala razstavo ..Vzgoja industrijskih oblikovalcev v ZDA", ki jo je Društvo oblikovalcev Slovenije odprlo predvčerajšnjim v razstavišču Arkade na Trgu osvoboditvi v Ljubljani. Razstava ima predvsem pouČno-infor-mativni pomen in si jo bodo obiskovalci lahko ogledovali »eč tednov. Februarska konferenca Zveze kulturnih organizacij v Novem mestu bo šla v kroniko kot eden najbolj kritičnih pretresov dogajanj in teženj na kulturnem področju v zadnjem času in bo v njej zapisana kot primer, ko se udeleženci ne pomišljajo brez ovinkov povedati, kaj mislijo o tem in onem, čeprav je obravnava zastavljena tako, da kdo v njej hitro zagleda proti sebi obrnjeno puščico. Če poskušamo ponovno „pre-listati“, kaj se je oni dan dogajalo v Dolenjski galeriji, lahko zapišemo, daje osnovni ton konferenci kljub ostrmi in polemičnim prispevkom posameznih raz-pravljalcev vendarle dala ugotovitev, da se je kulturni amaterizem s svojo množičnostjo, raznovrstnostjo in kakovostjo razrasel do stopnje, kakršne do zdaj ni poznal. Pomemben vzgon mu je dala akcija „Človek, delo, kultura", pri čemer je treba poudariti, da je postala kultura tudi del delovnih načrtov osnovnih organizacij Zveze komunistov. Pristavimo pa naj, da bi bil napredek še večji in tudi pomanjkljivosti manj, ko bi v Novem mestu uresničili dve leti star dogovor, s katerim so vodstva političnih organizacij sprejela obveznost, da s političnimi sredstvi pomagajo kulturi utirati pota v sleherno sredino. Res je tudi, da čutijo premajhno politično podporo tudi organizatorji kulturnega dela v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Pod črto tega odstavka sodi nedvomno trditev, da bi bili koraki napredka večji in številnejši, ko bi kultura in še posebno njene amaterske dejavnosti ne bile v že kar večnih škripcih s prostori, kadri in denarjem. Ce veljajo premiki za samo dejavnost, tega ne bi mogli reči za načrtovanje politike v okviru Zveze kulturnih organizacij, čeprav prehaja tudi to področje na delegatski sistem. Vsaj do zdaj je bilo tako, da društvo ali skupina ni imela besede pri mizi odločitev na občinski ravni. Nemalokrat, če že ne dosledno. Konference so bile preredko, da bi lahko baza vsaj preverila uresni- tf Sevanje programov. Ob takih razmerah sc ni moglo goditi drugače, kot seje, kar pomeni, da je usodo amaterizma krojila peščica v izvršnem odboru zveze, pa še med temi - tudi to je bilo slišati ob raznih priložnostih -nekateri niso prišli do glasu. Ena od posledic takega stanja in ravnanja se je odražala v odnosih med ..centrom" in ..bazo" — da le-ti niso najbolj zdravi, medsebojni stiki pa marsikje natrgani, če že ne pretrgani, je potrdila tudi omenjena februarska konferenca. Bo poslej drugače? Bo delegatski sistem z aktivom komunistov v zvezi dovolj močan za vzpostavitev novih odnosov v Zvezi kulturnih organizacij? Sodeč po razpravi v Dolenjski galeriji, se nuna to nujno zgoditi. I. ZORAN * * * * * 0 / * K« * * / kongresa KPS, 85-letnice Titovega rojstva in 40-letnice njegovega prihoda na čelo KPJ. Na kulturni prireditvi bodo dijaki izvedli zborno recitacijo, nastopila bosta domski pevski zbor in domska folklorna skupina, od domačih kulturnih skupin pa še Dolenjski oktet. Umetniški vrh prireditve bo nedvomno nastop basista Marcela Ostaševskega, znanega solista ljubljanske Opere, ki bo zapel nekaj arij in samospevov ob harmonikarski spremljavi Janeza Kuharja. Dan Majde Šilc je tudi priložnost za pretres učnih uspehov dijakov in njihovo vključitev v življenje in dejavnost doma ter podelitev priznanj. Tako bodo najmarljivejši dijaki tudi letos prejeli knjižne nagrade. To bo sicer skromna oddolžitev za trud posameznikov, ki jim dom ne pomeni zgolj prostora, lqer lahko živijo in se učijo, ampak si pod njegovo streho s sodelovanjem v krožkih in domski samoupravi nabirajo organizacijske, samoupravne, kulturne in najrazličnejše druge izkušnje za življenje in delo v poklicu, za katerega so se odločili. I. Z. Zborovanje lutk Na letošnjem tridnevnem srečanju lutkovnih skupin Slovenije, ki se začenja danes v Ptuju, bo sodelovalo osem lutkovnih odrov, ki jih je izbral selektor Marjan Belina, in kot gost lutkovno gledališče iz Ljubljane. Predstave bodo v gledališču in narodnem domu. Ob koncu vsakega dne bo lutkovni kažipot, v soboto pa tudi peta skupščina slovenskih lutkarjev. Srečanja se udeležujejo: lutkovno gledališče ptujske Svobode, lutkovna skupina VVZ iz Murske Sobote, otroška lutkovna skupina ljubljanskega Pionirskega doma, lutkovno gledališče iz Maribora, lutkovna skupina MKUD Gustav ŠLlih mariborske srednje vzgojiteljske šole, lutkovno gledališče „Jože Pengov" iz Dravelj, lutkovno gledališče KUD Kobanci iz Kamnice in lutkovno gledališče iz Kranja. Selektor jih je izbral izmed osemnajstih. Hvalevredno dejanje opravi Žehtnik ljubljanske TV, kadar javno osmeši birokratsko slovenščino ali zavrti v bobnu svojega pralnika kakšne druge vrste jezikovno nečednost. Zal se Žehtnik pokaže na malih zaslonih premalokrat, saj bi imel dela, če že ne vsak dan, pa gotovo vsak teden, saj je jezikovno umazanega perila še vedno toliko, da j.e to, že nič manj kot žalitev za jezikovno tenkočutnejše Uho. Nedvomno bi skrb za pravilno rabo slovenščine v javnosti, pa naj gre za govorjeno ali pisano besedo, morala biti dolžnost vseh in ne zgolj posameznih častilcev te naše materinščine in borilcev za njeno ohranitev. Trud posameznika je namreč prečesto Sizifov krvavi pot, pa naj bo le-ta še tako glasen in na pravem mestu. Skrb za lep jezik bi morala postati" akcija, da ne rečemo gibanje množic, saj je le tako pričakovati tudi koristen učinek. Osat duši Korak naprej bo javno obravnavanje slovenščine v javni rabi, kar pripravljata za jesen republiška konferenca SZDL in Slavistično društvo Slovenije. Pričakovati je ne le zanimive ugotovitve in koristne napotke, marveč tudi sklepe, ki bodo izvedljivi brez prehudega izčrpavanja in ki bodo povedali, kdo je, denimo, v občinah dolžan naprtiti si skrb za pravilna in lepa slovenska govorjena in pisana sporočila. V občinah, tudi naših, kjer je osata na jezikovni njivi odločno preveč, je dela na pretek, pa naj gre za obravnavo imen tovarniških izdelkov, glasil delovnih organizacij, reklamnih besedil, plakatov, lepakov, navodil itd. ali pa za najpreprostejša sporočila na oglasnih deskah. Na Dolenjskem bi naj izvedbo te naloge opravilo pokrajinsko Slavistično društvo z občinskimi konferencami SZDL, če že ne bi kazalo pri teh konferencah osnovati posebne komisije in jim poveriti to nalogo. Celjski primer je poučen in lahko zgled za Dolenjce: SZDL je skupaj s slavisti povabila na posvet predstavnike iz vseh delovnih organizacij, nakar je tekla beseda o tem, kakšen bodi jezik ekonomsko-propagandnih besedil. Torej k dejanjem - še pred republiškim naročilom! I. ZORAN Lirika Kosove palete Od 4. marca je v Dolenjski galeriji odprta razstava 34 del slovenskega slikarja Gojmira Antona Kosa. Slike so večinoma iz zbirke ljubljanske Moderne galerije, nekaj pa jih je Magnet: „ Vdovstvo” Film Matjaža Klopčiča ..Vdovstvo Karoline Žašler" je bil na minulem tednu slovenskega filma v Novem mestu (od 14. do 18. februarja v kinu Krka) prav gotovo deležen največje pozornosti mlajših in starejših obiskovalcev. Po rednih predstavah v okviru tedna je bil na sporedu še tri dni, tako da si ga je ogledalo kar 1.344 ljudi. Bolj kot drugi filmi je bil sprejet tudi film „Med strahom in dolžnostjo". Sicer je. bil program tedna sestavljen tako, da je bilo v petih dneh prikazanih sedem filmov, ki si jih je na 24 predstavah ogledalo 6.470 obiskovalcev. Tu kaže pripomniti, da so kino dvorano marljivo polnili predvsem mladi obiskovalci, medtem ko je bilo starejših manj. Da bo naslednji teden slovenskega filma še privlačnejši, naj bi že zdaj razmislili o tem. kakšno ..spremljavo" naj bi mu dali. Najbrže ne bi bila odveč predavanja, razstave in podobno, kar bi obiskovalce še bolj pritegnilo. posodila Frančiška Kos, vdova po pokojnem umetniku. Pričujoča razstava je torej postumna, saj se je avtoiju G. A. Kosu življenjska pot iztekla že leta 1970, ko je legel k večnemu počitku star 74 let. Na otvoritvi, ki se je začela s krajšim koncertom Dolenjskega okteta, se je zbralo poleg domačih zvestih obiskovalcev prireditev v Dolenjski galeriji tudi nekaj uglednejših osebnosti, "--d njimi predsednik Slovenske ak.. m rje znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Janez Milčinski, akademik Božidar Jakac z ženo, znani um'’* ni zgodovinar dr. Emilijan 1 ;na pokojnega slikarja Frančiška kos in drugi. O življenjski in ustvarjalni poti Gojmira Antona Kosa je govorila Melita Stele-Možina, kustodinja Moderne galerije, ki je razstavo tudi strokovno pripravila. Pri razlagi je bila njena pozornost posvečena tako umetniškemu kot stilnemu razvoju zares izjemne osebnosti v slovenskem slikarstvu dvajsetega stoletja, pri čemer je govornica posebej poudarila, daje G. A. Kos posebno s svojimi liričnimi tihožitji dosegel neponovljiv vrh. Ob razstavi, ki bo odprta do 28. marca in ki pomeni tudi stopnico navzgor pri umetnostni rasti Dolenjske . galerije, je izšel katalog z uvodno študijo o slikarju, ki jo je napisal kus|os ljubljanske Moderne galerijo Jure Mikuž, in z nekaj reprodukcijami Katalog je izdal Dolenjski muzej, uredil in oblikoval pa ga je vodja galerije Jovo Grobovšek. 1. L. PROSTA DELOVNA MESTA! © labod „ LABOD", tovarna oblačil NOVO MESTO TOZD LIBNA, Krško Komisija za kadre in delovna razmerja pri TOZD „LIBNA", Krško objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VK ELEKTRIČAR - JAKI TOK 2. KV MEHANIK VZDRZEVALEC 3. VEČ INDUSTRIJSKIH ŠIVILJ 4. VEČ DEKLET ZA PRIUČITEV INDUSTRIJSKE Šivilje POGOJI: pod 1: — najmanj 2 leti delovnih izkušenj — temeljito poznavanje elektropnevmatskih in hidravličnih naprav pod 2: — vsaj eno leto delovnih izkušenj na delovnem mestu vzdrževalec v konfekcijski stroki pod 3: — večletna praksa pri šivanju lahke konfekcije pod 4: — dokončana osemletka, veselje do priučitve za industrijsko šiviljo in uspešno opravljeno testiranje v tovarni. Kandidati morajo svoji vlogi priložiti vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev. Rok za prijavo je 15 dni po objavi! Ponudbe pošljite na „LABOD", TOZD Libna, Krško, Cesta 4. julija 28. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a i ■ I ■ ■ S ■ I ■ I ■ I ■ I ■ > ■ s Sil. PROSTA DELOVNA MESTA! Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve SO Sevnica na podlagi 89. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 9/68) in 32. ter 35. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS št. 19/76) ter skladno z določili statutov zavodov razpisuje naslednja delovna mesta: a) RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE „MILAN MAJCEN", ŠENTJANŽ b) RAVNATELJA POSEBNE OSNOVNE ŠOLE SEVNICA (ponoven razpis) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod a) da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole po zakonu, da ima 5 let vzgojno-izobraževalne prakse in ustrezne moralno-politične vrline; pod b) da je specialni pedagog za duševno prizadete otroke z visoko ali višjo izobrazbo in petletnimi delovnimi izkušnjami ter potrebnimi moralno-političnimi vrlinami. Za ravnatelja POŠ je zagotovljeno družinsko stanovanje. Kandidati naj pošljejo svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za volitve in imenovanja SO Sevnica, Glavni trg 19/a, Sevnica, z oznako ..Prijava na razpis". j PROSTO DELOVNO MESTO ! SIS za komunalno in cestno dejavnost | občine Ribnica, Gorenjska c. 9 j obja vi ja prosto delo vno mesto UREJANJE STAVBNIH ZEM- REFERENTA ZA LJIŠČ Pogoj: višja šola pravno-upravne smeri (lahko tudi absolvent). Za omenjeno delovno mesto velja delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 6-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili je treba vložiti v 8 dneh po objavi na gornji naslov. f \ ■ ■ KRŠKO SLOVENIJA ..TRANSPORT" KRŠKO Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu obja v!ja 1)5 prostih delovnih mest VOZNIKA TOVORNJAKA 2)3 prosta delovna mesta AVTOMEHANIKA Pogoji: pod 1: vozniški izpit za C in E kategorijo, poklicna šola za voznike motornih vozil, pod 2: KV avtomehanik, poklicna šola. Kandidati morajo imeti urejeno vojaško obveznost. Delo se združuje za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo svoje prijave do 25. marca 1977 s kratkim opisom dosedanjega dela na naslov: ..Transport" Krško, Krško, Cesta krških žrtev 133. ■ ■ E : ■ ■ : § ■ ■ ■ ■ I! ■ ■ ■ m m ■ ■ ■ ■ ■ Slovenija 'i —i avto SLOVENIJA AVTO Ljubljana TOZD AVTOMOTOR Celje, Miklošičeva 5 razpisuje -J po sklepu pristojnega organa upravljanja TOZD prosto delovno mesto PRODAJALCA za prodajalno v Brestanici avtotehnične stroke ali tej stroki sorodne stroke Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o osebnih dohodkov TOZD. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z navedbo zaposlitve na naslov: SLOVENIJA AVTO DS^ SLUŽB, Kadrovsko splošna služba, Celje, Miklošičeva o i delitvi j i . i SKUPNIH PROSTA DELOVNA MESTA! UPRAVA JAVNE VARNOSTI NOVO MESTO ZITO" | TOZD „PEKARNE", DOLENJSKA ■ Novo mesto, Ločna 21 ■ ■ ■ odbor za medsebojna razmerja j razpisuje | prosti delovni mesti DVEH SNAŽILK za čiščenje proizvodnih in pisarniških prostorov, pekarskih strojev in vozičkov ter čiščenje okrog pekarne. Delo je v izmenah. Osebni dohodki po pravilniku. Stanovanje je zaželeno v bližini pekarne. Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. OBJA VLJA naslednja prosta delovna mesta: 1. STROJEPISKE Pogoji: dveletna administrativna šola, poskusno delo meseca ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a PROSTO DELOVNO MESTO! ■ S Komisija za medsebojna delovna razmerja ■ pri osnovni šoli Podbočje 2. HIŠNIKA - KURJAČA Pogoji: KV delavec, izpit za kurjača nizkotlačnih kotl°' poskusno delo 2 meseca 3. SNAŽILKE Pogoji: nekvalificirana delavka, poskusno delo 1 mesec- Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje iz 23. kona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih or?.jtj( SR Slovenije in 106. člena zakona o družbeni samoza varnosti in notranjih zadevah. . Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z življenjep je treba poslati v 15 dneh po objavi Upravi javne var Novo mesto. Jerebova ulica 1. i I v! i No1 eno Sd Nas van; (he (Kil LICITACIJA! TOZD ELEKTRO NOVO MESTO razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih motornih vozil: rablje1''1' cetf ■ razpisuje prosto delovno mesto ’ ■ RAČUNOVODJE-TAJNIKA. 5 * Pogoj: srednja ekonomska šola. Stanovanja nimamo na raz- ■ J polago. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ■ S ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B ■ ■ Delovna organizacija Intereuropa, S mednarodna špedicija in transport, S Koper, ■ ■ 5 objavlja PROSTA DELOVNA MESTA S REFERENTA V POSLOVALNICI V FIAT PZ - osebni, letnik •'.972, izklicna 20.000.00 din reI1a ZASTAVA 750 kombi, letnik 1973, izklicna 5.000.00 din . . ,jCl1a IMV 1600 SUPER - dostavni, letnik 1969, izK" cena 10.000,00 din kij to c (29 Us M-zad Van V0l Si 2, var • upi Javna licitacija bo dne 17. 3. 1977 ob 10. uri TOZD, Ljubljanska 3. Ogled vseh vozil je na RTP Bršljin. $enti Pred licitacijo so vse pravne in fizične osebe — intere dolžni položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene- irav' I * ■ ff m ■ ■ ■ ■ I ■ i NOVEM MESTU. Zahtevani pogoji: Srednješolska izobrazba, pri čemer imajo prednost kandidati s srednjo ekonomsko šolo z vsaj pasivnim znanjem nemškega jezika in delovnimi izkušnjami v stroki. ' . Kot poseben pogoj je poskusno delo dveh mesecev. Pismene ponudbe pošljite poslovalnici delovne organizacije Intereuropa Koper, v Novem mestu. Ljubljanska št. 27, v 10 dneh po objavi tega razglasa. ZAMENJAVA VOZNIŠKIH DOVOLJENJ OBVESTILO Občinska skupščina Novo mesto — oddelek za notranje zadeve obvešča voznike motornih vozil, da bo z 10. 3. 1977 pričel podaljševati veljavnost vozniškega dovoljenja na novih obrazcih (zamenjava vozniških dovoljenj). Zahtevke za podaljšanje vozniškega dovoljenja naj vozniki vložijo 30 dni pred iztekom veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zahtevku je potrebno priložiti dve fotografiji v velikosti 35 x 45 mm, ki ne smeta biti starejši od 6 mesecev, izdelani na belem, tkanem fotografskem papirju in brez retuš. ■ ■ ■ NAROČNIKI OGLASOV! DELOVNE ORGANIZACIJE IN DRUGE NAROČNIKE OGLASOV OBVEŠČAMO da je redni rok za oddajo oglasov, razpisov [n .ps'/ naročenih objav do vključno petka, zadnji r0 ponedeljek do 14. ure. Prosimo, da upoštevate to obvestilo in dos j0 gradivo za objavo pravočasno. Naročila, *! jpjefl prispela kasneje, bomo objavili šele v nasi tednu. ce & Priporočamo vam tudi, da tekste in naročili^ oglase in druge objave pošiljate priporočeno ^ dostavite osebno oglasni službi Dolenjskega Novo mesto, Glavni trg 3. I | HK c Po izenačeni tekmi - točki Košarkarska reprezentanca Dolenjske v minulem kolu dosegla novo zmago in je po Branikovem porazu sama na drugem mestu — V soboto pomembna tekma s Fructalom V 16. kolu slovenske košarkarske lige seje reprezentanca Dolenjske doma pomerila z ekipo Elektre, kije v minulem kolu premagala vrsto Domžal in tako napovedala v Novem mestu zanimivo tekmo. Srečanje med slovenskima ligašema je privabilo v dvorano okoli 300 gledalcev, ki so predvsem v drugem polčasu videli izredno napeto igro, po kateri so z veliko sreče, a povsem zasluženo zmagali Dolenjci, ki so z 22 točkami po šestnajstih kolih še vedno na drugem mestu. ^pEU KOŠARKARSKA PREDSTAVA - Čosič in Brest gle(i .nov°nieško dvorano minuli teden privabila okoli 1000 dob CeVI^ 80 v Prvem polčasu videli dokaj izenačeno in prez° t°’ v *cater> je blestel najboljši center državne re-vrstan 1^ Krešimir Čosič. Navzlic njegovi dobri igri je \— °lenjske doživela hud poraz. (Foto: J. Pezelj) DOLENJSKA - ELEKTRA 74:72 (31:36) V minulem srečanju so se domači košarkarji poigrali z živci okoli 300 gledalcev. Medtem ko so v prvem polčasu s premišljeno igro povedli in je kazalo, da ga bodo dobili, so zadnjih pet minut igrali izredno slabo: zanemarili so obrambo in se v napadu prepogosto odločali za mete od daleč, odbite žoge pa so najpogosteje ujeli gostje. Ce ne bi center Svinger v tem času odlično zaigral v obrambi, bi najbrž gostje šli k počitku z večjo prednostjo. V prvih desetih minutah drugega polčasa se je „slika“ ponovila. Svinger, ki je še naprej blestel v obrambi, je v napadu igral nepremišljeno. Številne napake soigralcev je popravljal razpoloženi Plantan, ki ima nedvomno največ zaslug, da je reprezentanca Dolenjske ob koncu dosegla tesno zmago. Šele ko je trenerjema uspelo „najti“ najboljšo 0 Turnir ..8. marec” za Krko Nov ______________w______________________________________________ oreške igralke rokometa dosegle lep uspeh — V nedeljo v športni dvorani finale zimskega rokometnega turnirja, na katerem igrata tudi Kočevje in Krka [Miteijj0rokm!?i? ?° si novomeški U® kakovostni • °2ledali še Krka ni prireditev, ki jo je popile so Ip ° Plazniku žena. JJ»), Certn 12 Ljubljane (Slo-fed je le za dve 1^=27), Bre^rb?ne Krmeljčane ^ovčane n, ^n' s° porazili Vsa Moštva ta -J0 PrinSlJjej0 Ječanja kot fr Na na. Uga§ka tekmo- feedvUskov1an pajbfolJiih & Ketsničem pudl SribM (13) ki m.u Sevnice in Rii?.™- iič^etsničemn V"1 011031 UJ) 2 em' ki si , evn'ce in Buzan- 3- mesto NV?tjfni streli delita 13 bo v torek f«a^evanje tekmo-15. marca. 1 v ^!8a. pom “> mladinke z Do-ljeni °° in 1 x ionS? s,e ,v disciplini ri50 bili V dv. .1UČaiev' Razdela do 23. ietas ^«111 skupini, eta in od 23. do 28. 7 ^uitati mPančič mladinci do 23 leta- Blažih? 28. leia ,k lam3i£ako ‘o. da tako > mesto? odgovoriti na za-5^'i. da S 7nje' bl morah po-neohK razv°j nekega K^i objekt?"? potrebni tudi . ‘“niča d|,,j i' Znano je, da je m da i.PuStnih igrišč N if e doloa ^ , rokometno I °dv»jalo edmo- kjer » Talenti ^ 5P°«no življenje. Pon ^ rokom0,CešTnoi(;š odl°-B??olnotna ° V Tako jc bil. itiet° ^°nteto p °’ uvr5čcn v Je v.\Pa Priča?,’ ■ ■!u*>i,c,j1 roko-* Usnoi,.. Jej0 v Prihodnje V zadnjem času pa vse več mladih misli tudi na igro pod obroči. Lep dokaz za to so mladi iz Dolenje vasi, ki so dosegli nekaj lepih uspehov, v Loškem potoku pa poskušajo z organiziranim delom v dokaj dobri dvorani osnovne šole dobiti drugo košarkarsko moštvo. In kako je z občinskim središčem? Pravzaprav jc precej čudno, da mesto, kot jc Ribnica, nima niti enega košarkarskega igrišča (bržkone edino mesto v Sloveniji), in kot kaže, ga niti kmalu ne bo dobila. Nekaj mladih je sicer ogrodje za koše že videlo, vendar košarkarska žoga v Ribnici še ni ..zapela' . Ne glede na to, da bi košarka rokometu odvzela nekaj mladine, ne bi smeli nanjo gledati zviška. Trpela ne bi nobena tekmovalne sisteme, več možnosti za tekme. Gostje so zmagali zasluženo, saj so se izkazali vsi, pri domačih pa je bil najboljši vratar Kulji. Krka dvakrat Minuli teden se je končalo kegljaško ekipno prvenstvo Dolenjske za članice in člane. V obeh konkurencah sta zmagali Krkini ekipi, pri moških pa je drugo mesto osvojila druga Krkina ekipa „Zdravila“. Končni vrstni red: 1. Krka 25 188, 2. Zdravila 24 837, 3. Celulo-zar 24 775, 4. Krško 24 223, 5. Železničar 24 173, 6. Mercator 24 165, 7. Mirna peč 24 082, 8. ,,Vseh , 9“ 23 992, 9. Novoteks 23 420 itd. Članice: 1. Krka 11 331, 2. Krško 10 539, 3. Brežice 97 921, 4. Mercator 97 861. Med tekmovalci so v petih nastopih podrli največ kegljev naslednji: 1. Bogovič 4252, 2. Strupeh (oba Krško) 4251, 3. Bratož 4246, 4. Vesel 4226, 5. Mrzlak 4211, 6. Krušič (vsi Krka) 4203 itd. Minulo prvenstvo je dokazalo, da postaja kegljanje na Dolenjskem vse bolj pribljubljeno in tudi kvalitetno. Najbolj je razveseljiva vest, da imajo posamezni klubi vse več članov in članic. D. BRATOŽ Doklova druga Dobre novomeške telovadke Mlade jugoslovanske telovadke so počastile praznik žena s tekmovanjem »Pokal 8. marec", ki ga vsako leto pripravi gimnastična zveza Hrvatske, in sicer v Zagrebu. V konkurenci 80 pionirk in mladink iz vse Jugoslavije je nastopilo tudi 11 novomeških telovadk, ki so se dobro odrezale. V konkurenci mladink je najboljša Dolenjka Jasna Dokl osvojila drugo mesto, prvo pa ji je ušlo za las, ko ji je spodrsnilo na bradlji. Dobra je bila tudi Kavškova s šestim mestom. Rezultati - mladinke (mnogoboj): 2. J. Dokl 36.05, 6. Kavšek 34.40, 10. Kočevar 33.80, 15. Jeršin 32.70, 20. Požar 32.20 itd. Pionirke na posameznih orodjih - preskok: 20. Škerlj 7,60, 26. Pucelj 6,25, 28. Pavček 5,95 itd.; bradlja: 14. Pezdirc 7,90, 17. Škerlj 7,75, 19. Papež 7,50 itd.; gred: 17. Berlan 7,90 itd.; parter: 14. Škerlj 8,35, 16. Berlan 8,15 itd. ZORAN IN HRIBARJEVA Na Dolenjskem imamo odlične mlade skakalce v višino. Na področnem tekmovanju „IŠCKMO NAJBOLJŠEGA PIONIRJA V SKOKU V VIŠINO" je nastopilo 49 pionirjev in pionirk, od ten pa jih je kar 15 doseglo republiško normo. Najboljši skakalci v višino se bodo udeležili republiškega tekmovanja, kjer tudi niso povsem brez možnosti. Rc/.ultati - pionirji: 1. Zoran 1,70, 2. Pugelj (oba Grm) 1,65, 3. Lukšič (Dol. Topi.) 1,60, Pionirke: 1. Hribar (Grm) 1,48, 2. Križe (Dol. Topi.) 1,45, 3. Šuštaršič (Sent.) 1,45. S. D. peterko - najbrž bi jo lahko sestavila že precej prej - so Dolenjci igrali bolje in Ivančič, Plantan, brata Seničar in Švinger so v zadnjih minutah navzlic izredno dobri igri gostov že izgubljeno tekmo dobili. Dolenjska: Švinger 9, Plantan 17, Ivančič 18, S. Seničar 8, P. Seničar 12,\ledek4 in Bajt 6. Ostali rezultati - Jesenice -Ježica 75:67 (34:34), Kras-Rudar 92:81 (47:29), Vrhnika - Branik 104:87 (54:39), Trnovo - Radenska 117:64 (52:25) in Domžale -Fructal 81:76 (42:39). NOVA ZMAGA DOLENJSKE? Reprezentanca Dolenjske v 17. kolu gostuje, pomerila pa se bo s košarkarsko vrsto Fructala, ki je v jesenskem delu v Novem mestu Važen je start Vodstvo sevniških rokometašev je spet prevzel Janez Simončič. Minuli petek so odšli na skupne priprave v Poreč (vrnejo se danes). Spomladanski del prvenstva naj bi se pričel v soboto, 2. aprila, morda pa že zadnjo soboto v marcu. Sev-ničani so letos zgodaj pričeli s pripravami. Simončič je optimist za nadaljnji potek prvenstva, čeprav bo moštvo po vsej verjetnosti oslabljeno, ker manjkajo nekateri ključni igralci. Borbeni Novšak ne sme igrati zaradi poškodbe, Jazbec ima obveznosti s študijem, Jurešiča ovira služba, Trbovc se zaradi voženj na delo ne udeležuje redno treningov. Jkm O tem, kako bo na prvenstvu, bo po Simončičevem mnenju odločilen že start. „Važno bo, kako se bomo držali vse od prve do zadnje tekme. Na repu lestvice bo huda borba, stvari se lahko zapletejo tudi v prvi ligi. Nerodno je, ker bomo prve tekme igrali zunaj,“ pravi Simončič. Med igrami na domačem igrišču si želijo tudi pomoči „osmega“ igralca, kot imenuje občinstvo. Tudi v rokometu ne pozabljajo na uresničevanje sprejetih sklepov, ki naj vnesejo novega duha tudi v tekmovalni šport. V Sevnici naj bi bil posavski center za moški rokomet, v Brežicah pa za ženski. Širšo izbiro igralcev bo mogoče bolj vključevati šele v jeseni, podobno kot v nekaterih drugih zveznih ligah. Pripraviti bo treba ustrezne sporazume med telesnimi skupnostmi za financiranje. Predvsem pri tem ne bo šlo za prevzemanje igralcev, temveč za načrtno delo. A. Ž. dokazala, da je trd nasprotnik. Vsekakor čaka trenerje in reprezentanco v Ajdovščini težka tekma, zakaj domačini so v zadnjih srečanjih dokazali, da so v dobri formi. Če bodo Dolenjci igrali v gosteh tako, kot so v zadnjih minutah proti Elcktri, se za zmago ni bati, v nasprotnem primeru pa se jim obeta zanesljiv poraz. DOLENJSKA-BREST 83:139 (42:60) Napovedani košarkarski spektakel pod obroči med okrepljeno vrsto Dolenjske in ljubljanskim zveznim ligašem Brestom je v novo športno dvorano privabil okoli 1000 gledalcev, ki so dobro igro videli predvsem v prvih desetih minutah, ko je Dolenjska z izredno razpoloženim Čosičem presenetljivo vodila. Potem ko je reprezentantu pošla sapa, so slabše zaigrali tudi domačini in Brest je brez težav dosegel kar 139 zadetkov. Za Dolenjsko so koše dosegli: P. Seničar 10, Medek 7, Munih 4, Ivančič 8, Švinger 6, S. Seničar 6, Plantan 11, Čosič 31. LESKOVEC: OBČNI ZBOR Zaradi znanih razlogov je bil občni zbor, sklican v februarju, nesklepčen, zato so se Partizanovi te-lesnovzgojni delavci zmenili, da bodo zbor pripravili 12. marca ob 19. uri, in sicer v prostorih zadružnega doma. Upajo, da s prostori ne bo težav in da se bodo zbora udeležili vsi vabljeni, kajti z uspehi bi se morah seznaniti tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. PRAPROCE: 1. GODNJAVEC 6. marca je bilo v Prapročah občinsko strelsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 31 tekmovalcev. Vrstni red: 1. Godnjavec 333 krogov (400 možnih), 2. Ostanek 329, 3. Gracel 328, 4. Progar 326 (vsi SD Trebnje), 5. Markelj 322 SD KP Dob. S tekmovanjem so strelci počastili 8. marec. JERNEJ PAVLIN Hill1 Rafko Kap$, re -prezentant SFRJ Osemnajstletni Rafko Kapš, član novomeškega atletskega kluba, je na državnem prvenstvu v krosu, ki je bilo v nedeljo v Kragujevcu, osvojil 5. mesto in si s tem pridobil modro majico z a nastop na balkanskem prvenstvu v krosu, ki bo ta mesec v Tripolisu v Grčiji. Kapšev uspeh lahko pravilno ocenijo tisti, ki ga poznajo. Od novembra do marca je pretekel 1600 km, torej vsak dan 15 km. Raflco trenira redno 10-krat na teden. Ko je pred štirinajstimi dnevi na preglednem krosu AZS osvojil 1. mesto, se je odločil, da bo resneje mislil tudi na državno prvenstvo. Po 3. mestu na prvenstvu SRS v krosu je v Kragujevac odpotoval sam in dokazal, da ima poleg velikih telesnih zmogljivosti tudi močno voljo in zmožnost koncentracije. To je v našem športu redkost, saj vemo, da je na tekmah vsaj toliko spremljevalcev kot tekmovalcev in da gre za obšportno dejavnost preveč denarja, ki je v resnici namenjen izpopolnjevanju športnikov. J. PENCA Prodor mladih atletov Končano je tekmovanje v občinski pionirski zimski atletski ligi. Pričakovanja so se uresničila: najboljši so bili pionirji - atleti z grmske osnovne šole, ki so osvojili prehodni pokal atletskega kluba iz Novega mesta. Razveseljiv napredek so pokazali atleti iz Dolenjskih Toplic, enako velja za pionirke iz OŠ Katja Rupena in Šentjerneja. Končna uvrstitev pionirk: 1. Grm 544, 2. Katja Rupena - N. mesto 505, 3. Martin Kotar - Šentjernej 430, 4. Baza 20 - Dolenjske Toplice 363,5, 5. Bršljin 340,5 in 6. Šmarjeta 277,5 točk. Pionirji: 1. Grm 622, 2. Baza 20 - Dol. Toplice 423, 3. Bršljin 388, 4. Martin Kotar - Šentjernej 373, 5. Šmarjeta 375,5, 6. Katja Rupena — N. mesto 271,5. Rezultati - mlajše pionirke: 40 m ovire: 1. Jakobčič 8,5, 2. ■ Pezdirc (obe Grm) 8,7; 40 m: 1. Kraševec 6,0, 2. Merlin (obe Grm) 6,2; 600 m: 1. Filipovič (Dol. Top.) 1:46,9, 2. Žagar (Šmar.) 1:48,0; višina: 1. Dernovšek (K. R.) 1.40, 2. Kure (Grm) 1.30; daljina: 1. Eržen (Grm) 4.14, 2. Luthar (Dol. T.) 4.02; medicinka: 1. Ninič 8.02, 2. Turk (obe Grm) 7,48; troboj: 1. Pejanovič (Grm) 97, 2. Gal (K. R.) 88 točk. Starejše pionirke: 40 m ovire: 1. Kralj 6,8, 2. Pavlin (obe K. R.) 7,5; 40 m: 1. Kastelic (Bršl.) 5,8, 2. Tekstor (K. R.) 6,0; 600 m: 1. Marc (Dol. T.) 1:41,6, 2. Kastelic (Grm) 1:42,1; višina: 1. Hribar (Grm) 1,45, 2. Kovačič (Šent.) 1,40; daljava: 1. Kralj (K. R.) 4,80, 2. Teršar (Grm) 4,42; medicinka: 1. Gregorčič (K. R.) 9,68, 2. Romšek (Brš.) 9,50; troboj: 1. Kastelic (Grm) 123, 2. Pavlin (K. R.) 122 točk. Štefeta 4 125 m: 1. Bršljin 69.4, 2. „Katja Rupena" - N. m. 70.4. Mlajši pionirji: 40 m ovire: 1. Savšek 6,9, 2. Berger (oba (Grm) 7,0; 40 m: 1. Ogorevc (Šent.) 5,9, 2. Savšek (Grm) 6,0; 1000 m: 1. Erjavec (Dol. T.) 2:53,4, 2. Sivec (Grm) 2:58,0; višina: 1. Berger I,50, 2. Florjane (oba Grm) 1,50; daljina: 1. Kenda (Dol. T.) 4,49, 2. Merlin (Grm) 4,21; medicinka: 1. Marčeti č 9,05, 2. Derling (oba Grm) 8,44; troboj: 1. Lapanje (Grm) 102, 2. Zupančič (Dol. T.) 37 točk. Starejši pionirji: 40 m ovire: 1. Dobravc 6,4, 2. šega (oba Grm) 6,6; 40 m: 1. Šega 5,4, 2. Škrubej (oba Grm) 5,5; 1000 m: 1. Bajt (Grm) 2:40,2, 2. Petrič (Šent.) 2:46,5; višina: 1. Zoran (Grm) 1,70, 2. Rebzelj (Šent.) 1,60; daljava: 1. Dobravc (Grm) 5,56, 2. Zadnik (Brš.) 5,43; medicinka: 1. Štangelj II,11, 2. Plut (oba Grm) 10,98; troboj: 1. Podržaj (Dol. T.) 136, 2. Pugelj (Grm) 133 točk; štefeta 4 x 125 m: 1. Grm 62,2, 2. Bršljin 63,9. S. DOKL S BREZ TEŽAV PRVE - V počastitev dneva žena je novomeško Športno društvo Krka pripravilo tradicionalni rokometni turnir, na katerem so nastopile dekleta ljubljanskega Slovana, cerkniške Ete, Preddvora in domače Krke. Najboljšo igro so prikazale Novomeščanke, ki so brez težav osvojile prvo mesto. Na sliki: posnetek s srečanja med Eto in Krko. (Foto: Janez Pezelj) S. Tl! KI MTI*.I> HT\TKS »» PO SVETU OKOLI Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Odžira revežem, daje bogatim Naftna revolucij a jo je dvignOa, socialna jo ponižuje. Saudova Arabija raste, z njo pa tudi vedno očitnejše razlike med beduini, pastirji, kmeti in gornjim, vladajočim slojem. Denar, s katerim razpolagajo slednji, jim omogoča, da se čez noč pretvorijo v bogate industrialce, bankirje, trgovce. Privilegiji države do vladajočega razreda so zares ogromni. Izredno ugodna posojila, katerih rok vračanja je nekje okoli 20 let, brez kakršnihkoli obresti, z enim samim odstotkom sodelovanja, brez davčnih obveznosti. Dogaja se tudi, da je rok vračanja posojila označen kot neomejen. Zato nič čudnega, če je nekemu mlademu zdravniku iz „bolj-še hiše" v Džedi uspelo, da si je v treh letih ob izredno skromnem začetnem kapitalu postavil in ustanovil tri podjetja (ne tako majhna), pravkar pa, s pomočjo vladinega denarja seveda, gradi veliko zasebno bolnico. Niso pa samo posojila tista, ki dajejo neomejeno moč bogatašem. Prodaja nepremičnin doseže naravnost fantastične višine. Tako znaša letna najemnina za petsobno stanovanje 300.000 frankov, plača pa se za tri leta naprej. Saudijska buržoazija nima najmanjšega razloga, da se pritožuje čez ekonomsko in finančno politiko svoje vlade, več vzrokov za to imajo delavci. Resda so njihovi delovni pogoji enaki tistim v industrijsko razvitih evropskih deželah (48-umi delovni teden, 15 do 21 dni dopusta), le da se življenjski standard v deželi nenehno viša. Tako so življenjski stroški v Riadu ali Džedi znatno večji kot recimo v Parizu. Bo socialna revolucija posegla tudi na to področje? Poseganje v delavnico narave. Želite dečka ali deklico? V dveh ameriških centrih za raziskavo plodnosti, v San Franciscu in v Chicagu, poteka zanimiv poskus, ki naj bi dal kolikor toliko zanesljiv odgovor, ali je mogoče s posebno metodo separacije moškega semena in z umetno oploditvijo dobiti po želji otroka moškega ali ženskega spola. Medicinski strokovnjaki v obeh centrih nestrpno pričakujejo rojstvo prve skupine otrok, v kateri naj bi se rodilo najmanj 90 odstotkov dečkov. Metoda separacije je zasnovana na načelu razdelitve semenčic v spermi na „hitre“ in „počasne“. Hitre semenčice nosijo kromosom Y, ki naj bi bil poglavitni činitelj razvoja plodu v otroka moškega spola. Razdelitev semenčic opravijo v posebnih napravah. Tako dobe koncentrirano seme, s katerim žensko oplode. Po oploditvi s takim semenom je velika verjetnost, da se bo rodil deček. Prav tako pa s koncentracijo „počasnih“ semenčic dobe seme za oploditev tistih žensk, ki si žele roditi deklico. Naprava za separacijo semena bo kmalu prišla v redno proizvodnjo in si jo bodo lahko nabavili v vseh oploditvenih centrih. Po mnenju številnih strokovnjakov ima separacija semena še eno prednost, kije manj spektakularna, a toliko bolj koristna: s koncentriranim semenom bodo mnoge ženske in poročni pari, ki iz raznih vzrokov ne morejo imeti otrok, prišli do težko pričakovanega naraščaja. Izumitelj novcev V Mišji dol pride pogosto na obisk ali pa oddih mož iz mesta, ki mu pravijoo Bogataj. Eni ga hvalijo, da je jako priden in učen ter vedno najde kaj novega ali koristnega. Drugi ga gledajo skozi očala nevoščljivosti, kajti vozi se v lepem in dragem avtomobilu, mnogo potuje, pa še lepo hišo si je zgradil. Ob njej ima delavnico za svoje poskuse in orodja skoraj za pol manjše tovarne. Dandanes se ljudje že vsevprek poznajo. Saj še tiste s televizije pozdravljamo na ulici kot stare znance, ako-ravno se v življenju še nismo srečali iz obličja v obličje. Tako se tudi Bogataj ni čudil, ko sem ga ogovoril: „Kaj počneš, da ti gre tako dobro. “ „Hodim v službo zavoljo veselja, živim pa od izumov," mi da odgovor. To me jako začudi, pa dalje vprašam: „Kako moreš živeti od izumov, ko vsi tarnajo, da se pri tem delu jako tanek kruh reže? “ „Dela ti je treba, delati me je poučil. „Od dela je zgolj kramp debel, “ sem mu vrnil. „Prav imaš, Martin, od samega dela brez misli ali mož-gan se bolj slabo živi. Tudi sam sem skusil hude čase in vem, kako gre ta reč," se je razgovoril. Kuj železo, dokler je še vroče, si mislim in vprašam: „Si upaš povedati, kako ti je uspelo? “ „Prav preveč rad ne, vendar ako siliš, naj ti bo. Nekaj let so se ljudje smejali mojim poskusom in načrtom in me imeli za tistega, ki je proti hosti obrnjen. Potlej sem ponujal svoje izume in izboljšave naokoli, vendar bi dobil zanje komaj za stroške. Končno sem zvedel za tujca, ki si želi slave. Njegovo je ime na patentih, moji so pa nov- s ci. “ i „Kaj pa pri nas? ” „ Vidiš, saj to je tisto. Zdaj tudi naši odkupujejo moje patente. Menijo, da so tuji, zato še devize dobim, ker mi dinarjev niso hoteli dati." MARTIN KRPAN Vatikanske tudi zajjMjf Bajna bogastva „kat0^ prestolnice ^ Nekdaj in danes taj’ Vatikan dobiva v večini skih časnikov vse veCJ,,! in odmevnosti. Pa ')eZ ■ 9 je religiozne usmerjen«^ gim je trn v peti P bogastvo, ki obdaja dvor' • l neki f' Takole je zapisal ne coski list, ki ima »g tudi v italijanskem - Po njunih podatk:J' kan okoli 5.000 hek . ljišč v samem R'mU’'j se jih razprostira p° delih Italije. O bajeslo^ nosti teh posesti verje trebno posebej pisati- Številni nadalje Vatikan med največje je v svetu. Njihovo o c- haja še iz finančneg ^ ma, podpisanega ^ J,,; Italijo. Sveta s olicaj bila od Mussolinija K0> nino za izgubljene . j ko milijardo lir v te , in 750 milijonov lir S takšnim kapital«^ spretno roko dina Nogara, velikega ^ neža in intriganta, J jj .čel s svojo »P^jifi neža začel a - -Začela so se via^^ m banke, v proizvodnj ^ energije, pričele so Jj nepremičninami- ^ yatiP pa celo govore, da J |t svojimi akcijami P° c0 5* .Jstituto Farmacologtfh no“. Nič posebnega, s inštitut izdeloval K skih pilul. . ,,0 p« Že več let, po^l mu bankirja SinAjft prinesel Vatikanu p lijard lir izgube, st ^ Vagnozzi in AmegJ kus, ki vodita ba ^ vatikanskega dvoir. vlaganje izven c uSpel-jima je to v ima „sveta presto j. fa2i večino svojih inV p,* # n ih po Kanadi in • pj’ ko v Evropi, še pos ^0 liji, uvajata PoUtl ranja“. Odveč P»Jj 0|/ ima Vatikan najbolje finančno mrežo In spet jc ««JJ njepa večera, eitku. Kaj "flJ polni temi »te jp n J polnega .,W jun je kltia ir„o. Pa ni M* -J.*' jih je zad«*a lIlilllllllllllllilllllllllllllllllllllllillliljjlllllllllllllllllljlllllM Kruleča tolpa brezmiselnih zapeljancev (Priznati) se mora socijalnim demokra- * tom, da so neumorni, da se ne ustrašijo nobene J * težave, nobene zapreke; da, vredna bi bila njiho- < ► va žilavost bolje reči. V Novo mesto so prišli tekom devetih mesecev štirikrat, in dvakrat še < > posebej njihov apostelj K. Dan pred volitvami so sklicali volilni shod v gostilno g. Kovača „Pri «> pošti“, kjer sta govorila druga Kristan in Korde- ' [ lič. Prvi, kakor povsod, je popisoval uboštvo de- J; lavskih stanov, obrtnikov, kmetov s prav drasti- <, čnimi barvami, tožil, da je vsemu vzrok kapitali- < J zem ter trdil, da pomagati morejo edino le soci- < > jalni demokrati, nič pa da ne opravi krščanska J [ cerkev, češ, da doslej še ni nič storila za člove- < > štvo. Gospod je govoril goreče, ali priznati mo- J [ ramo, dostojno in nerazžaljivo. Manj pohvalno < ► pa bi mogli pisati o poslušalcih. Po velikej veči- < J ni je bila to ostudno pijana tolpa brezmiselnih J * zapeljancev, ki so samo krulili: ni res, ni res! < ► (Združenje) Kandije z Novim mestom J J se je že mnogokrat uvaževalo, pa vedno na na- ♦ sprotja zadelo. Sedaj pa so se mnogi s to mislijo sprijaznili in koristi sprevideli, in upati je, da se to združenje doseže. Mestna'občina je zato prvi korak že storila. (Nečloveško) ravnanje. V Spalovu na Moravskem so našli 27-letnega moža, katerega so imeli 5 let v nekem hlevu popolnoma nazega zaprtega. Le redkokedaj so mu dali jesti. Bil je nezakonski sin neke Kraus, ki bi se ga bila rada znebila. (Tudi) na Koroškem Slovenci neutrudno delajo. Upati je, da zmagajo s svojim kandidatom. (C e p i 1 n i) tečaj v Novem mestu je piav dobro obiskan; soba, precej velika sobana, je bila zadnjo nedeljo natlačeno polna. Vidi se, da so sc začeli gospodarji zelo zanimati za novo vinorejo. (I/. DOLENJSKIH NOVIC I. marca I Sl>7) KAR BREZ KAMERE — Tudi brez fotografske kamere je mogoče narediti zanimivo fotografijo. Dovolj je položiti kak predmet na fotografski papir, ga osvetliti in papir pravilno razviti. Na ta način se dobi tako imenovani fotogram. Nekaj takih slik smo za našo rubriko že prejeli, kar kaže, da je ta fotografska tehnika zaradi svoje nezahtevnosti dokaj priljubljena med fotoamaterji. Za objavo smo izbrali fotogram, ki nam ga je poslal Bojan Jaklič iz Žabnice pri Kranju. Poslal nam je več fotografij in kar obsežno pismo, vendar so ostale njegove fotografije na začetni ravni ter ne kažejo toliko domiselnosti kot objavljeni fotogram. Bojan je dobil zanimive svetlobne učinke, ko je prek kristalne vazice osvetlil papir. UPRAVIČEN SLOVES Osemnajstletno Jane Holding so v ZDA proglasili za najbolj noro Američanko. In to kar upravičeno. Najstnica je pred tremi leti zaprosila slavnega pevca Elvisa Presleya za avtogram. Dobila ga je na stegno leve noge. Od tistega dne si te dragocene noge ne umiva, da bi ne izginil Presle-yev podpis. IZPITNE TEŽAVE - Na Japonskem ni tako lahko priti na univerzo. Kandidat mora opraviti težak sprejemni izpit, zato ni malo poskusov, kako preskočiti to težko oviro brez zahtevanega znanja. Nedolgo tega so imeli pri sprejemnem izpitu opravka z nenavadno kandidatko. Bodoča študentka je govorila z grobim glasom, bila je trša-te postave in sumljivo trdih prsi; najbolj pa je presenečalo njeno izredno znanje. Končno se je stvar razitešila, ko so ugotovili, da na vprašanja odgovaija oče kandidatke — profesor na univerzi. VSI ZA ENEGA - „Ne želim spraviti v nevarnost dote moje hčere," je pojasnila vdova tovarnarja v italijanskem mestu Bosio, ko je zaprla sicer dobro poslujočo tovarno. Skrbna vdova se na posel ne razume preveč in res bi bilo strašansko grdo, ko bi njena hči ne dobila tistih milijonov ob poroki. To, da je več kot sto delavcev zaradi njene odločitve brez dela, vdove ne moti. LINIJA — Najkrajšo zračno potniško linijo imajo Škoti, tudi sicer znani varčneži. Dobre tri kilometre preleti letalo na progi med otokoma Papa Westray in Westray, za kar rabi okoli dve minuti. Pilot, ki je seveda Škot, pravi, da s pomočjo vetra čas poleta skrajša na 70 sekund. REŠEN PROBLEM - Nemec Dieter Schumann je moral kar trikrat zamenjati tajnico, ker je bila njegova soproga grozno ljubosumna. Da bi se rešil neznosnega ženinega ljubosumja, je v četrto zaposlil tajnika. Zadel je z glavico na žebljico, saj je izgubil tudi tega: nepredvideni tajnik je pobegnil z njegovo ženo. (poieMfridiirt pral20leti Predvsem pa z delom NAJBRŽ BO obračun ob zaključku proračunskega leta pokazal ne samo ogromno materialno pridobitev Dolenjske, pač pa še večjo politično korist; pripravljenost ljudi, da sami sebi pomagajo, da se zavedajo in z dejanji potrjujejo, da gradimo socialistično državo, da se učimo delati za skupne koristi. Kakor je gospodarski položaj sicer težak zaradi številnih vzrokov, ki jih vsi dobro poznamo, tako lahko navzlic temu upamo, da bodo s pravilno mobilizacijo vseh sil, predvsem pa s požrtvovalnim in ustvarjalnim delom vseh političnih organizacij letos dosegli znaten napredek. PO NOVI mlekarni v Novem mestu so v prvih mesecih njene poskusne proizvodnje padali hudi očitki in udarci in marsikdo je že zmajal z glavo, češ iz te moke ne bo kruha. Pa bo in je že. Odkar je kolektiv prebrodil največje težave (v inozemstvu zahtevajo od nove živilske proizvodnje enoletno poskusno obratovanje s strokovno visoko kvalificiranimi močmi, mi pa smo hoteli že kar drugi teden najboljše sire in druge mlečne izdelke!!) si je zadnje mesece ustvaril tudi potreben trgovski ugled in ime. Surovo maslo novomeške Mlekarne je že znano po Sloveniji in Hrvaški kot eno najboljših. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 14. marca 1957) iz monografije dvanajste brigade \ ’»j brigada brani * belo krajino • piše: lado ambrožič-ifovij lOTTflal prejšnje križanke TRAVNATA STEPA GRADB. MATERIAL ZADNJI EG KRALJ OZVEZDJE GR.CRKA POLJSKA REKA POŽELENJE, ^mujuiuiin pfpiste e aisii ZEMLJE VID PODNEBJE "jcvredneži j Vsakihtleh. PESTNER BURNS Rastlina za pridobi VANJE OPIJA VIESTDV J FRANCU I ne Sfeši, navadno nič ne LANTAN OMUCEMO 2IT0 E. J. PHELPS je dana beseda, da bi a misel. talleyrand ljudi, ki jih je dr. Moody intervju-val. Tudi v Knjigi mrtvih je govora o ugledanju svojega telesa od zunaj, potovanju k luči; staro izročilo v skladu z budistično vero pot umrlega nadaljuje skozi celo potovanje v posmrtnem svetu, dokler se umrli ponovno ne rodi v telesu človeka. Vendar nam pazljivo branje tega besedila da vedeti, da tekst ne govori o resničnih doživetjih, ampak da gre pri vseh videnjih le za predstave človekovega duha. v'deli ljudje, ki so bili nekaj časa proglašeni za mrtve — Skozi temni predor v višjo resničnost ali moč halucinacij? znanci in prijatelji, da bi mu pomagali. Pojavi se tudi bitje iz svetlobe, ki pokaže „umrlemu“ v kratkem hipu vse njegovo življenje. Človek se počuti prijetno, obdaja ga vzdušje ljubezni, miru in veselja, zato se ne želi vrniti v telo. Kljub temu pa ga neka sila vleče nazaj v običajno telo in ga vrača v življenje. Ko poskuša svoje doživetje posredovati drugim, ne najde pravih besed. Pojavlja se dvom, ali ni morda sanjal, čeprav so predstave, občutki ter sploh ves doživljaj izredno močni in jasni. V podrobnostih se posamezna doživetja razlikujejo. Tako kristjani v bitju iz svetlobe spoznajo Jezusa, Židje angela smrti, ateisti pa govore samo o bitju. Že ta podrobnost dovolj zgovorno priča, da ne gre za objektivne, resnično bivajoče danosti, ampak le za predstave v duhu umirajočih. Preseneča le dejstvo, da so te predstave tako izredno žive ter da je občutek resničnosti tako močan. POIGRAVANJE Z DOMIŠLJIJO Nerazumljive in skrivnostne ostanejo le podrobnosti posameznih primerov, kot je npr. doživljaj neke bolnice, ki je klinično umrla med operacijo. Srce ji je prenehalo biti in zdravniki so jo z električnimi šoki ponovno obudili k življenju. Kasneje je bolnica natančno popisala, kako je potekalo oživljanje z električnimi šoki, čeprav je bilo vsem zdravnikom povsem jasno, da je bila med posegom v globoki nezavestL Bolnica je oživljanje opisala, češ da ga je opazovala, ko je bivala zunai svojega telesa. To in še nekaj podobnih skrivnosti je mogoče pojasniti le tako, da je pač bolnica iz kasnejšega znanja in vedenja prenesla opis oživljanja v svojo izpoved, čeprav v predstavah, kakršne koli že je imela v času klinične smrti, tega ni bilo. Ena od razlag za žive predstave v času „smrti“ govori o halucinacijah, ki nastanejo ob pomanjkanju kisika v možganih. Ko srce preneha biti, kri ne donaša svežega kisika v možgane in nastopi cerebralna anoxia, katero spremljajo halucinacije. Ko je analiziral posamezne izjave ter pogovore (z vsemi se je Moody osebno srečal in pogovoril), je prišel do zaključka, da je vsem doživljajem skupno precej podrobnosti. Tako je lahko zapisal tudi splošno obliko doživljanja blizu smrti, ki nosi vse značilnosti, posameznih izkustev. Avtor knjige „Življenje po življenju" poudarja, da gre za doživljanja v stanju blizu smrti, ne pa za smrt samo. SKOZI TEMAN PROSTOR V LUČ Takole potekajo v osnovi vsa doživetja: Človek umira. Ko doseže stopnjo največje telesne izčrpanosti, sliši, da ga imajo zdravniki ali drugi prisotni za mrtvega. Potem zasliši brenčeč glas ali glasno zvonjenje, istočasno pa čuti, da se hitro giblje skozi dolg, teman tunel. Kmalu po tem se znajde zunaj svojega telesa, katerega vidi, kot bi bil nekdo drug. Še vedno se mu zdi, da poseduje telo, vendar drugačno od „umrlega“. Ta čas se okoli njega že zberejo prej umrli BLIZU TIBETANSKA KNJIGA MRTVIH Če bi iskali v preteklosti zapise podobnih izkustev, bi ne mogli mimo Knjige mrtvih, ki je dolga stoletja prehajala kot ustno, kasneje kot zapisano sporočilo med budističnimi menihi v Tibetu. Knjjga mrtvih postaja vse bolj popularno branje na Zahodu, zato je mogoče, da je vplivala na oblikovanje predstav posameznih Teilaj je opazil, kako je žival razprostrla prej nevidna krila in prhutnila proli mirno speči opici. »Netopir,« mu je šinilo v misrl. Dvignil je glavo in pogledal. Netopir je sedel na opico 1. ; 's!i'-.iil svoj gobec na njen hrbet. Živalca se ni prebudila. »Kaj neki ji hoče?« je pomislil Zoran in se zhql za opico, ki nui je pomenila v tej samoti največjo dragocenost. Večkrat se je prebudil in se zastrmel skozi špranje v noč, obsijano s svetlo mesečino. Kuni in opica sta ležala družno za leso in trdno sPala. Le kdaj pa kdaj je pes v spanju rahlo zarenčal. Nenadoma je pa ' v.’ <>p; z*l> kako leze skozi veliko špranjo pod stropom v kolibo neka podgana ali ptici podobna žival. »Kaj bi neki to utegnilo biti?« je pomislil. POTA m st\if A® ff Obtoženih je bilo 1648 oseb Na območju sedmih občin Dolenjske in Posavja so tožilstva v letu 1976 navzlic pomanjkljivi kadrovski zasedbi opravila svoje delo igfej iyyP' Dežurni poročajo BOMBO JE NAŠLA — 2. marca popoldne je Barbara Cestnik iz Vinice čistila nasip pri odcepu za kamp in med brskanjem po brežini našla ročno bombo. Strašilo, ki izvira še iz vojnih časov, so potem strokovnjaki razstrelili. NEKDO JE BIL V HIŠI - 3. marca so v Volčkovi vasi pri Šentjerneju ugotovili, da je bilo vlomljeno v vikend Ljubljančanke Nade Erkla-vec. Vlomilec je prišel v hišo skoz okno, preiskal vse prostore, ne ve pa se, če je kaj odnesel. To bo povedala lastnica, ko si bo vse ogledala. DOMA JE RAZGRAJAL - 6. marca zvečer so miličniki v Dol. Toplicah pridržali Staneta Robido (54 let) s Sel pri Dol. Toplicah, ker je doma tako razgrajal, da so morali drugi člani družine pobegniti. Robida je moral na iztreznitev v novomeški zapor, moral pa bo še k sodniku za prekrške. NOGO S PLINA! V ovinku pri Jedinščici je bilo zaradi prehitre vožnje že več nesreč, tudi nekaj smrtnih, pa ni videti, da bi te nesreče voznike izučile. Tudi 3. marca zvečer je v kritičnem ovinku zletel s ceste z osebnim avtom Milan Kastelic s Pristave, ko se je vračal iz mesta proti domu. Prevrnil se je na streho, tako drsel ob cesti, zdrknil na travnik in se spet postavil na kolesa. Voznik in sopotnica Jožica Mežnar iz Vel. Orehka sta bila poškodovana. K SREČI LE STRAH 5. marca zvečer je Novomeščan Anton Malnarič vozil osebni avto od Gotne vasi proti mestu. Nasproti je pripeljal avtobus, zato se je z vozilom umaknil na desni rob ceste, pri tem pa zadel pešca, 66-letnega Petra Bariča s Sinjega vrha. Barič je padel, nakar so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Tam so ugotovili, da možaku k sreči ni nič, le močno se je ustrašil. 2RTVE PRAZNIKA? V noči na 7. marec je bil kuiji tat na delu kar na dveh krajih. Vlomil je v kokošnjak Milene Rokavec v Dol. Ponikvah in odnesel 4 kure ter petelina, medtem ko je bila Alojzija Medic v Gor. Straži ob 9 kokoši. Mar so se te kokoši kje pekle za ženski praznik? Tako domnevajo. „Na območju dolenjske in posavske regije, kjer deluje 6 občinskih sodišč, 2 javni tožilstvi ter okrožno tožilstvo in okrožno sodišče v Novem mestu, lani kriminaliteta ni pokazala večjih sprememb v primeri s prejšnjimi leti,“ je izjavil okrožni javni tožilec Jože Peterca. tudi ni pojavljala v predstavljala večjo družbeno _ Zaradi kršitev, ki imajo zn* P Po podatkih tožilstev je bilo v letu 1976 naznanjenih 2291 znanih storilcev in 775 neznanih storilcev kaznivih dejanj, to pa pomeni le 5-odstoten porast v primeijavi z letom 1975. Število kaznivih dejanj, katerih storilci niso bili odkriti, se je celo zmanjšalo na 25 odst. vseh naznanjenih. To je pripisati predvsem učinkovitejši dejavnosti organov UJV. Tožilstva so pred sodišči obtožila 1648 oseb, medtem ko so bile izrečene sodbe 1230 storilcem. Kar 1494 storilcev kaznivih dejanj pa še čaka na sodbe. Pri tem podatku velja posebej omeniti, da gre tudi za zaostanke iz prejšnjih let, ki se na ALI JE KAJ TRDEN MOST? — Trden kakor skala kost, toda le, odkar so ga podprli. Gre za prečenski mostič čez Temenico, ki je moral ob mostni zapori v mestu prevzeti breme težjega prometa do 15 don. (Foto: R. Bačer) Ker sta bila fantka sama... Po hudi nesreči v Brestanici, kjer se je en fantek zadušil, drugega pa so komaj rešili, se je morala mati zagovarjati pred okrožnim sodiščem Ko sta stari oče in teta odprla vrata sobe, sta butnila vanju strašna vročina in gost, črn dim. Ivančka so sicer nezavestnega, vendar še živega izvlekli iz sobe, Tomažek pa je bil v posteljici že mrtev. Zgodilo se je 2. aprila 1975 pri Kinkovih v Brestanici št. 103. Mati Karolina je pustila zjutraj prižgano trajno žarečo peč in odšla na avtobus in k zdravniku, njuna sinčka, 3-letni Ivanček in mlajši Tomažek pa sta ostala doma. Imela sta navado spati do desetih, zato ju je včasih puščala sama. Kinkovi se je mudilo na avtobus, tako o odhodu ni obvestila svoje sestre, ki je v takih primerih popazila na malčka. Nedolgo za tem, ko je mati odšla, pa je soseda Karolina Resnik videla, da se skoz okno Kinkove sobe vali gost dim. Obvestila je sosede, ti so šli klicat lastničino sestro Marijo, za katero so vedeli, da ima ključe. Nemudoma sta prihitela na kraj dogodka Marija Kink in njen oče Avgust. Odprla sta vrata in .. . Stari oče je lahko privlekel ven le Ivančka, po To-mažka ni mogel nazaj zaradi prevelike vročine. Ponj je šel malce kasneje poklicni gasilec, vendar je bil fantiček že mrtev. Strašna nesreča je kajpak najbolj prizadela mater, ko je prišla domov. Bila je prepričana, da sta otroka na varnem, posebno še, ker pravi, daje vratca od peči še zavezala z vrvico, da jih otroka ne bi mogla odpreti. Po njenem je prišlo v peči do eksplozije, vendar so dokazi in sledovi govorili drugače. Nekdo je vratca odprl, v sobi pa sta bila otroka sama. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, je pred kratkim tehtal krivdo matere Karoline Kink. Obtožena je bila kaznivega dejanja povzročitve nevarnosti za življenje in premoženje. Ugotovili so, da sta se otroka med materino odsotnostjo zbudila in ese začela igrati ob peči. Vratca so se odprla, žerjavica je padla na tla Sodišče je Kinkovo spoznalo za krivo storjenega dejanja in malomarnosti, vendar je upoštevalo več olajševalnih okoliščin. Ob izgubi otroka in siceršnji nesreči je bila 25-letna obtoženka že tako hudo prizadeta, razen tega so priče povedale, daje vedno lepo skrbela za sinova. Prisodili so ji 9 mesecev zapora, pogojno za dobo enega leta. Sodba še ni pravnomočna. Najraje se zgodi takrat Ko se je v Brežicah zasul rov in pokopal dva delavca, so pred sodišče poklicali delovodjo 44-letni Mihael Hervol iz Brežic velja sicer za vestnega človeka, pa vendar je dokazano, da je bil malomaren, ko je spustil delavce čistit dno rova, katerega stene niso bile zavarovane. Obsojen je bil na 8 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Bil je poletni dan, ko je na Pionirjevem gradbišču v Brežicah 7 delavcev urejalo kanalizacijo, bagerist pa je s strojem izkopal 2,5 m globok rov za cevi. Dva iz skupine tam zaposlenih, Vinko Jakovljevič in Šefik Zahomac, sta za strojem čistila dno rova, ne da bi poprej stene zavarovali z razprtjem. Ko sta bila na dnu, se je od dežja razmočena zemlja oziroma del stene zrušil. Zemlja je Jakovljeviča vsega pokopala, Zaho-mec pa je v njej ostal do pasu. Pri tem je Jakovljevič dobil take poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, je ugotovil, da je bil Hervol odgovorna oseba na delovišču, ki bi morala poskrbeti za varno delo po predpisih. Tega ni naredil, zato so ga spoznali za krivega. Pri odmeri kazni so upoštevali njegovo dosedanje delo in to, da so Krog upravičencev do preživnine je dokaj širok. Pravico do preživnine imajo otroci, ki so jih dolžni preživljati starši, in sicer tudi po doseženi polnoletnosti, če se otroci šolajo, kakor tudi če je otrok zaradi težje telesne ali duševne prizadetosti nesposoben za samostojno življenje in nima zadosti sredstev za preživljanje. Pravico do preživnine imajo skrbstva dogovor, na podlagi katerega je možna sodna izvršba. Upravičenec do preživnine pa lahko iz pomembnih razlogov zahteva s tožbo, da se mu plačuje preživnina v denarju. Sodišče pošlje odločbo o višini preživninskegaa prispevka pristojnemu organu občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki vsako leto na podlagi uradno Neplačevanje preživnine starši, če so nesposobni za delo in nimajo dovolj sredstev za preživljanje; starše so dolžni preživljati njihovi otroci. Očim in mačeha sta dolžna preživljati svoje mladoletne pastorke, razen če imajo ti roditelja, kijih lahko preživlja. Pastorki pa so dolžni preživljati svojega očima in mačeho, če sta jih ta dva dalj časa preživljala in zanje skrbela; če imata očim in mačeha svoje otroke, imajo pastorki dolžnost preživljanja skupaj s temi otroki. Če je več oseb skupaj dolžnih koga preživljati, se ta dolžnost razdeli mednje po njihovih možnostih in tudi glede na to, koliko je bil kdo deležen skrbi in pomoči. O dolžnosti in višini preživnine lahko prizadete stranke sklenejo pri pristojnem organu občinske skupnosti socialnega ugotovljenega podatka o povečanju preživninskih stroškov sprejme sklep o odstotku povišanja preživnin, opravi uskladitev vseh preživnin in izda odločbo o novougotovljeni višini preživnine, na podlagi katere je možna sodna izvršba. Sodišče pa sme po predlogu prizadetega zvišati ali znižati preživnino, če sc pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Tisti, ki je dolžan plačevati preživnino, stori kaznivo dejanje neplačevanja preživnine (čl. 197 KZ), če se izmika dajati preživnino. Za to kaznivo dejanje torej ne zadostuje le, da zavezanec ne plačuje preživnine, ampak je potrebno, da se izmika dajati preživnino. Izmika pa sc dajati preživnino tisti, ki z aktivnim ravnanjem ali s pasivnostjo trajno ali začasno zavestno onemogoča izpolnjevanje svoje preživninske obveznosti. Z aktivnim ravnanjem stori to, če naprimer zapusti delo, se seli iz kraja v kraj, prikriva dohodke ali premoženje ipd. S pasivnostjo pa stori to, če se ne zaposli, če zamolči premoženje ali dohodke, ipd. S tem onemogoči upravičencu, da bi na podlagi prej navedene izvršljive odločbe z izvršbo prišel do pripadajoče preživnine. Zato mora sodišče zaradi presoje, ali se obdolženec izmika plačevati preživnino, ugotavljati njegovo premoženjsko stanje, okoliščine, ali je ali ni zaposlen, ali je tega kriv samm ali ni zaposlen iz upravičenih razlogov, kot tudi splošno obdolženčevo stališče do svoje preživninske obveznosti. ■ Ko sodišče tako ugotovi, da se obdolženec izmika dajati preživnino, ga lahko obsodi na kazen zapora do enega leta. V posebno hudih primerih pa ga lahko obsodi na kazen zapora najmanj treh mesecev (torej od treh mesecev do treh let). Če pa mu sodišče izreče pogojno obsodbo, mu lahko naloži kot dodatni pogoj, da mora v redu plačevati preživnino. Ce se tega ne drži, lahko sodišče prekliče pogojno obsodbo in ga pošlje na prestajanje izrečene kazni. JANEZ KRAMARIČ bili malo pred nesrečo vsi delavci izprašani glede varstvenih predpisov in sta tudi udeleženca nesreče vedela za svojo dolžnost: postaviti podpore. Kljub temu je odgovoren delovodja in tega so kaznovali s sodbo, ki pa še ni pravnomočna. S sekiro po glavi Po pretepu v Hudejem takoj na operacijsko mizo 1. marca popoldne je prišlo do krvavega obračuna v romskem naselju Hudeje pri Trebnjem. Stepla sta se 29-letni Rajko Brajdič, znan pod imenom Srečko, in 34-letni Edvard Brajdičč - Tole. Pretep je nastal v hiši Matije Hočevarja. Edvard je že bil pri Matiji na obisku, ko je opazil, da hoče v hišo še Rajko. Ta je bil že na prvi pogled videti alkoholiziran. Edvard je hotel Rajku preprečiti vstop v hišo in je tiščal vrata, Rajko pa je rinil noter. Ker je bil Rajko močnejši, so sc vrata odprla, nakar je takoj nastal ravs. Edvard je bežal proti svoji hiši, Rajko pa je s sekiro tekel za njim. Ko je zasledovanec opazil, da najbrž ne bo ušel, je vrgel v Rajka steklenico, ki jo je držal v roki. Rajka je to še bolj razjezilo in je s sekiro Edvarda zadel v glavo. Hudo poškodovanega so nato odpeljali v novomeško bolnišnico. Zaradi suma poskusa uboja so Rajka Brajdiča dali v preiskovalni zapor. FICKO - RAKETA S tičkom - ,.raketo" je 2. marca popoldne startal v Kočevju 20-letni D. K. in „brzel“ proti Livoldu. V naselju Dolga vas je na nepreglednem levem ovinku ..raketo zaradi ..nadzvočne" hitrosti zaneslo iz prave smeri, da je zapeljala na neutrjeno bankino. Fičko-rakcta je za trenutek obstal, nato pa seje odlepil od zemlje, poletel več metrov visoko in v višini treh metrov prebil zvočni zid, pardon, priletel 3 m od tal v zid hiše številka 32. Od tam je nato uničena raketa s „kozmonav-tom“ nekoliko nerodno pristala na dvorišču. Na kraj dogodka so razen zijal poleteli tudi organi varnosti, ki so ugotovili, da je na raketi za okoli 30.000 din škode, nekaj pa še na hiši, ki ima poškodovano fasado. Kozmonavt je bil le lažje poškodovan, nekateri očividci pa trdijo, da sc mu še obleka ni zmečkala. J. P. vseh sodiščih gibljejo v mejah normale, izjema je le novomeško občinsko sodišče. Tu imajo zaradi pomanjkanja sodnikov (posebno še v preteklih letih) precej večje zaostanke, ki v kazenskih zadevah trenutno predstavljajo precejšen zastoj. V vrsti storjenih kaznivih dejanj, s katerimi so imela opraviti tožilstva, jih je bilo največ na račun zasebnega in družbenega premoženja, sledijo kazniva dejanja zoper splošno varnost, pri katerih pa prevladujejo prometne zadeve. Na tretjem mestu so bila po številu kazniva dejanja zoper življenje in telo, nato pa težja kazniva dejanja s področja varnosti cestnega prometa. S kaznivimi dejanji na družbeni lastnini se je škoda povečala za 3,633.000 din v primerjavi z letom 1975, vendar gre to povečanje predvsem na račun znanega največjega grabeža v Dobravi. Mladoletniška kriminaliteta v preteklem letu po številu in teži kaznivih dejanj ni bila bistveno drugačna, kot so jo poznali prej, razen tega se spodarskih prestopkov, Je.^ Ženih 70 organizacij zdiužene? in drugih pravnih oseb. so kršili Zakon °. z.a8°^ ,L di ačil med uporabniki sreds^te, ^ Zakon o deviznem pos!oVf%u kon o nadzorstvu nad zi™' o jugoslovanskih standardni, o knjigovodstvu, Zakon® nju prometa in storitev itd. V vrsti podatkov, ki so ) j{™ dovali na okrožnem nimiv tudi ta, da lani , be vrednega porasta gospo®1®! kriminala. ie Dejavnost javnih hnovf: letu 1976 usmerjena "n® zadevanje, da bi zagotovili ke sodelovanja z UJV, SU* ^ mi inšpekcijskimi organ • > lahko učinkoviteje odkri dejanja, ter k hitrejšemu nejšemu pregonu. ■ Delo tožilstev dolenjske ske regije lahko štejemo«1 ^ čeprav se tudi tu srecujej ^ skimi težavami. Precej ^ mest je nezasedenih, koinai hudo obremenjeni s P® delom. Zadnji hip skočil iz avg Kranjčan si je s prisebnostjo rešil življenje Na magistrali pri Ruhni vasi je 3. marca prišlo do nesreče, ki se je razmeroma srečno končala. Zagrebčan Radašin Milovanovič je vozil v koloni tovomjak-dvi-galo proti Ljubljani. Vozila so dohitela osebni avto, v katerem se je peljal Ferdo Šmagelj iz Kranja, in eden gaje začel prehitevati. Kranjčan se je takrat umaknil na desni rob cestišča in v vzvratnem ogledalu opazil, da tovornjak za njim zanaša. Voz- nik osebnega avta je e| $ vil, skočil iz avta in s .^jt travnik, takrat pa je toVO ^ zadel v njegov avto W 8® - h, ie tovo< Kaze, da J® pfi odletelo eno od kole ■ ^ nesreče je tovornjak 0 ^ cesti in oviral promet, škodo pa cenijo n» plc dinarjev. Vse do 14.30 met odvijal le enosmern > niso tovornjaka odstranil • AVTO RAZBIT, VOZNIK REŠEN - Po nesreči pn^ j vasi so s kamionom odpeljali avto kranjske regis^^ katerega je voznik skočil še pravočasno in si resu (Foto: M. Markelj) ^ V. pl M KRAKOVSKI GOZD: AVTO Z UGASNJENIMI LUČMI - 28. februarja zgodaj zjutraj je neki Italijan vozil z avtom iz zagrebške smeri proti Ljubljani. V Krakovskem gozdu je ustavil, s prijateljem sta jo mahnila v bližnji gozd, avto pa je ustil ob cesti z ugasnjenimi lučmi, ‘imo je pripeljala Krčanka Angelca Druškovič, kije imela zaradi gostega prometa prižgane le kratke luči, in je spregledala Italijanov avto ter vanj trčila. Škode je za 15.000 dinarjev. TREBNJE: VSE DO TEMENICE - Avgust Cujnik iz Regerče vasi je 1. marca ponoči vozil z osebnim avtom iz ljubljanske smeri proti domu. Pri Trebnjem je na lepem zapeljal čez bankino, avto se je prevrnil po nasipu, nato pa vzvratno zdrknil v Temenico. Pri nesreči seje poškodovala sopotnica Sonja Cujnik, ki so jo prepeljali v bolnišnico, medtem ko znaša gmotna škoda 10.000 dinarjev. VAVTA VAS: KDO JE BIL V FIČKU? - 1. marca okrog 22. ure je Jože Nahtigal iz Žužemberka vozil avtobus ..Gorjancev" iz mesta proti Žužemberku. V ovinku pri Vavti vasi je naproti pripeljal po sredi ceste neki fičko, med srečanjem oplazil avtobus in izginil tako naglo, kot sc je prikazal, na avtobusu pa je ostala odrgnina. Novomeški miličniki iščejo pobeglega voznika. NOVO MESTO: TRK MED PREHITEVANJEM - Novomeščan Matija Rus je 2. marca zjutraj vozil osebni avto od Kandije proti Glavnemu trgu. Pri kavarni je zavil v levo za na parkirni P.r°st0^iian vozil Novomeščan » je skušal med sreča« prišlo pa je do škodo ccnijo na 1U-« Anton LaP,r (M* ZIDANI ZADEL -Trebnjem ie 2. vozU z osebnim avi nam. V Zidanem inarca Ustavil je, vendar je motorka je zadela a g.0$ i. ....mio na kala. jev. Škodo cenijo STARI TRG: ^ GOSTILNO - 2-Alojz Barbo iz ^ vil avto pred Zoreto , jC tem, ko je šel v traktoijein zadel abafljsi 3.000 din škode. niki so kmalu ugotovi redil 23-letni Ciril ZUP ^ juija, ki je vozil sosei dov1 POLJANE: . -LJAL - Novoniesc*® ~, 4. SSSjB vozil osebni avto P aSov? m domu, pri Poljanah I ji njim začela zavira ^avrj turškega tovornjak’ voA*S) Badovinac, za njim zjie j Ivanič iz Šabca Pa ,a|o 1 i' gov avto, da je « dinarjev škode. nVo^ k ^ ranjena Ivaničeva ^ r sava Brkič, nekaj P tudi Badovinac. EETRTK0V INTERVeJU Enkrat za vselej - konec! .. ^žemberška Iskra je ena •stih delovnih organizacij v “ovomeški občini, ki izkazu-J* izgubo že več let, največji Pnmanjkjjaj pa se je pokazal k°ncu 1976, in sicer 12 "Ulijonov dinaijev. Kaj bo s . članskim kolektivom, nK ? et^*nim industrijskim obratom v Žužemberku? dnKv Vprašania smo skušali odgovore pri Alojzu C»79,dfk,0,inlskr'od liki izZ?enite vi 0 tako ve' kolektv> ‘ iZa tako majhen Prave v7^l. mogoče najti , &eZatako stanje? niso bile Sf V preteklosti nJi in t^tn iezne Pr°izvod-krat se S J0,8^ deia- Ta' prodaj., u °’ kakšna bo naš • • Je namreč mačem ■''ni Izdelek - na do-ko 0 feltar tr8u- Toli- aan0 K, leto’ Pa Je mačem ,rm Jtovarne na do- Zm°gljiv0^?o Z maniš0 iale tudi ^ ’.zato so naro-Jev- 2^ kondenzator-«aš proj J Je ,trajal vse leto, realžiran ? plan Paie bU Pri Si s 67 °dstotki' «5- J™ VPliv ^di Objektivnih činite- vrsta ‘jev: datkife?iitatistični P°-dosegli no • Pa ste v°za. Mar VePeten porast iz-knepa n ^ m ni bilo zaže- 0 ’>PovečalOVnega usPeha? 2 odst. ieJeh, ^voza za ndar i • Panirano, na domarA^311^ prodaje m°re naHnm trgu ^oz ne njem t mestiti- Na zuna- UveliavlbtiSmo se šele začeli I?k°či\mHslcer tako, da ^eli oH„L.^dar redni doba- jhnadp°Ve' To , T"l Ar*l. Za več ‘3 za panirana naroči- S pa pomeni ^. ^na naroči-Vrst izdelkov. Taka proizvodnja je draga in ni rentabilna. Ravno izvoz nam je v preteklem letu povzročil precej izgube." — Kateri so subjektivni vzroki za slab poslovni uspeh, ki ste jih prej mimogrede omenili? „Nismo bili primerno organizirani, v kolektivu še ni industrijske miselnosti, zavoro predstavlja obrtniški način dela in mišljenja. Imamo neprimerno kadrovsko zasedbo tako v proizvodnji kot v strokovnih službah. Premalo je kvalificiranega kadra, k vsemu temu pa so prispevali še neurejeni medsebojni odnosi, ki trajajo v tem kolektivu že vrsto let.“ — Se vam ne zdi, da navadno ob takih gospodarskih bolnikih, kot je vaša delovna organizacija, gasimo požar, ko je že ogenj v strehi? Zakaj ni prišlo prej do ukrepov? ,,Povsem se strinjam s primero o gasilcih. To napako delamo marsikje. Reči pa moram, da smo šele v zadnjem letu prišli sploh do podatkov, ki so nam pokazali točno sliko: kje smo in kaj hočemo." — Sanacija je torej zastavljena. Kako? „Ravno te dni smo se zmenili za tako sanacijo, ki bo dokončno naši tovarni omogočila rentabilno poslovanje. Nisem še povedal, da imamo še veliko ročne proizvodnje, zato je nujna modernizacija in avtomatizacija. Potrebovali bomo 30 do 50 milijonov dinaijev, vendar ne le za kritje dozdajšnjih izgub — to ne bi imelo nobenega smisla — marveč za postavitev take tehnologije, ki bo dajala proizvodnjo z dobičkom. Naša stvar je s številom zdaj zaposlenih trikrat povečati produktivnost ali pa s polovico zaposlenih proizvajati še enkrat več kot danes. O teh možnostih se razpravlja, vsi pa se ogrevamo za prvo, kajpak s pomočjo kreditov. Z minimalnimi vlaganji bi lahko že letos povečali proizvodnjo za 38 odst., tako da bi krili stroške proizvodnje. Sadovi večjih vlaganj in sanacije pa bi se pokazali šele v letu 1978“ RIA BAČER P UŽIVAMO PREVEČ ZDRAVIL - Zadnje čase povsod opozaijajo, da gre za prekomerno porabo zdravil. Ljudje si s „tabletkami“ kvarijo zdravje, v skladih zdravstvene skupnosti pa imajo primanjkljaj. Doseči smotrnejšo porabo zdravil je ena glavnih nalog vseh dejavnikov in uporabnikov dolenjskega zdravstva. Na fotografiji: prizor iz novomeške lekarne. (Foto: R. Bačer) »Puntanje” ob nepravem času Na Ragovem je završalo, ko so izvedeli, da v načrtu gradnje novega mosta in magistrale ni priključka za njihovo vas: „Pa ne damo zemlje!" 3. marca zvečer je svet krajevne skupnosti v Naselju Majde Šilc, ka mor spada tudi Ragovo, obravnaval spremembe prometnega režima v Novem mestu in s tem v zvezi nezadovoljstvo krajanov vasi Ragovo. Pokazalo se je v tem, da so odklonili podpis pogodb o oddaji zemlje za gradnjo nove ceste do mosta. Navzoči Ragovčani so pojasnjevali svoje stališče: „Zahtevamo, naj Suhokrajinski drobiž KRAJEVNI SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK IN HINJE imata velike težave z vzdrževanjem lokalnih cest in krajevnih poti. Delovne organiza- raniem i. Delo clje, ki na njihovem območju uporabljajo lokalne ceste in krajevne poti, razen majhnih izjem, do sedaj niso še ničesar prispevale za vzdrževanje teh komunalnih objektov in seveda neupravičeno kritizirajo, če so ceste in poti v slabem stanju. Sredstva, ki jih krajevne skupnosti namensko dobijo iz občinskega komunalnega sklada, krijejo namreč komaj polovico potrebnih sredstev za redno vzdrževanje. Priznati pa je treba, da v odročnih krajih dajo pomemben prispevek krajani s svojim prostovoljnim delom, vendar bi bila potrebna tudi dobra volja delovnih organizacij, ki te ceste in poti posredno uporabljajo za prevoz delavcev na delo in nazaj ter za razne druge prevoze s tovornimi vozili. NASELJE BORŠT PRI AJDOVCU je sicer po številu prebivalcev na 41. mestu v žužemberški krajevni skupnosti, naseljenih ima le 7 gospodinjstev, vendar je edino naselje v vsej Suhi krajini, ki nima elektrike. Sedaj je izdelan načrt za napeljavo elektrike iz Srednjega Lipovca, težava pa je v tem, ker je naselje raztegnjeno, nekaj hiš pa je tudi še brez urejene gradbene dokumentacije. Vendar bo treba najti ustrezno rešitev tudi za te primere. M-s. ivedno ne ujamemo koraka 110sebnih~jr ----------------------________________________________________ s °"Odkih smo v novomeški občini lani zaostajali za republiškim poprečjem za 325 dinarjev — Po panogah še hujše neskladje! ijS^nih, J**** *eta je bilo v novomeški občini 21.071 v j-^užek na ^a žensk, ali skoraj polovica. Povprečni rit dina^darstvu i? ?bčana je decembra lani znašal 4.482, od tega M Žal i» kt i manJ ~ 4130> v negospodarstvu pa 6.579 pčja pa J “glede tega razmeroma lep le december, letna ^°mVohnJ d0h0dek obča- je znašal v .^Narina 5 Zveznost m, irvn, Otoni,w atLine ‘majo te-^Wnn!et člani c- ■*? ’ P°s^bno v * n*-" ^narin niso visoki! CO 'S1J° o , Fanika „P0zab,ja in de- i>eski E?nPraV za te ^ri, Lji so za i h?10' za sever- ijnjL^nosti 2a uVce,rJ)oravnali ^ čaka 7 pa jih jVn.0 Snovanjih K^ljek 7 © jN ?1Val' lansl v u,lnPro, : nastopa na prireditvah v kolektivu in na slovesnostih v občini. (Foto: J. Teppey) TOZD LIBNA ZA NOVE PROSTORE Večkrat smo pisali, da pri „Labo-du“ v Krškem zmanjkuje prostora, čeprav še ni tako dolgo, odkar so si postavili „hišo“. V kratkem bodo začeli graditi skladišča in proizvodne prostore s skupno površino 2200 kvadratnih metrov. Na pobudo nekaterih posameznikov, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij so se zaposleni odločili, da bodo dali svoj prispevek k tej gradnji z dodatnim delom. Za nove prostore so namenili zaslužek ene proste sobote. Če upoštevamo, da so v kolektivu pretežno ženske, potem je odločitev še toliko bolj vredna pohvala, saj si bodo delavke s tem utrgale dragoceni čas, ki ga ob koncu tedna porabijo za delo v gospodinjstvu. BREZ SKRBI NA LETOVANJE Za letovanje otrok ob morju na Senovem niso v zadregi. Rudnik vsako leto brezplačno odstopi dom v Vrsarju za 40 otrok. Lisca in Metalna tudi sodelujeta in pokrijeta vse stroške počitnic ob morju za otroke svojih delavcev. Kolektiv Rudnika prav tako redno prispeva ustrezen delež za otroke svojih zaposlenih. Hlev bi rad napolnil Kmetje s Kališevca se drug za drugim zaposlujejo v industriji, čeprav morajo daleč na delo. Martin Plahuta je edini v vasi, ki vztraja kot kmet. Zemlje ima enajst hektarov, parcele pa razdrobljene, vse na hribovitem zemljišču. Je kooperant Agrokombinata v Krškem in z njegovo podporo si je zgradil nov hlev za dvajset glav živine. Pravkar je oddal pitance in v hlevu je trenutno devet glav. Plahutovi vsak dan oddajajo mleko in to, kar dobijo zanj, je edini redni dohodek v družini. Pitance hranijo z lastno krmo. Hleva za sedaj še ne morejo napolniti, ker morajo prej izboljšati travnike, da bo na njih več zraslo. Delo s krmo je zelo zamudno. Travniki so raztreseni a združevati se Jih še ne da. Plahuta pravi, da je za to treba ljudi vzgojiti, to pa zahteva svoj čas. Z živinorejo se tudi on ne bi mogel tako na veliko ukvarjati, če bi imel travnike samo v kamnitem predelu. Na srečo ima nekaj parcel za vodo in te ga rešujejo v sušnih letih, kot je bilo lansko. Na živinorejo sta se preusmerila tudi dva soseda, vendar ta dva nista le kmeta, ampak se vozita na delo v Celulozo. Tako imata zagotovljene dohodke in še otroške dodatke prejemata. On je zanje prikrajšan. Pravi, da zaradi tega, ker ima okrog 3000 din katastrskega dohodka, čeprav so take kmetije drugod donosnejše kot v skopih hribih, kjer je vsak travnik na drugem bregu in kjer bo trajalo nekaj let, da bo izboljšal rušo. Šele takrat bo lahko redil dvajset glav, za kolikor ima prostora v hlevu. JOŽICA TEPPEY Za trojni jubilej ZK Posebna komisija, ki sojo ustanovili pri komiteju občinske konference Zveze komunistov, je pred dnevi sprejela program prireditev in akcij, s katerimi se bodo v krški občini vključili v proslavljanje ustanovitve KP Slovenije, prihoda tovariša Tita na čelo KP Jugoslavije in 85-letnice njegovega rojstva. Jubilejna aktivnost bo potekala na petih področjih. Posebne slavnostne seje osnovnih organizacij ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij se bodo zvrstile do 10. maja, na njih pa bodo odpirali marksistične knjižnice, slovesno sprejemali nove člane in se pogovarjali s predvojnimi revolucionarji. SINDIKAT O KMETIJSTVU Z današnjim dnem končujejo v krški občini razpravo o problemih kmetijstva, ki jo občinski svet Zveze sindikatov organizira za delovne ' kolektive. V njej so sodelovali člani izvršnih odborov sindikata, člani samoupravnih organov in člani delegacij za zbor združenega dela ter samoupravne interesne skupnosti. Razpravi so prisostvovali tudi vodilni delavci. Pripombe udeležencev bodo dopolnile gradivo za problemsko konferenco o kmetijstvu v organizaciji Socialistične zveze. LITERARNI VEČERI O likovno-razstavni dejavnosti, ki jo bo krška ,.Valvasorjeva knjižnica in čitalnica" to sezono posvetila 500-letnici mestnih pravic, smo že pisali. V svoj program pa je ustanova vključila tudi štiri literarne večere, med katerimi bo prvi namenjen prikazu ustvarjalnosti žena, ki so živele ali delovale v kraju. Za april imajo v načrtu večer Janeza Mencingerja, ki bo posvečen 65-letnici njegove smrti, na jesen pa nameravajo podrobneje predstaviti literarno zapuščino Jaroslava Štovička. Zadnji literarni večer v jubilejnem letu bodo posvetili besedi naših protestantov Trubarja, Bohoriča in Dalmatina. Osrednja slavnostna -vodstev vseh družbenop tičnih organizacij bo 2 • ja in bodo na njej P00. posebna priznanja v*«J nom, ki so v ZK ze 30 več- • no- V programu m13 L membno mesto deja^. mladino, s katero naj 1F pravili vrsto pohodo partizanskih in rev°lucl tj nih poteh, orgamz«. sprejem zvezne štafet® dosti in veliko prodavo va mladosti. Zveza korJJ stov bo vse leto P0^.^ posebno pozornost o • nekaterih obeležij P1^- nega partijskega dela, ma poskrbela, da bo „„ membne kraje in na novo obeležili. seja Pon dog°a OPOZORILOM vinogradnikoJ Pred običajnim gj, danskim pri^et^°^«in se vinogradniških P?. vsej posavski regij* P' povpraševanje po tfs ljenkah. Za njihovo P so pooblaščene pose lovne organizacije, B J rajo seveda opremit' ^ pisano dokumentacij ’ jp tero jamčijo za W ^ kovost in izvor. ^ pa se med prodaja pojavljajo različni P ^ valci, ki nudijo ta ..mj, e po sicer nekoliko m*J j nah, vendar brez koli dokazil o Pot.„Mp, kovosti. Ker je takJJ* je seveda tudi kazm sel v minulih letih m ^ $ remu vinogradniku bega kot dobrega, ^ jji-posavski medobčm ^ špektorat pred takimi P jalci. ^ §fIW/ Krške novice PEVCI ZA JUBILEJ - V prireditve, ki jih bodo v Krškem posvetili 500-letnici mestnih pravic, se bodo vključili tudi posavski pevski zbori. Njihova regionalna zveza namerava namreč prirediti tradicionalno revijo v začetku junija. VELIKE ZAHTEVE - Izvršni odbor občinske telesnokul turne skupnosti je na zadnji seji pregledal tudi finančno ovrednotene programe letošnje dejavnosti vseh klubov in društev. Njihove zahteve presegajo dva milijona dinarjev, znano pa je, da se bo po prispevni stopnji za šport in rekreacijo nabralo za „do-mače" poUebe le nekaj več kot milijon dinaijev. Predložene programe bo treba popraviti tudi zato, ker so na seji ugotavljali, da niso v zadovoljivi meri prilagojeni novi Športni politiki v naši republiki. PESTER na" so tokrat v k^giov#. ^ f tek v leskovški 5°I>- .^ jt? posvečen pesniku S ^ds^oj* katerega poezijo so P ye. tatoiji brežiške P mu je nastopU tudi m zbor »Viktor Parma • VRSTA TEM tudi v on medobčinskega s^eta ljuds ti £ minuli teden enodnevni seminarJfgjti. bi in družbeni san} (0v' so sc ga predsednik^ 0d skupnosti, P[ec1^ sam^psti' LO in družbenoi » predsedniki krajevni" /$Sj 'J3rJ V V * V V V ‘L v N. marca 1977 N^Zh/aVaj0 (fena«:. Vrhku.] jih še : taajevne ŽELJAM — Učenci boštanjske osnovne šole so že v petek pripravili materam in ostalim j' ®ajevni skupnosti prisrčen program v počastitev dneva žena. Nastopali so vsi od najmlajših iz e do učencev 8. razredov. (Foto: Železnik) Skupščine niso bile le inventura Opravljene 50 skupščine osnovnih sindikalnih organizacij — Večina sklicev delovnim časom — Dobro povsod tam, kjer so bile dobre priprave med Quhh letnj. ^ svet v Sevnici bo obravnaval poročilo o mi-secu. v mj. s™Pščinah osnovnih sindikalnih organizacij v tem me-0lBanizacnp. h 1° te<*nu so jih od 43 organizacij opravile vse, razen ter s|Te ?ev Pn zasebnih obrtnikih. O nekaterih značil-P^in smo se pogovarjali s sekretarjem občinskega nost, merilom za delitev po delu, boljši organizaciji dela, ustreznejši kadrovski rešitvi. Dosti je bilo govora o boljšem obveščanju. Zahtevni so sprejeti programi dela osnovnih organizacij za delo v tem letu. V ospredju so vprašanja družbenoekonomskih odnosov in samoupravnih razmer. O tem so bile opravljene že analize. Z vsemi pri sindikatih niso zadovoljni. Vse organizacije niso pripravile akcijskih programov uresničevanja določil zakona o združenem delu. Očitno je, da so bile v teh sredinah predhodne razprave o zakonu brez razmisleka, kako s tem doma. Navsezadnje poteka že četrti mesec od sprejema Kot DrJm ZuPancem. If1’ kjer 1? uspeh najboljši £aVe- Vsebin Č mdl dobre pri- *Win je ?, a “smeritev teh S že na konf® v ^^ci občini raznrav ob zaključku de, ° osnutku zakona o y pa so 1 °. neP°srednih na-J^dnjfcov Vori** na posvetu .^acij N°.Sno.vnih sindikalnih Metili K-., aJveč pozornosti so a večjo produktiv- akcija za CEST0 v TržifenuPInV° ^raj®vn5a se na sodelovanje zbiranja prispev-končati do 15. ilovica so se Vlalko- “°vec> Gabrje, Slanih. Slabše ja bilo Vodalah, 15. marca niso, obiskali skupnosti. SLABO SPRIČEVALO V poročilu delovnega inšpektorja za lansko leto je ugotovljeno nemalo kršitev. Ravno sevniška občina je imela v minulem letu med ostalima posavskima občinama največ kršitev pri pridobivanju lastnosti delavca v združenem delu (498 kršitev, Krško 46 in Brežice 114), pri poskusnem delu pa 471 (Krško 38, Brežice 53). Hudo se je zatikalo, ko se je razdiralo delovno razmerje - kršitev je bilo 259 (v Krškem 8, Brežicah 63). zakona. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta se je že odločilo, da bodo povsod tam, kjer je akcija zastala, ŠU na seje izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, pa tudi med članstvo. Sindikalni svet je skušal zagotoviti udeležbo po enega člana sveta na sleherni skupščini. Vabil niso poslali le iz treh organizacij: poklicne oblačilne šole, Komunalno stanovanjskega podjetja in Tovarne konstrukcij. Večina organizacij ni tvegala sklicev zunaj delovnega časa. To so naredili v Lisci, kjer pa so zatem imeli slabo udeležbo. A.ŽELEZNIK ZANIMIVO ZA VSE VINOGRADNIKE V soboto ob 15. uri bo v dvorani v Tržišču strokovno predavanje za vinogradnike o borbi proti gnilobi in uporabi zaščitnih sredstev. Predaval bo inž. Šišakovič iz Kmetijskega inštituta v Ljubljani. Predavanje bo še posebno zanimivo za vinogradnike z Malkovca, ki so lani morali povsem brez moči opazovati propadanje pridelka. Vabljeni so tudi vinogradniki iz vseh drugih krajev občine. Želje drugačne Premalo deklet za šivilje, malo mizarjev — Končna slika po pregledu predhodnih vpisov Služba za poklicno usmeijanje pri celjski skupnosti za zaposlovanje je proučila lanske ankete o učnih namerah učencev zadnjih razredov osnovnih šol. Še jasnejša bo slika po analizi opravljenih predhodnih vpisov. m.. - -j an v , ~ Mladi iz i^Ptavfli p^*0 v kmečki tiffi dneva i P Jetno prazno- izbili, £ Na koncu so »!3r"ttSE!£E ». . ,^evr>iški e "ii ^delovali načrtu za * !Udi P^dstav- Skol k breJi*v sanjskega * Snkl83 Regiona. Poklicni svetovalec Tone Koren ugotavlja, da vse več mladih želi nadaljevati šolanje na štiriletnih srednjih šolah. Tega bi bili posebno veseli pred leti, danes pa ugotavljajo predvsem pomanjkanje kadrov s poklicno izobrazbo. Ambicije učencev in okolja postajajo večje, nedvomno je k temu prispevalo tudi štipendiranje. paberki iombe —.vfttu za tudi predstav- > 3g*i5 f Povili te- P bN u* jayno raz * ■tpr,Pombe. ? Wlck°nstniV.»nitvJ0. Pred-tllrti .. jfClja VodnvnHa 'pripombe, .J^onsttuJ^nitvijo. preii-•MifS tU(li V SmJa- vodov°da naj ii S Gled^“ zagotavljala I Svh^rimernost?Pomb 0 d°m- lci n^*n' so-rlu,Rdečkasti *edovatj ™°ra>' sevniški 411 v Petih gozdnih požarih, zabukovška desetina pa v šestih. Posebno na tem požarnem okolišu je razvada kuijenja v gozdu močno razširjena. Poleg izredno napornega gašenja nastaja dolgoletna škoda na podrasti. VEC ČLANOV - Člani sevni-škega gasilskega društva sc bodo v akciji pridobivanja novih članov napotili od vrat do vrat. Računajo na razumevanje, zato ne bi bilo prav skrivanje za vrati. Vsakdo lahko pomaga društvu, seveda ne le v ope-rativi, lahko tudi kot podporni član. Navsezadnje delujeta v društvu tudi pevski zbor in dramska skupina. Samo člani v društvu so lani imeli 43 različni)! vaj, članice pa 23. V NEZNANO - Sevniški upokojenci so za 8. marec pripravili za žene avtobusni izlet v neznano. Podobno kot lani tudi letos ne bo manjkalo izletov blizu in daleč. &l[| VHSTNII Pregled po poklicih v sevniški občini pokaže, da je pri dekletih največ zanimanja za vzgojiteljsk o šolo (20 deklet je izrazilo namero študirati na taki šoli); ravno za ta poklic pa ugotavljajo pri skupnosti za zaposlovanje, da je na celjskem območju dovolj kadrov. V gimnazije namerava 19 učencev, za pedagoške gimnazije se jih odloča 17. Slednje je razveseljivo in je v glavnem plod tega, da so te šole približali učencem. Dosti je tudi zanimanja za poklic medicinske sestre (17 deklet). Devet učencev se je odločilo za miličniško kadetsko šolo. Še pred leti je bilo izredno pičlo zanimanje za kmetijsko šolanje; število izraženih namer potrjuje, da tudi na vasi končno le prevladuje spoznanje, kako pomembno je znanje. Med poklici prednjačijo šivilje (21), kar naj bi bilo še vedno premalo glede na potrebe. Kar 19 fantov sili med avtomehanike; vendar ni jasno, kje naj bi se zatem tudi zaposlili. Malo se jih odloča za klju-čavničaije (6) in mizarje (le 4). V brežiški občini, za katero tudi dela ta zavod, je podoben večji pritisk na srednje šole. Zanimanje za kmetijstvo je tam še očitnejše (15). Usklajevanje med željami, potrebami gospodarstva in možnostmi šol za sprejem učencev bo opravljeno sedaj po opravljenih predhodnih vpisih. A. 1. BLANCA: POVABILI UMETNIKE V soboto so pripravili proslavo ob dnevu žena tudi na Blanci. Ob 16. uri so nastopili učenci osnovne šole, za njimi sla igralec Boris Kralj in harmonikar Silvester Mihelčič izvedla recital. Poskrbeli so tudi za prevoz starejših žena. Tudi lani močno presegli predvideno število odvzemov krvi — Rdeči križ namerava utrditi akcijo za nudenje sosedske pomoči Ob koncu minulega meseca se je v Trebnjem sestal občinski odbor Rdečega križa. Sestavljen je po delegatskem načelu. Udeležba aktivistov iz osnovnih organizacij tudi iz oddaljenih krajev je bila nadvse dobra. Po načrtu prostovoljnih odvzemov krvi v republiki naj bi glede na število prebivalcev v trebanjski občini lani oddalo kri 845 občanov. Kot ponavadi so to število lepo presegli. Se naprej bodo spodbujali ta čut za človečnost, prizadevanja pa usmerjajo predvsem v pridobivanje novih krvodajalcev, zlasti iz vrst mladih. Letos ne bo poletne akcije, temveč samo spomladi in v jeseni. Nudenje sosedske pomoči je razvito že v vrsti krajev trebanjske ZAMUDA NI USODNA Po zastavljeni akciji republiškega sveta Zveze sindikatov naj bi bile letne skupščine opravljene do konca januarja. V sevniški občini so se precej zavlekle skupščine sindikalnih organizacij v prosveti. Z vsebino obravnav pa je le treba biti zadovoljen. Učitelji so marsikje govorili še posebno pretehtano o vprašanjih, ki se nanašajo na šolstvo. Marsikje so govorili tudi o vlogi marksizma v izobraževanju. Načenjali so vprašanje stanovanj za učitelje in tudi glede oddiha in rekreacije. Zamujena prilika Občinski sindikalni svet v Trebnjem je 25. in 26. februarja pripravil seminarje za člane izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij. Udeležba je bila nadvse slaba, od 254 vabljenih jih je prvi dan prišlo le 53, drugi dan pa 69. Ne manjka organizacij, ki sploh niso poslale predstavnikov, npr. Labod - tozd Temenica Trebnje, trebanjski Putnik, Kolinska - tozd Tovarna za predelavo krompirja na Mirni, sindikat občinske uprave, osnovne šole Veliki Gaber, KPD Dob; iz Trima so poslali zadnji dan seminarja le dva udeleženca, medtem ko so prvi dan prišli vsi iz Dane (9 in naslednji dan 7), da navedemo še katerega od redkih bolj zglednih primerov. Prireditelji so letos upoštevali nekatere lanske izkušnje. Predvsem so letos seminar sklicali kar mesec dni prej, ker so lani tožili, da je bilo že pozno. Kar najbolj so se tudi skušali približati, saj so bila predavanja kar na štirih mestih: v Trebnjem, na Mirni, v Mokronogu in v Veliki Loki Pri sindikatih so želeli iti v širino, ker je gotovo pravilno, da se usposablja širši krog sindikalnih delavcev, ne le predsedniki Sama sestava obravnavanih vprašanj zajema trenutno osrednja vprašanja. Nekateri se za tako slabo udeležbo izgovarjajo, češ da se jim je mudilo sklicevati zbore delavcev zaradi zaključnih računov. A. Ž. POVABILI 2ENE Krajevna organizacija Rdečega križa v Trebnjem je ob pomoči krajevne skupnosti v počastitev 8. marca povabila na srečanje v avli trebanjske osnovne šole nad 150 žena, starih nad 65 let. Pred tem so v prosvetnem domu pripravili proslavo. Prijetno srečanje žena je bilo v nedeljo popoldne tudi v osnovni šoli v Dolnji Nemški vasi. V Velikem Gabru so moški zbrali za prigrizek. Na proslavi v soboto so nastopili šolarji, mešani zbor kulturno prosvetnega društva dr. Petra Držaja in člani mladinske organizacije. Ženske, stare nad 70 let, so obiskali na domu v torek. BOGDAN OSOLNIK V TREBNJEM V Trebnjem poteka občinska politična šola, v katero je vpisanih 40 slušateljev. Redi program predavanj obsega 62 ur, dodane bodo še posebne aktualne teme. Tako je v petek predaval na trebanjski osnovni šoli Bogdan Osolnik o socialistični etiki. občine. Posebno prizadevni so šolarji. Aktivisti Rdečega križa so temu vprašanju na seji občinskega odbora posvetili precej pozornosti. Delo na terenu usmerjajo v iskanje posameznikov, potrebnih pomoči. Socialni delavci bodo posebno učencem višjih razredov pomagali z nasveti glede pristopa do ogroženih ljudi. Tudi Rdeči križ ima pomembno vlogo pri organizaciji civilne zaščite in splošnega ljudskega odpora. V tem času potekajo na terenu predavanja ravno o teh vprašanjih. Vključiti se nameravajo tudi v akcijo zdravljenja alkoholikov. Trebanjski klub zdravljenih alkoholikov ima že mnogo izkušenj. Delavcem pri Rdečem križu bodo pomagali z nasveti nekateri terapevti iz kluba. Pri Rdečem križu so se lani lotevali tudi na videz drobnih akcij: zbiranja oblačil in starega papirja. V skladišču imajo še precej oblačil. CISTI KMETJE BOLJ OBREMENJENI Ugotovljeno je, da kmetje, ki plačujejo tudi socialno zavarovanje', plačujejo večje obveznosti kot tisti, ki delajo na zemlji poleg rednega dela. Zato je občinski izvršni svet predlagal, da se zviša dodatni davek nekmetom za 30 odst. Čisti kmetje so namreč poleg prispevka za socialno zavarovanje plačevali tudi prispevek za starostno zavarovanje, vse to pa je lani znašalo skupaj 58,65 odst. brez pavšalnih zneskov na gospodarstvo. Če bi prišteli še pavšalni znesek, je obremenitev na kmetijo čistege kmeta s povprečnim katarstrskim dohodkom znašala lani 117 odst. Zlasti v bolj oddaljenih krajih naj bi aktivisti osnovnih organizacij RK pregledali razmere in poskrbeli, da bi pomoč prišla v prave roke. A. Ž. BREZ PREVELIKIH RAZLIK Občinski sindikalni svet v Trebnjem pripravlja družbeni dogovor o uresničevanju sindikalne liste v občini. Na dlani je namreč, da nekateri kolektivi sploh ne bodo mogli iizplače-vati nekaterih zneskov, kot npr. regresa za dopust. Zavzemajo se, dbi dodatek za prehrano znašal 250 dinarjev, v sklad za dopustniški regres naj bi se na-tekalo po 1.400 dinarjev na zaposlenega, medtem ko naj bi regres delili po socialnih kriterijih. STOLETNIK — Mirenski kamniti most je na enem delu spet omagal, ker je kamenje vezano v glavnem le z malto. Kot že pred časom na eni strani ga bodo tudi na drugi okrepili z žele-zobetonom. Če bo šlo tako naprej, od nekdanje znamenitosti ne bo dosti ostalo. GRADNJA NAPREDUJE — Delavcem novomeškega „Pionirja“ mila zima olajšuje delo pri dozidavi trebanjskega zdravstvenega doma, kar je obet več, da bodo prepotrebni prostori nared kljub poznemu začetku gradnje. Te dni bodo lahko pripravili že vse potrebno za ploščo. (Foto: Železnik) Iz kraja v kraj POJASNJEVATI JE TREBA -Razgovora o celodnevni šoli na Trebelnem se je udeležilo nad 20 staršev. Ugotovljeno je bilo, da otroci iz Mokronoga pravzaprav ne bi prihajali domov nič kasneje kot ponavadi. Tudi izdatki za prehrano bodo regresirani po dohodku na družinskega člana. POZABLJENE ČEBELE - Znana je skrb naših prednikov za čebele, sloves naših čebelarjev in medu je segal daleč čez meje. Ljubitelji teh marljivih živalic so že prava redkost. V razpravi o kmetijstvu v Mokronogu so opozorili tudi na pomen čebelarstva. ZAČETEK - Na pobudo nekaterih posameznikov so v bližini Puščave pri Mokronogu zarezali v travnike do proge jarke za odtekanje vode s tega precej močvirnatega sveta. Izkušnje od drugod kažejo, da samo to ne zaleže, če ni izvedena še drenaža v globljih plasteh. NE MOREJO SI POMAGATI -Mladi v Velikem Gabru bi radi prišli do nogometnega igrišča. Na voljo jim je bil dan svet, ki je tako poln skal, da jim še tako zagnani nogometaši niso kos. Vedno ne morejo le gostovati drugod. Ali res ni mogoče najti primernejšega zemljišča? TREBANJSKE NOVICE Odprtih rok za pomoč sočloveku / p f' CELOLETNA MALA SOLA - V Dragatušu imajo celoletno malo šolo, ki jo vodi posebna tovarišica. Vsak dan pride v šolo za tri ure 23 otrok, ki se pripravljajo na začejek „ta prave“ šole. PREMALO HLADILNIC ZA MLEKO Konec prejšnjega meseca je črnomaljska kmetijska zadruga organizirala v Dragatušu sestanek s proizvajalci mleka iz proizvodnega okoliša Draga tuš in Črnomelj. Govor je bil med drugim tudi o problemu kislosti mleka; marsikje še nimajo trifaznega toka in ne morejo postaviti hladilnic. Lani je zadruga opremila tri zbiralnice mleka s hladilnimi bazeni. Kmetje so se pritožili, da od višje odkupne cene za liter mleka ni pravega haska, ker je ukinjena republiška dodatna premija. VELIKO ZANIMANJE ZA KOŠARKO V drugi polovici aprila se bo začela črnomaljska občinska košarkarska liga, v kateri bo sodelovalo osem klubov iz KS Semič, Črnomelj, Dra-gatuš, Stari trg in Vinica. Prvi del lige bo trajal do junija, jesenski del pa bodo igrali septembra in oktobra. Pričakujejo, da se bosta prijavili tudi dve ekipi iz Metlike, tako da bi bila to belokranjska liga. Poleg tega pa bosta dva kluba sodelovala v dolenjski ligi. JASLI V ČRNOMLJU IN SEMIČU V ponedeljek, 7. marca, so v novih vrtcih v Črnomlju in Semiču sprejeli prve otroke v jasli. Za občinski praznik odprti novi vrtec v Loki v Črnomlju zaradi pomanjkanja vzgojiteljic ne more sprejeti toliko otrok, kolikor je prostora. Upajo, da bodo do jeseni ta problem uredili. Sedaj je v vrtcu 56 otrok, od tega 24 v jaslih. Boj za enotne priznavalnine V črnomaljski občini je največ borcev na število prebivalcev — Vplivna družbenopolitična sila — Premalo denarja za zdravljenje Konec lanskega leta je bilo v občini 3.431 članov ZZB NOV, od teh kar 1.435 žensk, ki so vključeni v 24 krajevnih organizacij. Povprečna starost borcev je 58 let, zaposlenih je še 139 udeležencev NOV, 240 pa jih prejema priznavalnino. Kako pomembno vlogo je imela Bela krajina med vojno, pove tudi podatek, da je v črnomaljski občini, ki danes šteje nekaj več kot 17.000 prebivalcev, vsak peti občan član ZZB, poleg tega pa danes živi v občini še deset nosilcev Spomenice 1941. Tako ni nič nenavadnega, da je ZZB Črnomelj na vseh ravneh vplivna družbenopolitična sila. Še posebej se borci vključujejo v splošni ljudski odpor in delujejo v vseh komisijah in odborih, tako na občinski ravni, kot v krajevni skupnosti. Še posebno skrb borci posvečajo mladini, jo seznanjajo z zgodovino NOB in jo vzgajajo za vredno naslednico, ki bo ohranila in prevzela revolucionarne tradicije. Borci se redno udeležujejo pohodov po partizanskih poteh, še posebej borci iz Starega trga, Vinice, Dragatuša, Črnomlja in Semiča. Med najboljšimi krajevnimi organizacijami je KO Adle-šiči, kjer imajo borci bogat arhiv, zelo dobro sodelujejo tudi z borčevskimi organizacijami iz sosednje Hrvaške. Eno najbolj perečih vprašanj, ki mučijo borce, je vprašanje priznavalnin. Višina priznavalni- ne je namreč odvisna od gospodarske moči občine. V nerazviti črnomaljski občini pa pride na število prebivalcev največ članov ZZB v Sloveniji, zato so borci v tej občini tudi najbolj prizadeti. Ta problem, ki že meji na krivico, bo treba v okviru republike ali pa celo zveze čim prej rešiti. Tudi na področju zdravstvenega varstva borcev bi morala družba narediti več. Do lani je komisija v Novem mestu pošiljala na klimatsko in kopališko zdravljenje toliko borcev, kolikor je bilo sredstev; zgodilo se je, da marsikdo, ki bi bil zdravljenja nujno potreben, ni mogel iti, ker je bil fond že izčrpan. Do sedaj je bilo na takem zdravljenju iz občine vsega skupaj 26 borcev. Borci so si zelo prizadevali, da bi v novem zdravstvenem domu dobili svojo ambulanto, vendar iz tega do sedaj ni nič. Na svoja vprašanja in prošnje ne dobijo niti odgovora. Glede na veliko število borcev in njihovo problematiko se zavzemajo, da bi na občini delal referent za borce s polnim delovnim časom. Pereče je tudi stanovanjsko vprašanje. Od 1969 je 1.327 borcev dobilo posojilo za popravilo, dograditev ali gradnjo stanovanjskih hiš, vendar imajo danes še okoli 80 prošenj; da bi vsem ugodili, bi potrebovali okoli osem milijonov dinarjev, na leto pa imajo na volio le 500 tisočakov. A.B. ČRNOMALJSKI DROBIR DAN SAMOUPRAVLJANJA -Na osnovni šoli Komandanta Staneta v Dragatušu je bil v torek, 8. marca, dan samoupravljanja. Ta dan so šolo upravljali in v njej poučevali učenci. Vodja šole je bil uenec 8. razreda Roman Fink. Tudi ta poteza priča, da si v Dragatušu res prizadevajo za enakopravnost: celo leto vodi šolo ravnateljica Fani Toman, za dan žena pa njeno funkcijo prevzame mladinec. NOVO IME? - V programu javnih del se že od 1974 vleče in prelaga ureditev ulice Sadež. Na zadnji seji skupščine je delegat iz te ulice predlagal, da bi jo preimenovali, da se ne bo vsako leto v programu pojavljalo eno in isto ime .. . POMANJKLJIVI ZNAKI -Črnomaljski vozniki ugotavljajo, da so nekateri prometni znaki v mestu pomanjkljivi. To še posebej velja za nekaj znakov ,,stop*‘, ki bi nujno morali imeti dopolnilno obvestilo, koliko metrov od znaka je treba ustaviti. Če se ravnajo po sedanjem znaku, ustavijo precej pred križiščem, v križišču, ko bi bilo res treba ustaviti, pa lahko peljejo naprej. Lep primer je stop znak pri gostilni Skubic. Postaviti bi bilo treba tudi nekaj novih znakov, na primer v križišču na koncu prvega mostu na cesti proti Adlešičem, kjer sedaj velja desno pravilo in je prednostna makadamska, tako rekoč sUanska cesta. V nepreglednem križišču pri stavbi gozdne uprave bi bilo treba znak nimaš prednosti zamenjati s stop znakom, v preglednem križišču pri Beti pa obratno. Takih točk je še več, zato bo verjetno potrebno imenovati komisijo, ki bo to proučila. NOV PEVSKI ZBOR - Gribelj-čani so ustanovili pevski zbor, v katerem poje dvajset ljudi srednjih let. Vaje imajo v gasilskem domu, pevce-pa vodi Janez Tottcr, navdušen glasbenik. Delo Gribeljčanov zasluži po- hvalo, posnemanje in pomoč, zato jim ne bomo zapirali vrat pred nosom, kadar bodo prišli pred nas s svojimi načrti. Dvajset hiš gradi cesto Tako kot prebivalci drugih vasi v črnomaljski občini so tudi vaščani Jelševnika spoznali, da brez trdega dela in odpovedi ni napredka. Največja ovira za njihov napredek pa je slaba cesta. Ko so asfaltirali cesto Črnomelj - Stražnji vrh, so vaščani Jelševnika sklenili, da bodo posodobili vaško pot, ki to cesto povezuje z njihovo vasjo. „Priprave na to za nas veliko in pomembno akcijo so se začele lanskega novembra, delati pa smo začeli sredi februarja," je povedal Jože Žugelj iz Jelševnika, zaposlen v Beltu. ..Dvajset fospodinjstev je do sedaj zbralo 00 tisočakov; seveda pa to ne bo dovolj in računamo, da bo vsako gospodinjstvo prispevalo okoli dvanajst tisoč dinarjev, povrh tega pa še naimanj 200 ur prostovoljnega dela. ‘ Cesta, ki so se jo namenili asfaltirati, je dolga 1.100 metrov, široka pa naj bi bila po prvotnih načrtih tri metre in pol, če pa bodo dobili mimo že obljubljene še kakšno pomoč, bi jo radi razširili še za pol metra. „Pomaga nam krajevna skupnost Dobliče-Kanižarica, ki je za miniranje prispevala 50 tisočakov. Vaščani bomo vsa zemeljska dela opravili sami in računamo, da bomo končali do srede aprila, saj bi do 1. maja radi asfalt. Ta cesta bo koristila predvsem otiokom iz naše vasi, ki jih vozijo v šolo v Črnomelj. Jelševnik bo imel tako komunalne probleme rešene: vodovod in trifazni tok imaino, kmalu bo tudi cesta asfaltirana; ko pa bo asfaltirana še cesta od črpališča za vodovod pri Jerneji vasi do ceste Črnomelj-Vinica to je v srednjeročnem načrtu KS Dobliče-Kanižarica - bomo imeli lepo krožno cesto od Bezgovca do Kanižarice," dela načrte Zubelj. A. B. Čimprej nadoknaditi zamujeno Zbora občanov in delegatov KS Metlika sta pokazala, da so se krajani prebudili dolgoletne otopelosti — Delo in denar za napredek Kaže, da je v miselnosti krajanov krajevne skupnosti Metlika prišlo do pomembnega premika. Doslej namreč delo v tej krajevni skupnosti v nasprotju z vaškimi nikakor ni moglo zaživeti, ljudje so dokaj brezbrižno gledali na vse, kar bi jih moralo še kako zanimati. Temu stanju je v veliki meri krivo tudi prejšnje pojmovanje, da sta občina Metlika in KS Metlika eno in isto, ko so za vse poskrbeli „ta višji" na občini. Krivce pa bi lahko iskali tudi še kje drugje. „Zadnji zbor občanov in zamujeno v prejšnjih letih, vsi zbor delegatov pa sta dala načrti pa se najprej zaletijo v popolnoma drugačno sliko. Ljudje so se prebudili, razpravljali so o problemih svoje KS in predlagali rešitve," je povedal predsednik sveta KS Metlika Nikola Ladika, sicer načelnik oddelka za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini. „Največ je vredno to, da so naši krajani pripravljeni tudi sami prijeti za delo, prispevati denar, da bo njihovo okolje lepše urejeno. Opažamo tudi primere zdravega, tekmovanja med posameznimi ulicami, naselji, in to je tudi zagotovilo, da smo na pravi poti.“ Želja in potreb je veliko, saj bi vsi radi čimprej nadoknadili usmeijenih kmetij in ti kmetje imajo premalo zemlje, da bi lahko pridelali dovolj krme za svoje hlevske kapacitete. Pa še to: tu ne gre za najemne odnose, marveč za skupno proizvodnjo, ki jo črnomaljska zadruga načrtuje za več let naprej; odškodnino za zemljo pa obračuna ob proizvodnji. Poleg tega namerava zadruga še naprej obdelovati določene površine zemlje na tem posestvu. Postavlja se vprašanje, zakaj je do teh govoric, da ne rečemo obrekovanj sploh prišlo. Očitno jih je „v obtok" spravil nekdo, ki sicer pravo stanje zelo dobro pozna. Očitno si od tega, pa čeprav kratkotrajnega razburjenja ljudi, nekaj obeta. Vendar mora vsak spletkar vedeti, da se take spletke najprej obrnejo proti izvoru. V tem konkretnem primeru je resnici prvi prišel do dna predsednik KS, ki so ga ludi hoteli vplesti v nečedno podpihovanje. A. B. največjo oviro: skopo odmerjena sredstva. „Za letos smo se odločili za rekonstrukcijo vodovoda Veselica — mesto; popolnoma bomo obnovili stari cevovod v dolžini enega kilo- za javno razsvetljavo v mesu rešitve perečega vprašanjai « nalizacije za stari del in naselja nad Obrhom itd. je, da vsega letos ne bomo op. vili, treba pa je zače ’ {L Ladika. Svet KS bo v kraj® izdelal podroben načrt KS. (la bodo ie dop**J skupščini sprejeti načrt, ^ pa je tudi program dol. 1980. „Da bi lahko J li čim več, razmišljam0 referendumu za uvedbo OZALJSKA VODA ZA METLIKO Oskrba z vodo je že dalj časa eden večjih problemov Metlike. Poraba vode se je v zadnjih letih, ko se mesto širi, precej povečala, da v višjih nadstropjih stanovanjskih blokov voda ne teče. Zato se delegati na da v višjih nadstropjih stanovanjskih blokov voda ne teče. Zato se delegati na skupščini niso prav nič obotavljali, ko so zvedeli za ponudbo sosednje ozaljske občine, da odobrijo okoli 500.000 dinarjev posojila, za to pa bi se Metlika lahko priključila na vodovod Obrh (ozaljski) - Jurovski brod. Metlika bo tako 30 let dobivala iz tega vodovoda po 15 litrov vode na sekundo, seveda po ekonomski ceni. Še naprej pa ostaja v načrtu zajetje izvira Krupice, kar bi dokončno rešilo vprašanje oskrbe z vodo, vendar bo to zahtevalo velika sredstva. Ponudba ozaljske občine je tudi plod dobrega sodelovanja sosednjih ob-kolpskih občin na vseh področjih. Resnica proti spletkarjem Na Krasincu je prejšnji teden po nepotrebnem prišlo do raz-buijanja, hude krvi in obtožb na račun KZ Črnomelj. Širile so se govorice, da kmetijska zadruga daje vaščanom Gribelj in Cerk-višč v najem zemljo, ki so jo 1959 vzeli Krasinčanom s komasacijo. Nekateri vaščani so se razburjali, češ da so Gribeljčani svojo zemljo dobili pred leti nazaj in jo drago prodali, sedaj pa jim zato, ker spadajo pod črnomaljsko občino, dajejo še zemljo Krasinčanov itd., itd. Resnica pa je povsem drugačna. Sporna zemlja je last KZ Črnomelj, saj so prejšnjim lastnikom, ki so jo oddali za 15 let, kasneje ali zamenjali za enakovredne parcele ali pa odkupili. ..Lastninski odnosi glede sporne zemlje so urejeni, če pa v enem ali dveh primerih do tega še ni prišlo, tega ni kriva zadruga; mi smo vedno pripravljeni to narediti," je povedal direktor KZ Črnomelj Danilo Rus. „To zemljo pa sedaj dajemo za določen čas našim kooperantom za skupno proizvodnjo, in da je ne dobijo Krasinčani, je razlog le ta, ker oni niso naši kooperanti, marveč kooperanti metliške zadruge." Na tem področju je precej Nikola Ladika: „Ljudje so pripravljeni prijeti za delo in prispevati denar.“ metra, za kar smo odobrili 500 tisočakov, vendar bo to premalo in računamo na pomoč občanov. V načrtu je še asfaltiranje mestnih ulic in cest Obrh, Križevska vas, Breg revolucije, Jarčeva in še nekaterih v skupni dolžini nekaj manj kot 2 km. Za ta dela je na voljo 1,2 milijona dinarjev; za to bodo ljudje največ prispevali v denarju in z delom, saj bodo sami opiavili vsa zemeljska dela, denar bo šel le za gornji sloj, za gramoz in asfalt,“ je pripovedoval Ladika. Letos bo krajevna skupnost uredila okolico mrliške vežice in pokopališča, za kar so namenili 100 tisočakov, v načrtu je še modernizacija električnega omrežja na Vinogradniški cesti; s krajevnimi skupnostmi Lok-vica, Grabrovec, Drašiči in Božakovo se dogovarjajo za nakup mrliškega furgona. „Stvari, ki jih je treba opraviti, je še veliko, od izdelave načrtov nega samoprispevka, P , pa je tudi tesnejše P°', .. jiri s SIS in družbenopoliM organizacijami. nis0 k programu Uidi dela, “ ^ stvar KS, marveč celo ^ ne; gre za vprašanje kulgg doma, kina, telesne otroškega varstva MALA SOLA SE JE ZAČELA • na bruarja se je „ osnovni šoli začela šola, ki jo v Metliki obiskuj® ^ i podružnični šoli na S tf(, jo» otrok; v vrtcu imajo ce wjio obiskuje pa jo 30 otto • . _ ju? vrtcu - tam je en 0 popoldne, vodi jo ^S.J. eneJ*J oddelka v mctliSk1 so ^ Suhorju pa vodi uč^Mptlik° samo za malo šolo. V Me**. J zijo s šolskim avtobusom ški otroci, ki bodo tu razred. Za vsakega ,,m so v šoli določili poe^tnov H da na poti v šolo w nanj. ZAČETEK MLADI^1 ŠPORTNIH V nedeljo, 6. marca, *>/O ki začele letošnje mla' ekipe P?'?, ni1? i b k P k n ir n Pl Pl Pi Pi k: st Pl kr de ski to; ske Ra; Pav Goi OO ZSMS iz občine di črnomaljski garnizon n v malem nog0 ai cmomaijsia S**«?" JeVn Ur= bodo v petih panogah- ^eij, metu, kegljanju, šahu, nj*g * nisu in rokometu, tekmovanja v malt veliko gledalcev, še pose m bodrilo svoie ekipe- K . - GP 8:3; g Metlika Božakovo 10.1, men - u- . - Gradac 2:1; ^do* Lfli ce 2:1; Lokvica - PodZ- ' Krasinec - OŠ Po ski itU' ~ “S* ZA SODOBNO CESTO - Vaščani Bereče vasi bodo s svoj stvi in delom razširili in asfaltirali sedanjo vaško pot ««tr do vasi. Poleg tega bodo opravili še vssa zemeljska dela ^ cesti od vasi do odcepa za Bušinjo vas pod žago. čno dobili 1.300 metrov dolgo krožno pot, ki si jo ie želijo. SPREHOD PO LJUDJE, ki hodijo nakupovat v samopostrežnico, so večkrat v zagati, ker nimajo kje parkirati svojih železnih konjičkov, fts je, da bi se lahko marsikdo primajal zapravljat denar peš, kar bi gotovo koristilo njegovemu zdravju, res pa je tudi to, da parkirne prostore zasedejo z avtomobili uslužbenci samopostrežne trgovine in mesnice, česar pa v bodoče ne bodo več počenjali, ker so pričeli kupci že glasno godrnjati. BETI bo letos prvič sodelovala na sejmu Zena - cveče - lepota v Sarajevu. Za ta korak so sc odločili predvsem zato, ker so nekatera bosenska podjetja izrazila željo kupovati prav na tej prireditvi. Kupcem pa je tieba vselej ustreči in prisluhniti njihovim milim zahtevam. MALO DRUŽABNEGA življenja so vnesli v mesto plesi v hotelu Bela krajina, na katerih igra ansambel Mrru^ji Škorpijoni. Za «topgSfe J’, H pnk !°p vleči iz žepa dvajset sM sišču pa se vrtijo i ^ pj nem mladi, fo. xcvalflc močno Odprte oja • p NA REVIJAH. k> * em F sredi marca na Vin'0 JL P ki, bodo dekleta- ; g fc prikazovali modele |til j, zimske kolekcije /'• 29s mata manekenstvo sc zglasijo v marketi 8 kjer bodo zvedeli jcc P . odločitvijo bo treba ^ V! V PRUSOVI zdaj svojo delavnic dobrodošel v mes J. mudniki v službo govor, da se jim je ^ ali pa da jim M zasprfi Vratarji, ki morajo ^ vati v knjigo, se manjšega posla- H metliški tedfl^ Jjrigada RK pomagala podeželju Na območju Strug pričakujejo tudi letos mladinske ekipe RK — Uspešna krvodajalska) .___________________________ akcija ainm inskimi večjimi akcijami Rlečega križa v občini Kočevje emm najprej mladinsko delovno brigado RK, ki je imela °j sedež na Prevolah v občini Novo mesto, delovala pa je nai ftm * —. VVJ,UU aivv.ijdim luctcgd MU.d v uucuu sicer _‘ei?lrnjnajprej mladinsko delovno brigado RK, ki je imela tudi na^K* -• 113 ^rev°lah v občini Novo mesto, delovala pa je o deln • mo.či“ Strug, se pravi v naši občini,“je povedala za uvod .m občinskega vodstva RK Kočevje tajnica Jožica zdrav!*’3'*3 ^ delovala na droči, ° Prevent*vnem po- ^braže!iPTdal°ojU VZg°jein rali v SmS' orgamzi- otrok v?^ Yt6C za okoli 50 dili na t Je eloval 3 tedne, vo-dijakinji 4. letnika anketo . . Pa “ opravili stvenem S0cia'nem ’n zdrav- obmo|u SgU Prebivalstva plakati po novem <%mu ^la^tVirK°ČeVju bliža konec mogd “Pravi, da ne kjerkoli se mu h?5- t?'1' Plakatov> p1akatiranieTv^ ljub^0- Poslej bo *fih bodo dSno>e na mestih, ?0sti- Te so rtni£ ktaJevne skup-* °bnavljati na tudi vzdrževati nje. Jatl naPrave za plakatira-Po Pečati. Ra,*^ e*?a Plakatiranje Plakate je treh?11!! m P®Primeme Prelepiti. Nai k a ^r,0 oziroma v tednu dni po ^tom, j’ 1J Lbda razglašena s pla-stfaniti. Seveda P ete zanjo od- ftbtiranfc t ^ 1° velja le za ^sil« teh mestih- Za nitne kazni. 50 Predvidenc Stružanci so vrtec in sploh člane mladinske brigade RK lepo sprejeli. Predvidoma bodo tudi med letošnjimi počitnicami člani te brigade spet organizirali vrtec v Strugah. Zamišljeno je tudi, da naj bi zdaj, po socialno-zdravstveni anketi, prišla v Struge še zdravstvena ekipa. Posebne tehnične ekipe pa naj bi opravljale razne male asanacije.“ — In katere so bile ostale pomembne akcije RK? „Glavna je krvodajalska, ki je tudi lani izredno lepo uspela. V sedmih odvzemnih dneh je darovalo kri 1.312 občanov od skupno okoli 17.000, kar pomeni, da je 7,7 odstotka občanov krvodajalcev. Smo med tistimi občinami v republiki, ki imajo največji odstotek krvodajalcev. Med pomembnimi akcijami so še novoletni obiski in obdarovanja starostnikov, ki smo jih opravili ponekod sami člani RK, v nekaterih KS pa skupaj z drugimi organizacijami in KS. Naša organizacija je za minulo novo leto obdarila 170 občanov, starih 80 in več let. Ostale večje akcije so še: 80-umi tečaj medicinske prve pomoči v Kočevju, ki bo zaključen te dni; tečaj za nego bolnika v Željnah, zbiranje starega papirja, oblačil in obutve itd. V tednu RK, ki je vsako leto v prvi polovici maja, bomo izvedli akcijo „Varujmo naše okolje11. Vendar naj to ne bo enotedenska akcija, ampak naj traja vse leto, vanjo pa naj se vključijo vse organizacije in posamezniki, predvsem pa šole in krajevne skupnosti.'4 J. PRIMC Radi bi ribiško družino Nejasne zadeve, ki jih osilniški ribiči ne morejo razčistiti sami, naj bi skušali rešiti s pomočjo RD Kočevje VOLITVE IN Na "Kovanja sku^čine^oeeIZborov občinske ta*. Za noveea nkx° “"en°vali: ca Primoža Cunri ^ JavneSa Sir." za delegate V LJubljane, sklada skun i,Up občin-P^0viča> Jožete ! ?!erv Vinkii LKVa^eenaJo|fjeValnega odbora SSJ zdomcev ’Vpn°S!°Pnega dsednj]^ Zinkr, ? Drobniča Nadn nt0na Križa » ®mlJak (tajni- eta Zemi’vS£ 26. februarja je bil v Osilnici sestanek ribičev z osilniškega področja. Pogovorili so se o problemih ribištva, upravljanju ribiškega okoliša in varovanju voda kot dela naravnega človekovega okolja. Ugotovili so, da ribiška družina Cabar, ki ima tu svoj okoliš, ne skrbi za pravilno ohranjevanje in vzdrževanje rib. Osilniški ribiči ne poznajo ribiško-gojitvenega načrta RD niti kako je z upravljanjem RD. V samoupravnih organih RD imajo le enega delegata, kar je v nesorazmerju s številom članov s tega področja. Prav tako RD ne ukrene ničesar proti onesnaževanju Čabranke, čeprav narašča. Izvolili so tudi petčlanski odbor, ki bo posredoval pripombe ribičev samoupravnim organom RD z zahte- f PROSLAVE - V kočevski občini se bodo (Foto; Primc)0SkVe konca aprila. Prva je bila v Kočev- n?!v*e r°bne iz Kočevja veseli: Pomlad se čeprav se Tudi jate \0\ n,0vUoi e vrniion lu?> Jate ! $ ^ca „J^sko leto' Pa sele ne bi l'rf^eWa huda^J6 18‘ puMuuijciiu. yetef us je že večkrat veliko podjetij, 0 Za kar bo o«**10 znova UlvZg^Vovalno dJur*žuje pcV Varja ‘‘d!1’ delali »n M? st.k lahko veseli a >ibodo^šunaedt: p SERVISOV NI - Servisnih delavnic je premalo. Za popravila gospodinjskih strojev in drugih aparatov in naprav je v Kočevju zelo slabo poskrbljeno. Tudi v Kočevju imamo veliko podjetij, ki delajo to in ono, ko pride do okvar, pa ne dobiš človeka, da bi jih popravil. NAJSTAREJŠI MOPEDIST - Izpiti za vožnje s kolesi s pogonskim motorjem potekajo skoraj brez pre-stanka, saj je na območju kočevske občine veliko mopedistov. Pri izpitih gre različno, saj nekateri obvladajo snov lažje, drugi pa težje. Precej jih ima tudi „popravne“ izpite. Zanimivo je, da je 82-letni upokojenec in koroški borec za severno mejo Zmagoslav Kranjc naredil izpit kar prvič in celo brez negativnih točk. To je bil do sedaj najstarejši „učenec“ cestnoprometnih predpisov pred kočevsko izpraševalno komisijo. POLH POTUJE - Poročali smo že, da je bila v kinu Jadran v Kočevju pred kratkim premiera dokumentarnega filma „Polh“, ki je bil posnet v Kočevski dolini. O filmu bomo še podali skupno oceno in spregovorili o vtisih gledalcev, ko bomo zvedeli, kako je bil sprejet tudi v Ribnici in Kočevski Reki. Prvi glaso- vo, da se stanje izboljša. Menijo, da imajo sicer drugače pravico, da začno postopek za ustanovitev RD Osilnica. Kritizirali so tudi edinega delegata osilniških ribičev v samoupravnih organih RD, ker ni prišel na sestanek. Ne morejo razumeti tudi stališča sveta krajevne skupnosti Osilnica, ki je sestanek proglasil, da ..predstavlja na ta in drugačen način vmešavanje v delo KS in njene programe ter povzroča politične probleme na terenu". Zbor delegatov KS Osilnica je 13. februarja ponovno sklenil, da se ustanovi RD Osilnica, kar je tudi v srednjeročnem načrtu KS. Samo deset dni kasneje pa je njegov izvršilni organ sklenil, da „se KS in drugi samoupravni organi s tem ne strinjajo11. Na sestanek ni poslal niti delegata, da bi zagovarjal to stališče! Svet KS si torej lasti pravice, ki so osnovne pravice ribičev in RD, in jim je tako odvzel pravico do samoupravljanja ter prekoračil svoja pooblastila. O tem primeru bi moral sedaj razpravljati tako Zbor delegatov, kot tudi družbenopolitične organizacije. Ribiči čakajo na odgovor. JOŽE OŽURA Kumrovška 21 LJUBLJANA OPOMBA UREDNIŠTVA: Prizadevnost osilniških ribičev za čisto okolje in dobro gospodarjenje s Kolpo ter njenimi pritoki je vredna pohvale. Vprašljivo pa je ustanavljanje ribiške družine za območje njihove KS. Vode v kočevski občini so namreč dane v upravljanje RD Kočevje in bi bilo verjetno prav, da bi osilniški ribiči z njeno pomočjo reševali sporne in nejasne zadeve. Vodstvo RD Kočevje bi osilniške ribiče seznanilo tudi s predpisi s področja ribištva, katere bo treba pri predlogih osilniških ribičev tudi upoštevati. Pl (Stote. mm / "f POSODOBILI SKLADIŠČE — V Donitu Sodražica so uredili paletno skladanje izdelkov. Tako z manj napora hitreje opravijo delo in še bolje izkoristijo skladiščni prostor. V načrtu imajo še nakup kontrolne mize za previjanje tkanin in kontrolo izdelkov. (Foto: Primc) Letos nadoknaditi lani zamujeno Da, s pridržkom za višje izdatke v zdravstvu — Višje stanarine Osnutek programa družbenega razvoja občine Ribnica za letos bo dan skupaj s pripombami komisije za plan v enomesečno javno razpravo. Tak je bil sklep zadnje seje občinske skupščine Ribnica. Na njej so ugotovili, da lanski program ni bil dosežen. Letos bodo skušali lanski zaostanek nadoknaditi. letošnje leto bo za vse delovne in druge organizacije ter za vse delovne ljudi zelo naporno. STARI LOG: INDUSTRIJSKI OBRAT? Na zboru občanov iz območja krajevne skupnosti Stari Log pri Kočevju so dosedanje delo dobro ocenili, obenem pa so nakazali nekatere naloge, ki bi jih morala skupnost opraviti za hitrejši razvoj kraja. Med drugim bi morali skrajšati postopek za pridobivanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj in poskrbeti za ustanovitev manjšega industrijskega ali obrtnega obrata. Ko so se pogovarjali o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, so menili, da jih morajo poslej, bolje izkoriščati. Zavzeli so se tudi za posodobitev cestnega odseka Ko-čevj e - Dvor, glede bodoče organizacijske oblike krajevne skupnosti pa so predlagali, da bi se pridružili krajevni skupnosti Stara cerkev. V. D. KOSOVELOVE PESMI Člani kulturno-umetniškega društva osnovne šole Kočevje so minuli teden pripravili izredno uspel lite-rarn-vecer, na katerem so z nenavadnim smislom ter z dovršenim recitiranjem ob glasbeni spremljavi s plošč predstavili vrsto pesmi Srečka Kosovela. F. B. Na seji so sprejeli še poročilo družbenega pravobranilca samo- BOLJŠE, A SE SLABO Zadnjega testiranja poklicnih voznikov motornih vozil v Kočevju, ki | je bilo 2. marca, se je udeležilo 55 šoferjev. Od skupno možnih 6.600 kazenskih točk, so jih nabrali 1.240. Ta rezultat je sicer slab, vendar že precej boljši, kot so jih dosegli poklicni vozniki na prejšnjih testiranjih. ODRASLI V ŠOLI Sredi februarja je delavska univerza Ribnica organizirala pri osnovni šoli 7. razred osnovne šole za odrasle. Vanj se je vpisalo 18 slušateljev, že po nekaj dneh pa je število na-rastlo na 24. Pouk imajo 4 dni v tednu (od 16. do 21. ure), trajal pa bo od prvih dni junija. Slušatelji so pri pouku zelo prizadevni. Zvedeli smo, da bodo tisti, ki bodo dosegli najboljši uspeh, oproščeni zaključnega izpita. Stroške šolanja krije izobraževalna skupnost. Jeseni bodo organizirali S. razred za odrasle. GREMO V KINO V kinu Doma JLA v Ribnici bodo predvajali danes, 3. marca, film policijsko izsiljevanje", 5. in 6. marca „Zandijeva mlajša", 9. in 10. marca pa „Lorda iz predmestja". 5. in 6. dopoldne bo matineja „Cudna čudesa Charlieja Chaplina". KAKO BO RAZDELJEN STANOVANJSKI DINAR? Pretekli teden so v Kočevju pri Samoupravni stanovanjski skupnosti (SSS) podpisovali predstavniki delovnih in drugih organizacij sporazume o temeljih družbenega načrta SSS do leta 1980 in sporazum o združevanju sredstev v tem obdobju. Dokumenta med drugim določata tudi, da se bo 6 odstotni stanovanjski prispevek delil tako: 2,055 ostane delovnim organizacijam, 1,8 ga združujejo za družbeno gradnjo, 1,8 za družbeno pomoč (solidarnost), 0,345 odstotka pa za gradnjo dijaških in študentskih domov. Dokumenta je podpisala 2. in 3. marca že velika večina delovnih in drugih organizacij, zato sta obvezna tudi za tiste, ki ga niso podpisali. Nove komisije Skupščina telcsnokulturne skupnosti Ribnica je pred kratkim v skladu z dogovorom o regijskih središčih za izobraževanje ustanovila občinsko središče. Vanj je imenovala Jožeta Starca (predsednik), Dušana Bajdeta, Elo Kržan, Majdo Picek in Alojza Ruparčiča. V območni center so imenovali Jožeta Starca, Dušana Bajdeta in Majdo Picek. Zaradi varčevanja oziroma kar najbolj gospodarne porabe denarja in materialnih sredstev so imenovali tudi stalno komisijo za odrejanje osebnih dohodkov trenerjem, vadni-kom, instfuktorjem in drugim stalno zaposlenim v telesni kulturi. Člani te komisije so: Jože Jamnik, Ciril Grilj, Rudi PuUe, Jakob Mihelič, Simon Gorše, Milorad Šipka, Živko Sirkovski, Zlata Zobec, Svetomir Petrovič in Srečko Vrbinc. M.G-č upravljanja -in poročilo o vzgojno-izobraževalnih rezultatih osnovnih šol v občini v minulem šolskem letu. Nadalje so sprejeli odlok o povišanju stanarin za 30 odstotkov, ki bo začel veljati s 1. aprilom. Hkrati so sprejeli odlok o delni nadomestitvi stanarine, ki določa, pod kakšnimi pogoji so stanovalci upravičeni do družbene pomoči. Posebne pozornosti delegatov sta bila deležna dogovor o usklajevanju davčne politike za letos in sprememba oziroma dopolnitev odloka o davkih občanov. Ugotovili so, da je v prihodnje potrebno pri pripravah dogovora še tesnejše sodelovanje kmetov in obrtnikov. Pri odloku o davkih pa je bilo predlagano, naj bi prihodnje leto med usklajevalnim postopkom (med občinami) predlagali, naj bi davek od izdelkov domače obrti znižali ali ukinili. Razprava je pokazala tudi, da v občini prave domače obrti skoraj ni. Živahno je bilo še med razpravo o predlogu regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana, da naj bi zaradi izgube te skupnosti zvišale občine dogovorjena sredstva za to skupnost za 6,4 odstotka, kar pomeni za ribniško občino okoli 3 milijone dinarjev. Ta vsota je tolikšna, kot jo dobe na leto kar tri občinske SIS (telesna kultura, otroško varstvo, kultura). Delegati so se strinjali s tem, da se stopnja zviša, niso pa se strinjali s tistim delom predloga, ki pravi, da bi bila ta dodatna sredstva všteta v osnovo za sredstva zdravstvenega varstva za letos. Zaradi tega bodo izvršitev sklepa zadržali, dokler ta njihova pripomba ne bo upoštevana. J. P. Vabijo prve komuniste Mladi ohranjajo spomine na narodnoosvobodilni boj Člane prve osnovne organizacije KPS Ribnica bodo povabili na razgovor člani zgodovinsko-marksi-stičnega krožka osnovne šole Ribnica. Ti, najstarejši komunisti iz Ribnice, ki pa danes v glavnem žive drugod, so Vinko Knol, Janez Kmet, Filip Tekavec in Vinko Mihelič. Razgovor, na katerem bodo stari komunisti seznanili pionirje in mladince s političnim delom pred vojno in kasneje, bo pred prvim majem. Člani krožka so si zadali še več drugih nalog. Tako bodo 25. marca ob proslavi v Makošah, ki bo ena izmed svečanosti v okviru letošnjega občinskega praznika, prisluhnili spominskim besedam komisarja 9. brigade Francija Kolarja o borbi pri Makošah. Njegove spomine bodo zapisali in jih objavili v šolskem glasilu. Nameravajo namreč izdati posebno številko svojega glasila, ki bo posvečena dogodkom iz revolucionarne preteklosti. Razen tega nameravajo člani krožka popisati vse partizanske spomenike in obeležja v občini. Pri vsakem bodo opisali tudi dogodke, katerim je posamezni spomenik posvečen. J. P. Ribniški zobotrebci O PRETVORNIKU - Najtežje delo pri gradnji pretvornika nad starim ortneškim gradom je bila napeljava elektrike, saj je bilo treba postaviti tudi precej električnih stebrov. Zdaj je elektrika že v hišici pretvornika. Kmalu se bo začela končna montaža. Vse kaže, da bomo že 1. maja videli sliko s posredovanjem tega pretvornika. KNJIŽNICA PO NOVEM - Ribniška knjižnica ima vedno več obiskovalcev, posebno med mladimi. Zdaj je uvedla še nov delovni čas, da bi omogočila obisk kar največ občanom. Odprta je vsak delav-nik od 10. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Zdaj so uredili in regisUirali tudi srbohrvaške knjige, medtem ko so doslej izposojali le slovenske. PRAVNI NASVETI - Pri občinski skupščini deluje pravna posvetovalnica. V tem mesecu bo odprta še 23. marca, in sicer od 15. ure dalje. GREMO V KINO - V domu JLA v Ribnici bodo te dni predvajali naslednje filme: 10. marca „Lord iz predmestja", 12. in 13. marca ..Hazarder", 16. in 17. marca „En je osamljena številka". 12. in 13. marca bo matineja ..Bucko grom". KRČMARICA - Pisali smo že o uspešnem delu dolenjevaške mladine. Tokrat naj omenimo, da so z igro Krčmarica gostovali te dni tudi v Ribnici. Uspeh opogumlja mladince, ki žele iti po poteh starejših uspešnih dole nje vaških kulturnih organizacij oziroma skupin, kot sta tudi „Zbašnik“ in „Lončar“. VIKENDI - Nekdaj opuščene goličave v ribniški občini privabljajo vedno več graditeljev vikendov iz Ljubljane in drugod. Gradijo jih od Ortneka proti Ribnici, na Gori, Travni gori in drugod. občan vprašuje medved odgoverja — Zakaj Avto ne pošilja na testiranje svojih šofeijev, čeprav dožive na cestah razmeroma veliko nesreč? - Le kaj bi jih, saj plača škodo zavarovalnica. REŠETO n m? m VABIMO VAS NA OBISK: SKANDINAVSKEGA SEJMA pohištva v COPEN-HAGEN, in na sejem pohištva v MALMOE, letalo, od 10. do 14. maja 1977, SKANDINAVSKEGA SEJMA POHIŠTVA V COPENHAGEN, letalo, od 10. do 13. maja 1977, 29. MEDNARODNEGA OBRTNIŠKEGA SEJMA V MUENCHEN, avtobus, od 31. marczdo 2. aprila in od 1. do 3. aprila 1977, SEJMA MODE „INTERCHIC“ V BERLINU, letalo, od 18. do 21. aprila 1977, HANNOVERSKEGA VELESEJMA, posebno letalo, od 20. do 22. aprila 1977, 9. MEDNARODNEGA SEJMA ISH — sanitarije, ogrevanje in klima - v FRANKFURTU, posebno letalo , od 23. do 24. marca 1977, 55. MEDNARODNEGA VELESEJMA V MILANU, avtobus, od 20. do 22. aprila 1977. PRIJAVE IN INFORMACIJE PRI PUTNIKU, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 17 - 19, tel. (061) 311-542, 314-889. Telex: 316-21. GENERALTURIST GfltiRIH TOUR/ VUGO/UM* Izleti: 9-dnevni izlet v INDIJO od 2. do 10. aprila 1977 6-dnevni izlet v KAIRO od 2. do 7. aprila 1977 6-dnevni izlet v MAROKO od 1. do 6. maja 1977 11-dnevno potovanje na KITAJSKO od 24. aprila do 5. maja 1977. NUDIMO KOMPLETNO OPREMLJENE BUNGALOVE IN APARTMAJE S KUHINJO OB JADRANSKI OBALI. ČLANI KLUBA SVETA KNJIGE IMAJO POPUST! Prijave in informacije sprejemajo poslovalnice GE-NERALTURISTA ter pooblaščene agencije. GENERALTURIST, LJUBLJANA Gosposvetska 7 tel. (061) 21-206 GENERALTURIST—POSLOVALNICA LJUBLJANA 1) Bavi se s prodajo — železniških domačih in mednarodnih vozovnic — spalnikov in couchettov — individualnih domačih in mednarodnih letalskih kart — sprejema rezervacije za „open date" karte 2) Rezervira hotele za: — službena potovanja po domovini in tujini v neomejenem številu 3) Organizira letni in zimski oddih, zdravstveni in rekreativni turizem, seminarje in kongrese, strokovne izlete za OOS 4) Posreduje: rent-a-car Hertz in Avis kreditne kartice Diners Club International, katere zastopnik je Generalturist. OGLASITE SE PRI NAS in DOBILI BOSTE NAŠ NOVI LETNI PROGRAM GENERAL TOURS YUGOSLAVIA, v katerem boste našli primeren izlet ali potovanje tudi za vas. GENERALTURIST, LJUBLJANA Gosposvetska 7 tel.: 21-206 „ PLANICA 77" ZA MLADE PAKET (vstopnica in prevoz v obe smeri) za ogled MEDNARODNEGA TEKMOVANJA V SMUŠKIH POLETIH 20. marca 1977 ZA SAMO 65,00 DINARJEV NUDI MLADIM MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA NOVO MESTO, Glavni trg 7, telefon (068) 22-555. INFORMACIJE VIATOR LJUBLJANA PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE CELOVŠKA 164 tel. (061) 57-021 in 59-041 VIATOR TURISTIČNA AGENCIJA LJUBLJANA TRDINOVA 3 tel. (061) 310-933 in 314-544 ¥ * * * ¥ * * ♦ * * ♦ ¥ * * * ¥ ♦ * * * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ IZ NOVEGA MESTA NA 29. MEDNARODNI OBRTNIŠKI SEJEM VMUENCHEN Obrtniški mednarodni sejem v prestolnici Bavarske, ki se ponaša s skoraj 30-letno tradicijo, je vsako leto večji in zanimivejši. Kar 2232 razstavljaIcev, od teh 759 iz tujine ter iz 42 dežela, bo tudi letos nudilo in razkazovalo vse najsodobnejše iz obrtništva in za obrtništvo. Sicer pa je sejemska uprava mnenja, da bo lanskoletni rekordni obisk z več kot 370.000 obiskovalci letos vsekakor presežen, saj bosta letošnji asortiment in raznovrstnost blaga, razstavljenega na 94.000 kvadratnih metrih sejemskega prostora, daleč večja od vseh dosedanjih. V želji, da bi našim proizvajalcem in obrtnikom omogočili cenen obisk tega sejma, smo pripravili tridnevni strokovni izlet. ODHOD JE 1. APRILA ob 6.00 URI zjutraj Z AVTOBUSNE POSTAJE V NOVEM MESTU. Da bi bilo potovanje v Muenchen tudi pokrajinsko zanimivo, smo izbrali pot, ki pelje prek prelaza Katschberg in dalje ob reki Salzach ter po avtocesti v Muenchen. Za ogled sejma smo predvideli cel sobotni dan in nedeljski dopoldan, zatem pa se vrnemo v domovino. CENA tega strokovnega izleta je 1.580.— DIN in vključuje prevoz z avtobusom, dva polpenziona, vse cestne pristojbine in vstopnine na sejem. Ker je to naše prvo potovanje iz Novega mesta, je CENA REKLAMNA - ISTA KOT IZ LJUBLJANE, UGODNOST PA JE ZA PRIJAVLJENCE TA, DA JIH BO AVTOBUS ČAKAL ŽE V NOVEM MESTU. Po končanem izletu pa si želimo od vas, dragi potniki, čimveč predlogov in želja v prepričanju, da bodo izvedljivi. PRIJAVITE SE LAHKO PO POŠTI NA NASLOV: TURISTIČNA AGENCIJA VIATOR, LJUBLJANA, TRDINOVA 3 (tel: 061-314-544, 316-871), z obratno pošto pa vam bomo poslali potrditev prijave in poštno nakaznico za plačilo stroškov izleta. ŽELIMO VAM PRIJETNO POTOVANJE! VIATOR TURISTIČNA AGENCIJA Ljubljana, Trdinova 3 ^VUGOTOURS LENINGRAD - MOSKVA: 8 dni ¥ * * * * * ♦ * * * * ♦ * * * * ¥ * + ♦ * ¥ ¥ * * ♦ * ¥ * ¥ * ♦ * * * ¥ ¥ * * * ¥ ¥ ¥ ¥ * * ¥ * * * ¥ ¥ ¥ + ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ 3.680 din 2.650 din 2.650 din 2.650 din 8.700 din 2.250 din 2.995 din 24., 31. marec PARIZ: 3 dni 25. marec ATENE: 4 dni 25. marec AMSTERDAM: 4 dni 26. marec NEW YORK: 8dni 26. marec VARŠAVA: 4 dni 25. marec LIZBONA: 4 dni 29. marec ISTANBUL: 4 in 5 dni med 14. aprilom in 2. majem od 1.950 din naprej LETNI ODDIH DOMA: 32 krajev z lastnim prevo- zom ali z letalom iz Ljubljane in Zagreba. LETNI ODDIH V TUJINI: tedenski odhodi, RODOS• od aprila do novembra PORTUGALSKA od aprila do oktobra ŠPANIJA - KANARSKI OTOKI, MALLORCA, COSTA DEL SOL, COSTA BRAVA: od aprila do novembra TUNIS: od aprila do oktobra 1977. PRIJAVE IN INFORMACIJE: Titova 25 (v kozolcu), tel. (061) 320-852, 327-792 pusmr mo Import—Export: FAR RA D'ISONZO Gorica (Italija) Tel. 888-025 Zastopstva podjetij ^ MAB "AGRIFULL" in drugih •Motokultivatorji od 5'^ •Traktorji in gosenW - 90 KS *Pre5e za grozdje »Mreže P_r°*' •Gume „GOODYEAR # torjeinavtomobile^^^ isa-spati CJ -HITRO - ENOSTAVN1 -POCENI GRADITE Z ■ spati ZIDAKI i tu Po H 9oi ob telefon (064) 77 lesna industrija ljubljanska c.32 64260 VAS NEDELJSKI IZLET Nedaleč stran, komaj 5 kilometrov od Bizeljskega, leži na hrvaški strani Klanjec, rojstni kraj kiparja Antuna Auguštinči-ča. Njegov kip „Mir", katerega original stoji pred palačo Združenih narodov v New Yorku, je le eden izmed številnih eksponatov, ki krasijo Galerijo Antuna Auguštinčiča v tem kraju. kras' tud' Vi Hi r Slika tega kipa 100-dinarski ban ko v p(. Do Klanjca Pr,d® ^ asfaltni cesti, kj se skimi goricami Hrvaškega Zagorja' \i Ko smo že v Klanje^, či še nekaj rn'nUta| Kumrovca, rojstni ga predsednika T1* ' 201 DOLENJSKI LIST Stran uredil: JANKO SAJE Galerija Auguštinčič - skica z® spomenik „Mir" v New Yorku S*. 10 (1441! /o ljubljanska banka Mi ko gre M Msebno dejavnost pravi naslov za denarne zadeve ® Pospeševanje >crked9ia''nos,i Če se ukvarjate s kmetijstvom, obrtjo, gostinstvom ali če se nameravate posvetiti kmečkemu turizmu, lahko za izboljšanje in razširitev svoje dejavnosti kot varčevalec Ljubljanske banke najamete posojilo na podlagi vezave domače ali tuje valute. Znesek posojila znaša 250 % vezanih dinarskih ali deviznih sredstev. Če pa konvertibilno valuto prodate in vežete dinarsko protivrednost, dobite posojilo v višini 320 % vezanih sredstev. Najnižji znesek posojila znaša 10.000 din, najvišji pa 400.000 din. Najkrajša doba vezave je tri leta, najdaljša pa 11 let in je odvisna od namena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev. Obresti za posojilo se obračunavajo po 11-odst. letni obrestni meri, vaša vezana sredstva pa bo Ljubljanska banka obrestovala po 7,5-odst. letni obrestni meri. dojila J^nikom »«!toaSna0bratna Če ste samostojen obrtnik in imate svoj žiro račun pri Ljubljanski banki, vaša dejavnost pa je potrebna in pomembna za gospodarski razvoj občine ali regije, potem lahko dobite tudi kratkoročno posojilo za občasna obratna sredstva do višine 200.000 din. Znesek posojila vam bo Ljubljanska banka nakazala na vaš žiro račun, porabili pa ga boste lahko za nakup materiala in surovin, plačilo raznih obveznosti, skratka: za nemoteno poslovanje. Tako posojilo je treba vrniti najkasneje v 12 mesecih, letna obrestna mera pa znaša 11 %. Obresti JjMaev Od 1. januarja 1977 obrestuje Ljubljanska banka tudi sredstva na žiro računih občanov, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, in sicer po 4-odst. letni obrestni meri. Ljubljanska banka vam tako pri vodenju žiro računov omogoča poleg sodobnega bančnega servisa tudi gospodarnejše obračanje sredstev. VRT VAS KLIČE! Pravočasno se pripravite na spomladanska dela v okrasnem, sadnem in zelenjadnem vrtu ter poskrbite za brajdo in vinograd. Priporočamo vam izvirne strokovne knjige, ki so prilagojene našim razmeram in so jih napisali priznani slovenski strokovnjaki: Pomagamo vam vrtnariti Prvi celoviti pregled opravil v vrtu, primeri vzornih ureditev in načrti za oblikovanje vrtov, vrtnih elementov, izbor in opis rastlin z bogatim slikovnim gradivom itn. Cena: 280 din Moj vrt moje veselje UREDITEV VRTA: Zbirka drobnih praktičnih nasvetov. Izpolnjuje željo vsem, ki bi radi uredili vrt lepše kot sosed! Cena: 120 din Vinogradništvo Vinograd in brajda se vam bosta oddolžila z bogatim pridelkom, če boste upoštevali nasvete, ki sta jih v tej knjigi zbrala znana strokovnjaka dr. Jože Colnarič in dr. Stojan Vrabl. Cena: 120 din Zelenjadarstvo Knjigo je napisal naš znani strokovnjak France Vardjan in jo namenil vsem ljubiteljem ter gojiteljem vrtnin. Odlikujeta jo poljudnost in razumljivost, tako da so napotki vsakemu bralcu v korist in veselje! Cena: 150 din V sadnem vrtu Popularen strokovni prirQČnik za vsakega sadjarja, ki prideluje sadje za trg ali pa ima na vrtu samo nekaj dreves. To knjigo dopolnjuje „Naše sadje", ki vas seznanja z izborom sadnih vrst in sort. Cena: 180 din Naše sadje Jabolka, hruške, breskve, marelice, slive, češnje, jagode, orehi, lešniki, agrumi itn. Z opisom najprimernejših sort za naše razmere. Opise dopolnjujejo barvne fotografije. Cena: 130 din in im«!*3 za volitve teCE£ter °bčin,L 2adeve lnske skupšfijne Brežice ^Pisuje irsim To naročilnico izpolnjeno pošljite na naslov. ČZP KMEČKI GLAS Miklošičeva 4 6I000 Ljubljana NAROCILNICA Ime in priimek: __ Kraj:_____________ Pošta. ___________ Naročam knjige: Knjigo bom plačal po povzetju - v obrokih. (Obrok ne more biti manjši od I00 din.) DL Prosti delovni LICITACIJA! mesti [elja osnovne šole pišece iRavnati ^ ATE L JA OSNOVNE ŠOLE DOBOVA Kandidat ?re^Pisane^°raj° po*e9 splošnih pogojev izpolnjevati pogoje, .e šole in ;mZa. n.om 0 osnovnem šolstvu za učitelje osnov-•U V2goje jn etl naimanj 10 let delovnih izkušenj na področ-k^azbo '^raževanja, če gre za kandidata s srednjo S?' * • 5 let, če ima kandidat višjo ali visoko izobraz- andidati •° p°rok, Jožica z družinama ter sinova Alojz in Tone z družina ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je za vedno la naša draga mama, stara mama, in teta FRANČIŠKA KURENT Glinek 5, Mirna r m in znJ[l Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljemm e jj . cem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darov3U cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo d10 ^V^0»e|*1 nikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice -|jj-mestu za vso skrb in nego, podjetjem Dana, Mirna, Lan*3’ J na, RK Mirna in Beti Mirna peč za podarjene vence in pev-sožalje, župniku za obiske na domu in opravljeni °,bXnasoW cem. Zahvaljujemo se tudi vaščanom Jablana za izrečena in spremstvo na zadnji poti. v| Žalujoči: hčerke Francka z možem, Mari, Joži z družinami, Pavla, sestra Lenčka ter drugo soro ■ V SPOMIN 17. marca minevata dve dolgi„ji leti, odkar nas je za vedno zap ljubi očka, sin, brat in s FRANCI VERDERBP iz Mlake pri Kočevju Dnevi, meseci in leta minevajo, mi pa se še vedno n ^ jo t sprijazniti s tem, da te ni več med nami. Nismo te p jive ne bomo. Franci, dokler bomo živeli mi, boš v nasin tudi ti! . tihi d01"’ Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njego prinašate cvetje, prižigate sveče, prisrčna hvala. Neutolažljivi: hčerka Darja, ata, mama in se5**8 Nada Kavšček z družino DOLENJSKI UST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI^■ $$ mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske kon!«c Rib"1 Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo n>e j. Sevnica in Trebnje. dianj3, IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravv ,. sednik: Slavko Lubšina. Joovof*11 > Ri* UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni m °^dniKajy, nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik PrilogV' ,,njjc. Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppcy in Alfred £<•* valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska propaganda:J^n > Klinc. Let*18 rd' IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din vn^P ^i-nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, P‘aC> 49 D' OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, • .:sta *J.in P strani 119 din, 1 cm na prvi. srednji ali zadnji stran ,a 3 tVj l5-Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja D ;t. 8 Jr (št-..........................i velja do preklfca ccn*^ vse druge oglase in oglase v barvi 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informaefl. ^je tale Jt 421-1/72 od 28. 3/1974) se za Dolenjski list ne p*3' davek od prometa proizvodov. Movc"1 v" i TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v mes<0wr 52100 601 10558 Naslov uredništva: 68001 Nov« .0 „• NasloV'R‘ii.^ji'1 (068) 23;« cK,_H u- novo mesto. Glavni trg 3, p.p. 33, telefon tav<*'k. če n ih rokopisov in fotografij ne vračamo Casop1*1’ jn tisk prelom: C/.P Dolenjski list. Novo mesto - Barvni *" ska pravica, Ljubljana. 22 DOLENJSKI LIST it. 10 (1441 > ZAHVALA Kruta smrt nam je za vedno iztrgala moža. očeta, brata, zeta, strica in svaka NACETA JARCA upokojenca iz Podhoste pri Dolenjskih Toplicah vi smrti se zahvaljujemo tx>lniškemu osebju novomeške in Nov*?e Za nesckično pomoč, kolektivom Gorjanci, Iskra-TNN (j0m : za 'zrazc sožalja in podarjene vence, sorodnikom, sose- tjj !?.*nancem, ki so ga zasuli s cvetjem, za pomoč v najtežjih ostalin ir’- *uPn‘ku in kaplanoma za opravljeni obred ter vsem Poti S0 SO(-ustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji Žalujoči: žena Marija, hči Tinka, sin Jože in drugo sorodstvo Ob ZAHVALA Ob smrti očeta, starega očeta in strica ANTONA BAMBIČA z Mestnih njiv 19, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom Prečne, dr. Sajetu, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo sc tudi kolektivu tovarne Novoteks za darovane vence, osmrtnico in poslovilni govor. Žalujoči: sin Tone in hčerka Pavla z družinama in drugo sorodstvo TELEVIZIJSKI --------SPORED V SPOMIN 8. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil na.> ljubi mož, očka in stari očka ALOJZ SKUBIC iz Gor. Kamene 6 ljubi lUAnas spremlja vsepovsod, srce nam močno krvavi, ko tebe z ln očka od nikoder ni. J°ča: žena Tinca, hčerki Silva in Mojca z družino ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta KAROLINA ROŽENBERGAR iz Stranske vasi pri Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ji darovali cvetje, ki je krasilo njeno zadnjo pot, kamor ste jo spremili v tako velikem številu. Posebej se zahvaljujemo delovnima organizacijama KZ Krka in ELA iz Novega mesta za darovane vence in sočutje. Prisrčna hvala pevcem društva Ruperč vrh za zapete pesmi, GD Stranska vas, Lakovnice. in Šmihel za počastitev na njeni zadnji poti ter organizaciji ZB Birčna vas za poslovilne besede in organizacijo pogreba. Iskrena hvala tudi zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto, ki so ji lajšali zadnje ure življenja. Sinovi Drago, Lojze in Tone ter hčerka Marija z družinami CliTRTKK, 10. MARCA: 8.00 TV v šoli (Zg) 9.00 'IV v,šoli (Sk) 9.30 TV v šoli (Sa) 10.00 TV v šoli (do 10.35) (Ug) 14.00 TV v šoli - ponovitev (do 15.00) (Zg) -15.00 Šolska TV: Krajina v preobrazbi, ponovitev barvne oddaje (Lj) (do 15.20) - 17.10 Colargol -otroška oddaja (Lj) - 17.25 Obzornik (Lj) - 17.40 Mozaik (Lj) 17.45 Nočna straža, barvni film (Lj) 18.35 Ne jokaj Mihi, film iz serije P. Zidarja: Utonilo je sonce (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Dobričine, barvni serijski film (Lj) - 20.30 Izziv kulturi, prenos s VII. srečanja slovenskih lutkarjev na Ptuju (v ZAHVALA Ob nepričakovani boleči izgubi naše tragično preminule mamice, hčerke in sestre MILENE BRUNSKOLE roj. ROM iz Ručetne vasi 7 pri Črnomlju ^oviine°via*1valjujemo kolektivu Beti iz Črnomlja za pomoč, ysem za :7 D**ede pri odprtem grobu, podarjene vence, godbi, števil,, Hv i ena s°žalja in udeležbo na pogrebu v tako lepem ^onieli 7h kolektivom Belt, Kom. podjetju Črnomelj, IMV ne venCg £dravstveni šoli Novo mesto in sorodnikom za podarjena turi’, ^^dom za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. gasilcem. brat J U^°^’ neutolažljivi sinček Robert, mama, ate, °Ze z družino, sestra Zvonka ter drugo sorodstvo M dvema stoloma V času od 24. februarja do 2. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Nada Živič iz Brestanice -Martino, Rozalija Vidmar z Mirne -Janeza, Marija Ivanež iz Gabrja -Darjo, Marija Golob z Griča pri Kle-vevžu - Matejo, Amalija Lukan iz Rumanje vasi - Marijo, Marija Hosta iz Dolnje Stare vasi - Petra, Terezija Mihalič s Hrasta - Janeza, Marjeta Strojin iz Bršljina - Janjo, Marija Rogelj iz Češnjevka - Alojza, Zlata Novosel iz Metlike - Snježa-no, Matjana Brezovšek s Senovega — Uroša, Ana Jakubovič iz Podgore -Mitja, Milena Vodopivec iz Gržeče vasi - Mileno, Martina Beršič iz Štrekljevca - Dušana, Anica Žagar iz Birčne vasi — Bojana, Danica Kranjc iz Češče vasi - Vesno, Angela Podgornik iz Črnomlja -Anjo, Marija Smerke iz Dobruške vasi - Simona, Anica Anžiček z Gomile - Marjeto, Marija Škoda z Vrha - Ronalda, Martina Fartelj iz Češče vasi - Matjaža, Angela Kukar iz Gradnika - Mojco, Majda Žagar iz Trebnjega - dečka, Marija Sch\vciger iz Črnomlja - dečka, Mojca Cugclj z Vrha - deklico, Marija Stanič iz Kostanjevice -dečka, Marija Kambič iz Metlike -deklico, Majda Stupar az Metlike -deklico in Silva Andrejčič iz Gabrni-ka - dečka. - ČESTITAMO! V času od 26. 2. do 5. 3. so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Drugovič iz Podgorja - dečka, Nada Prosinečki iz Stare vasi - dečka, Marica Žganjer iz Samobora — dečka, Katica Cvetkovič iz Ključa -Manuelo, Milica Ban iz Kapelskega vrha - Daria, Katica Miholič iz Ke-restinca - Vedrana, Marijana Seve-rovič iz Stojdrage - Milana, Božica Mahovič iz Bregane - Zdravka, Marica Rizum iz Nedelje - Martino, Davorka Kneževič iz Samobora -Krešimirja, Marija Jager iz Bregane - deklico in Jadranka Rosandič iz Slav. Broda - Vedrana. Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Terezija Vegelj, upokojenka iz Gor. Pirošice, stara 75 let; Martin Cvetkovič, kmet-borec iz Bu-koška, star 79 let in Jože Sedmak, upokojenec iz Pečja, star 85 let. Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi! barvah) (Lj) - 22.00 Miniature - A. Vivaldi: Štirje letni časi - zima, barvna oddaja (Lj) - 22.15 TV dnevnik PETEK, 11. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli (do 15.45) (Žg) - 17.05 Križem kražem (Lj) - 17.15 Morda vas zanima: Trio Tartini, barvna oddaja (Lj) -17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Tuja folklora: Klasični plesi Indije, barvna oddaja (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Prva pomoč, barvna oddaja (Lj) - 19.00 Japonski športi: karate, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 P. Heriat: Boussardclovi, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.00 Propagandna oddaja (Lj) - 21.05 Razgledi: Trilogija o Bombayu - nedelja (Lj) — 21.35 Propagandna oddaja (Lj) — 21.40 Ulice San Francisca - serijski barvni film (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 12. MARCA: 8.00 Mala čebelica, barvna oddaja (Lj) - 8.15 Vrtec na obisku: Pojoče ure (Lj) - 8.30 Kukavičji Mihec, film iz barvne serije Utonilo je sonce (Lj) — 9.05 Trije botri prijatelji, barvna oddaja iz cikla Zverinice iz Rezije (Lj) - 9.25 Narava Japonske, barvni film (Lj) — 9.50 Dežela brez primere - barvna dokumentarna oddaja (Lj) - 10.35 P. Heriat: Boussardelovi, barvna nadaljevanka (do 11.30) (Lj) - 14.55 Nogomet Borac: OFK Beograd - prenos (Sa) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 16.50 Košarka Jugoplastika:Partizan - prenos (Zg) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Mladinski film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komenter (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 Življenje na gradu - film (Lj) - 21.30 Moda za vas (Lj) - 21.40 TV dnevnik (Lj) - 22.00 625 (Lj) -22.40 Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki, pos. iz San Sebastiana (Lj) NEDELJA, 13. MARCA: 7.45 Poročila (Lj) - 7.50 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov, 5. del barvne oddaje (Lj) - 8.20 625 (Lj) - 9.00 H. Fallada: Kmetje, bombe in oblast, barvna nadaljevanka (Lj) - 10.35 Raziskovalci, barvna oddaja (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Ljudje in zemlja (Lj) - 12.30 Poročila (do 12.35) (Lj) — Nedeljsko popoldne: Križem kražem, Morda vas zanima, Veseli tobogan: Rakek, Okrogli svet, Film: Watcrloo - barvni film, Moda za vas - . . . Poročila (Lj) -17.00 Evropsko dvoransko prvenstvo - barvni prenos iz San Sebastiana (Lj) - 19.00 .. ., (Lj) — 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 A. Marodič: Marija, barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj) - 21.15 Srečanje z vzhodom, barvna dokumentarna oddaja (Lj) - 21.45 Športni pregled (Sa) - 22.45 TV dnevnik (Lj) PONEDELJEK, 14. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.30 TV v šoli (Sa) - 10.05 TV v šoli (do 11.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.30) (Zg) - 16.20 Kmetijska oddaja TV Novi Sad, posnetek (Lj) - 17.05 Glasbeni ciciban: Trgovina in pol (Lj) - 17.15 Narava Japonske, barvni film (Lj) - 17.40 Obzornik (Lj) - 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem življenju, barvna oddaja (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) 18.30 Dogovorili smo se (Lj) 18.45 Mladi za mlade (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 M. Bluwal: Umreti na soncu, barvna TV drama (Lj) - 21.30 Propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Kulturne diagonale (Lj) TOREK, 15. MARCA: 8.00 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.00 TV v šoli -ponovitev (do 15.30) (Zg) - 16.05 Šolska TV: Zemlja se spreminja -barvna oddaja iz cikla Geografija za srednje šole (do 16.25) (Lj) - 17.10 V znamenju dvojčkov: O zaspanem zajčku in njegovi hišici (Lj) - 17.30 Pika Nogavička - serijski barvni film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) -18.10 Jugoslovanska zabavna glasba - barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Čas, ki živi: Jelenov žleb (Lj) - 19.15 Rsanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Diagonale (Lj) - 20.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.35 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, barvna nadaljevanka (Lj) SREDA, 16. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg) — 9.00 TV v šoli (do 10.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 15.00) (Zg) - 17.00 Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka, ponovitev barvne lutkovne serije (Lj) - 17.15 Ukročeno oko: Ujemimo življenje, barvni film (Lj) - 17.40 Obzornik (Lj) - 17.55 Ne prezrite (Lj) -18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Glasba takšna in drugačna, barv na oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 Film tedna: Tuja pisma - barvna oddaja (Lj) - 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov (Lj) - 21.35 Včeraj, danes, jutri: Rak, upanje in razočaranje (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj) fii0{eiinlačas Presta*a nepopisne muke, N n« neusrnilfen°H°Sti Alij° zaPušča? ZakaJ pise nar te8a niti nc Pove? Zakai # Ali aravnost, kakor hi L snr i na 6 111 PUVL - z.a*aj Sni’ ie m ra^nost’ kakor bi se spodobilo •3e je nj bolan? IteiU6 bledekiUnxŽi!e’ molitev le nekoliko; lih. H) i»,.. ^če je to videl, vzrok lahko k e bode j? ’ a tudi slutil, da iz. vsega Si bode i?' ^rus'l sc je sam pri sebi, jj.' fobato izpovedal, kadar Ra le K JV JV JU III pil dbl robato izpovedal, kadar ga ve^Q prišel Pridan domov in Tončko \. °io vel:/ a™ je počasi iz naprsnega žepa ‘l. O rdečelični...^ i;-,-„i. .i l*Sn 'Pot. ka> V vežjJ IjT^el Pridan domov in Tončko Ve,ik an?je počasi iz naprsnega žepa i rdečeusnjato listnico in rekel [c Ali°n! se ,n'' tc nc bot*c A bode n n]etna hodi. Bog je tako hotel. >H"«K"osh"isl'-*kobo“ dn,„. °bil g0ri pi- ^ 1111W.C1IU JL-P>smu in je do tebe. Ker očetu i 86 ni \ k ^gem ^or‘ Pr* Luki. Priloženo jc ................. nič dobrega ne piše, tudi tebi ne, sodim. Vetr-nik hoče to zimo v mestu ostati. Nič ne dene, naj bode, kjer hoče.“ — Tončki se je delalo črno pred očmi, ko je pisemce vzela in z zadnjimi močmi šla po stopnicah gor v svojo izbico. Tani sede na svojo posteljo in po majhnem odmoru s tresočima se rokama raztrga pisemski zavitek in bere: ,,Ljuba sestrična! Jaz sem trdno prepričanje dobil, da bi te ne mogla srečna biti z menoj! Zato ti dam tvojo in jemljem svojo besedo nazaj. Nikolaj." Oče Pridan prehodi enkrat svoje dvorišče. Vrnivši se v vežo. pogleda v kuhinjo ter reče dekli Barbi: „Skoči, skoči gor in poglej, kaj Tončka dela. Le precej!“ Ko dekla duri Tončkine sobice odpre, na ves glas zakrikne. Deklica je ležala v nezavesti na tleh. XXIII Huda zima je bila zunaj po mestu in na stolpih je bila ura odbila enajst, ko so v majlrni krčmi v predmestju še trije mladi gospodje skupaj pri vinu sedeli in pušili. Gost dim, kateri je okuževal zrak v mali vinski ekstra sobici, dokazoval je, da je moralo prej več gostov tu biti, ki so pokušali izvrstno kapljo, kakršna se jc tu „Pri belem psu“ zmerom že od nekdaj dobivala. Ti trije so bili zadnji ostali, a že izmed teh seje eden vzdigoval in ta jc bil naš znanec, pristav Kralj. „Pij še polovičico in počakaj še pol ure; ne boj sc pridige za gardinami; listo imaš že tako ali tako,“ reče eden izmed onih dveh, kakih devetindvajset let star mlad mož / naočniki. , Ne morem, ljubi moj doktorček. Jutri moram zgodaj vstati, imam komisijo." odgovori oni. „Še samo eno vprašanje,“ pravi dalje doktor ter prime Kralja za zimsko suknjo, kakor bi ga hotel ustaviti. „Ali prideš na trgovski ples? “ „Vabljen sem. Veseli me baš ne. Ali ker gre žena in njena sestrična, moram tudi jaz it-i. Zakaj vprašaš? “ „Dobro! Ti si znan s tistim mladim Kolode-jem. Meni je do tega, da se z njim seznanim. Če bode prilika nanesla, predstavi me, a ne da bi povedal, da sem te prosil; tako, kakor da bi slučajno bilo.“ , Saj ti ga lahko jutri sem pripeljam.“ ..Izvrstno! A nič praviti!14 Pristav odide. „Kako zanimanje pa imaš za onega človeka? Kako si ga imenoval? “ „Kolodej. Če bodeš molčal, pa ti povem nekaj, česar ti še nisem, dasiravno se sicer do dobrega poznava in, kakor upam, boljših prijateljev ni prav mnogo več, nego sva si midva." Prijatelja trčita in oni reče: ..Tako? Torej skrivnosti imaš še? Ven z njimi; menda ti molčanja ni treba posebno še prisegati od moje strani." , Ali poznaš sestrični ženi tega Kralja? “ „Lepo Vitko? Kako bi je ne poznal. Saj bi se bil skoraj zaljubil vanjo!" , Jaz pak sem že bil zaljubljen vanjo popolnoma, do ušes!" „Glej, glej! In nič nisi povedal? Zakaj praviš ,bil‘? Torej nisi več? To jako obžalujem, lepa deklica jc res." „A samo lepa. Sicer samopridnica. To sem jaz izkusil. Tudi je bila cela najina reč tiha, ali pozabiti je vendar čisto ne morem, ln ker se mi oni človek, ki ga zdaj v mrežah ima. poštenega lica vidi, rad bi ga vsaj poznal, dasi od kraja, ko sem slišal, da jc nalašč zaradi nje s kmetov v mesto prišel prezimovat, nisem nič kaj simpatij zanj imel. Ali človek se mora tudi premagovali." ,.l)a bi mu odsvetoval, ti veliki modrec? " ..Tudi mogoče. Kakršen jc človek." „Beži, beži. Ne smeši se mi s takimi intrigami. Kaj ti mar? Skrbi zase. Jaz bi se že ne vtiki." „A jaz se morda bodem. Pusti me. Nekoliko je tudi maščevanja zraven. Sicer pa pravim: morda se bodem vtikal. Odvisno je od tega, kakšen človek je on in ali bode prilika nanesla možnost." „Mož se nad žensko najmanj maščuje, če se ne zmeni zanjo," pravi pivski filozof in si počasi cigaro prižge, potem pa iz polne čaše zalije vina vase. Ali drugi večer je bil vendar Kralj privel Ko-lodeja s seboj v krčmo in predstavljal: „Gospod Kolodej — dr. Lok." Znanje je bilo storjeno, čez nekaj večerov - tudi slovenska bratovščina pita. XXIV Cel mesec se je že govorilo po mestu o velikih pripravah za tako zvani trgovski ples, ki bi imel biti letos krasnejši nego kateri koli, in nade polno srce najmlajšega trgovskega pomočnika predmestne špecerijske prodajalnice poskakovalo je v pričakovanju veselja, ki ga bode mogoče uživati; starejši tovariš njegov pak je v polnem taktu premeril ozki prostor za prodajalno mizo in potegnil umazane manšete za pol pedi iz rokavcev, češ tako bodemo storili z lepimi, belimi, ko bodemo stopili v plesno dvorano. Ženski spol pak je kupoval, meril in šival ter belil si lepo glavo, kako se bode to podajalo, kako se bode ono prilegalo. Toaletne skrivnosti so se nosile in poročale po mestu kakor najimenitnejši. svet pretresujoči dogodki in celo skopi filister, ki je nered in le po hudem boju s svojo ženo ali ..boljšo polovico" posegel v žep, nasmehljal se je naposled, čuvši, kako bode to lepo, kako ono zmagovito krasno. ~ jO. marca 197'» D3LZNJSKI LIST 123 Dedek na mopedu Jože Žlindra, 76-letflik® Vinic pri Sodražici, je_PB kini naredil izpit za vožnjo» podom. Konec minuleSa _ namreč izšel predpis, ^ tudi mopedisti 7nJ1 drugi) opraviti izpit prijavil za izpit, vedno je P J poslušal predavanja in ■ najboljšimi na izpitu- < že dedek, je se vedn ^ mladosten. Sedanji niop^ že sedem let. Z njiirt ntfn ^ ker ga skrbno vzdrzuj '■ je vozil z njim tudi ,»n I dno čakal ta avtobus. J Dedek Jože ŽlindrJ J" jgji na predavanja skupaj z Sedla sta dedek m vnuk pridno poslušala preda nabirala znanje. !oU » \ TvzelsemvttukaS^S.., se uči zdaj, ne pa na tJ p0|j kot jaz. Res pa je, ® jjt S vnuka s seboj !t0«i dak bo malopomaed. On ia(fc) zdaj ze v soli. Ce se f pomagala tudi vnukinj O izpitu pa pravi: j „Ni mi bilo Jahto-pred izpitom skoraj . :t jj D ; Vedno sem misld **? J^tii jv p ko mi bo šlo, ko se bo ^ ■starejši pojavil Pre nebii> mu Sram bi me bilo, ,® ie stal,f ‘ Vsak bi rekel: Imo# še nič ne ve.‘Takšno ^ imel, da celo na nj mogel delati." 0)\ Po izpitu je šel vprašal, kje je dob . ^ (slabe) točke, se pra«. l $ redil napake. Pravi, d kl\i »ij fel, ti.] lo listi nim ene, Pod S 4tk Prip no ] * d !lev Sod je p Pod mu dele sož r ( \ REŠITEV NAGRADNE UGANKE V PUSTNIH NOVICAH Pravilna rešitev nagradne uganke v letošnjih Pustnih novicah se glasi: Stipe Nuno-vec rad čita Pustne novice. Prvo nagrado je prejela Marija Kovapič iz Brestanice 84. Srečno pot! V____________________/ Odbojkarski maratonec Čeravno ni več v letih (pred nedavnim ,,je upihnil" trikrat po deset in še sedem svečk povrhu), ko bi lahko dosegal vrhunske rezultate, je diplomirani inženir metalurgije Peter Štor, zaposlen v črnomaljskem Bel tu, še vedno aktiven športnik in dosega lepe uspehe. Na odbojkarskem igrišču velja za dobrega tolkača, dobrega tovariša, v zadnjem času, ko uspešno prenaša svoje znanje m mlade Žužemberčane, pa za s teorijo in prakso dobro podkovanega trenerja. Njegovi znanci trdijo, da Peter ni odbojkar, pač pa neke vrste deseterobojec, ki je moral, preden je uresničil zastavljene cilje, premagati veliko ovir, preslišati zavoljo idej precej pikrih. Zaradi „ljubezni“ do odbojke je postal, da tako rečemo, odbojkarski maratonec. Še vedno namreč, navzlic novim močem, navdušeno in z mladeniško neutrudnostjo kot pred desetletjem reže brazde v žužemberško in kot rad pravi, v suhokrajinsko telesnovzgojno ledino. Ko je začel, so se poskušali v osmih disciplinah, sedaj pa so najbolj delavni v štirih. Peter se rad spomni prvih brazd: kegljanja, namiznega tenisa, delavskih športnih iger, odbojke. Dasiravno so bile plitve, vrezane z dokajšnjo težavo, so potem ko se je polegal val nasprotovanj in je zmagala preudarna beseda, malone vse dobro obrodile. Z leti so roke mladega in zagnanega inženirja postajale močnejše. Sadov človeškega dela, naj bodo še tako malo vidni, ne more nihče izbrisati, odmisliti. Neutajljivo je namreč res, da postaja, ne- kako nerazumljivo, nek majhen, doslej neznan vaški klub, počasi a vztrajno -novo republiško odbojkarsko središče. In to spričo dejstev, da je v suhokrajin-skem centru smo okoli 150 osnovnošolcev (ostali so vezani na prevoze), od tega polovico deklet, da so se mnogi ogreli za košarko, da vadijo v telovadnici, ki je skorajda manjša od odbojkarskega igrišča in ki je zasedena od jutra do mraka itd. Torej navzlic skoraj nemogočim razmeram za delo postaja „vaška“ odbojkarska šola zaradi ljudi, ki delajo s srcem, vse bolj znana kovačnica mladih talentov. Človek se s Petrom pogovarja z užitkom, občuduje njegov smisel za humor, ko ugotavlja'v kakšnih nemogočih razmerah delajo žu-žemberške pionirske, mladinske in članske vrste. Sodeč po njegovih besedah, ki včasih kar prehitro privrejo izpod njegovih razkošnih črnih brk, je vse težave premagalo delo, volja do uspeha. Navzlic pomanjkanju časa se Peter še ne namerava posloviti, zakaj njegova žena, ki prav rada zavije v telovadnico, na moževo drugo ljubezen ni, kot znajo neupravičeno biti druge ženske, ljubosumna. Podobno tudi Petrov parček, sin in hčerka, ki že precej časa vesta, kaj je telovadnica. , In tako bo Peter še naprej zahajal v telovadnico in na igrišče. Kdaj bo njegovega odbojkarskega maratona konec, ne ve, prav gotovo pa ne še toliko časa, dokler ga bodo njegovi pionirji in mladinci tako radi vabili v telovadnico, kot ga sedaj. JANEZPEZELJ ■■hh sMBiggBaEi .. .• Prijavljen rop Kočevski miličniki so zaradi roparskega napada prijavili sodišču 36-letncga Jožeta Vodičarja iz Kob-Ijarjev 42. 22-letnega Zdravka Hotujca iz Slovenske vasi 18, 36-let-nega Franca Finka iz Mrtvic in mladoletnega L. S. Osumljeni so, da so 26. februarja okoli 19.30 v Stari cerkvi na cesti proti Koblarjem pretepali in oropali 38-letnega Ernesta Bieskega iz Koblarjev 27. Vzeli naj bi mu denarnico z 2.150 dinariji in dokumente. Pred tem napadom sta ga Vodičar in Hotujc najprej izsiljevala, da jima mora dati 5.000 din, sicer ga bosta zaradi nekega sramotnega dejanja prijavila miličnikom. Naložila sta ga tudi v avto, kot da ga bosta peljala na postajo milice, vendar sta na Bregu obrnila in potem je v Stari cerkvi prišlo do pretepanja, v katerem je bil Bieski lažje poškodovan, razen tega pa mu je izginila še denarnica. Nedolgo tega je polna dvorana zaploskala popularni skupini PRO ARTE in pevcu Vladimirju Savčiču-Čobiju. —---- Kultura se prepleta s športom Kako se „živi" novomeška športna dvorana — V soboto, 12. marca, bo ob 19.30 nastopila plesna skupina Forum, Nela Eržišnik, Ditka Haberl in skupina Šok Novomeška športna dvorana je tako rekoč vselej zasedena. V dopoldanskem času jo za retino vadbo izkoristijo nekatere srednje šole, popoldne pa domača športna društva in klubi. Poleg velike dvorane pa je redno odprta tudi mala. Kljub vsemu pa si nekateri (med njimi so novomeške srednje šole, kjer za telovadbo še uporabljajo razrede) ne morejo privoščiti uporabe dvorane zaradi previsoke najemnine. Nujno bi bilo treba razmisliti o dodatnem financiranju. Del sredstev za drago vzdrževanje dobi dvorana tudi od kulturnih pri- DANESTEKMOVANJE SEVNIŠKIH SALAMARJEV V gostilni Franca Vrtovška v Sevnici bo danes ob 15. uri že 15. tekmovanje salamarjev. Sevniški mučeniki si lastijo nesporen patent tega zanimivega tekmovanja, kjer posebna strokovna komisija ocenjuje šifrirane primerke. Za letos bodo izdali spet novo značko. Najboljše salame bodo po končanem tekmovalnem delu tudi stregli, vino seveda že prej. Čeprav letošnja zima za zorenje salam ni bila dosti mrzla, bodo salame po vsej verjetnosti vseeno boljše kot lani. SKUŠAL POSILJEVATI Te dni so kočevski miličniki odkrili, kdo je napadal ženske z namenom, da bi jih posilil. To je bil starejši mladoletnik, ki je napadal ženske v Kočevju in okolici. Največkrat jih je ponoči pričakal na Mahovniški cesti, kjer ni javne razsvetljave, enkrat pa je - po lastnem priznanju - poizkušal z napadom tudi pri novem pokopališču. Mladeniča so prijavili občinskemu tožilcu. reditev, zlasti glasbenih koncertov večjih popularnih skupin. Sodeluje z organizatorji koncertov po vsej Jugoslaviji in zunaj nje. Tako smo v novomeški športni dvorani imeli priložnost videti in slišati Ljubko Dimitrovsko, Ivico Šerfezija, Zdravka Čoliča, Kemal Monteno in druge ter vokalno-instrumentalne skupine Belo dugme, Težko industrijo, Indekse ter nekatere folklorne skupine iz tujine. Povprečno obiskuje te predstave po osemsto ZLATOPOROCENCA ŠE KMETUJETA - V nedeljo sta slavila zlato poroko Ana in Franc Kantužar iz Vranja pri Sevnici. Kljub že več kot sedmim križem še uspešno kmetujeta na svojem domu. (Foto: Železnik) Uresničen sen o belem kruhu Ana in Viktor Rotar iz Gotne vasi slavila zlato poroko Zadnjo soboto v februarju sta ponovno potrdila svojo petdesetletno zakonsko zvezo Ana in Viktor Rotar iz Gotne vasi. Njuno skupno življenje ni bilo posejano z ražami, kot se temu pravi, temveč je izraz trdega dela, povezanega z ljubeznijo do treh otrok, ki so se jima v zakonu rodili. Oba rojena Gotenčana, sta si skupni dom NERAZREŠLJIVO REŠLJIVA MISEL Nekoč je nastopil v podjetju zoper vse tiste, ki imajo polna usta zaposlenosti in prazne roke, ki bi se morale spopasti z delom. Pa je enkrat povedal direk-toiju v obraz, da ne soglaša z njegovim predlogom o uvedbi enolončnice namesto sedanje kalorično bogate malice, in direktorjevo čelo se je nagubalo v premišljevanju. Spet drugič ni mogel sekretar do sape, ko je glasoval proti zaklepanju vrat, kadar so za njimi sestanki, županu pa se je do poti na pokopališče zameril s pripombo, aa ni smiselno graditi gostišče ob Zeleni reki, ker bo ob malo daljšem deževju pritekla v kuhinjo voda, v restavraciji pa se bodo stoodstotno zaredile žabe. Predsednik krajevne skupnosti je odvračal od njega lice, ker ga je na sestanku opomnil, da ne bo nikomur padla z glave krona, ako bo prijel za kramp ali lopato ter pomagal urediti okolico novih blokov, da se ne bodo stanovalci do gležnjev pogrezali v blato, saj navsezadnje vaške krajevne skupnosti same urejajo svoje vaške poti, vodnjake, podirajoče se šole ter gasilne domove in ne čakajo na strica s kamionom peska, z deske ali s hlodom na ramah. Mestni župnik pa je v cerkvi pridigal, da si ga je drznil opozoriti na motenje proslave ob dnevu mrtvih, ko je on, župnik, z avtomobilom zapeljal med recitatorje, krajane in drugo občinstvo ko' se mu je pa vendar hudo mudilo h kosilu, ki ga je pripravila njegova skrbna kuharica. Poleg naštetih se je odvračal od njega predsednik sindikata, češ „drugo leto boš ti poskrbel za ozimnico, da ne boš lajal naokoli, kako smo kupili na pol gnila jabolka", pa mladinski sekretar, ki mu ni šlo v račun, da mu očita dve desni roki človek z manjšim osebnim dohodkom, tajnica Rdečega križa pa je pobesnela ob pripombi, da pač dela v humanitarni organizaciji in da bi lahko vsaj s prstom mignila zastonj. Možgani prizadetih pa še tistih, ki so slutili, da bodo, so premlevali zanje nerazrešljivo misel, ki se jim je priplazila v zavest večkrat na dan, nemalokrat pa tudi v nočeh /. rahlim spancem: „Na čigavi strani pa vendar je ta človek? “ TONI GAŠPERIČ ustvarila na vzpetini, nekoč še zunaj vasi, danes sredi velikega naselja. Njune njive, kjer sta se sklanjala in prekladala prst, so postale .parcele", tri od teh tudi za njune otroke. Viktorju so v sedemdesetem letu opešale noge. Preveč je garal. Več kot dvajset let je napol ročno izdeloval težke cementne kvadre, jih prekladal, nosil. To je bil njegov kruh. Ko je opešal, je postal čuvaj, danes pa uživa pokoj. Tudi Ana - njej je sedemdeset let - je šibkega zdravja. Enkrat je bila celo v nevarnosti, da ne bi preživela. Vsa leta je gospodinjila in jesenski pridelek je bil njena skrb. Tako je bilo življenje Rotarjevih, skromnost pa je njuna odlika. ..Nikoli si po vsem, kar je bilo, nisem mogel predstavljati, da bo tako lepo, kot je danes. Vsega je dovolj in preveč," pravi Viktor in težke široke dlani potegne po lasišču, ter pokima z glavo: ,,Za bel kruh skoraj nismo vedeli, danes pa leži povsod." J. PAVLIN obiskoval Jev, na nekaterih prireditvah pa je velika dvorana že skoraj premajhna. Poleg koncertov je športna dvorana primerna za kulturne prireditve, ki so namenjene širši javnosti. Že v marcu bo v prostorih velike dvorane razstava in slavnostna otvoritev tedna dolenjskega cvička. Za praznik dneva žena pa je vodstvo uprave povabilo v goste plesno skupino Forum z revijskim nastopom v latinskoameriških in standardnih plesih. Program bodo popestrili Nela Eržišnik, Ditka Haberl in skupina Sok. Prireditev bo v soboto, 12. marca, ob 19.30. To bo do sedaj tudi največja glasbena prireditev v športni dvorani. J. PAVLIN V prostih oricoh Ob dnevu žensk odprli razstavo v sevniški galeriji Skupina likovnikov in članic sveta za vprašanja družbenoekonomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL v Sevnici pred razstavo ročnih del žena - odprli so jo v ponedeljek zvečer - ni imela lahkega dela: v izbor so dobili nad 600 del, razstavljenih pa je lahko le okrog 200. Pobudo za tako razstavo so dale žene same na lanski problemski konferenci. V večini krajevnih skupnosti so bile pripravljene podobne razstave, najboljše je bilo predvideno za občinsko razstavo v sevniški galeriji na gradu. Sama SPRETNOST — Na razstavi ročnih del žena in mož boštanj-ske krajevne skupnosti - odprta je bila konec tedna — je sodelovalo nad 60 razstavljal-cev. Tudi obiskovalcev ni manjkalo. (Foto: Železnik) Sevnica ni imela svoje razstave, zato je bil pritisk številnih izdelkov od tod še znatnejši. V Boštanju so v petek odprli podobno razstavo kot v Zabukovju, razstavili so dela žena in deklet, pa tudi mož. Pri svetu za vprašanja družbenoekonomskega položaja žensk so si razstavo zamislih tako, da vključuje preprosto vse, kar ženske v vrsti ročnih del naredijo v prostem času. Oči obiskovalcev zato ne bi smele biti preveč kritične, saj je po mnogih letih to prva takšna razstava v občinskem merilu. Razstava bo odprta do torka, 15. marca. a.Železnik Na mnoga zdrava leta, zlatoporočenca Rotarjeva iz Gotne vasi k pomanjkanja ^ »Pij in več. „Samo ustrojil," ^ Do zdaj su lovci in drugi do Ljubljane, katere lepo razlagal: ..Tolc je ovca, jazbec t koža posebne imajo le v drža Janez Murn nadlogam šec“ zdrav. Vendar zahodni Dolenj z njim izumrlo. ‘ sina, ki bi ga *f niknffiir drURCP' p1* > * e {£, "le !>i' ■as5|Wj$ ■ ‘ Sroj^s* ust tele : in ' sina, ki bi ga « nikogar drug®#*! izučiti strojarst;*; že počasi prc'1 v Domžalah- jbrUfsi Svoj« ^ ri.l K M če veš za napake, Kel lahko popraviš. -ji Šele po pogovor ^ vedal, da Kvhl bom razgovor obja ^ veC skem listu. Re^e JfeV Ns.f komaj pričaka čett ^ ne gre, dokler po* hjšig Dolenjskega lista. s* radi bero. Naročen J -e t ..Kočevske novice eden najs tarejših^n^^vO- Zadnji strni*' Janez Murn * 7jij vasi pri Ribnici im y \i in je zadnji str0'iM [ cj delu Dolenjske, ji * zdravje mu ne ^ « več, da bi delal . £ Predvsem m«la ^ t)i S* ,j V njegovim kostem. naleze‘. več £ sluh, ki se mu Je r. j^ ^ vojno, ne vpliva . ^ P j voda. V delavni $p<, kož, ki so fc K še obdeluje. Na « jji sal obvestilo, d3 .< sr <9f M