UDC UDK 911.3:577.47 (497.12— 15) = 863 NEUREJENA ODLAGALIŠČA ODPADKOV V BELI KRAJINI* Dušan P l u t * * Odlagališče smeti v Beli krajini V okv iru S loven ije p redstav lja Bela k ra jina (600 km 2, 24 500 p reb iva lcev) po­ k ra jin o , ki jo označu je razm erom a nizka gos to ta p reb iva ls tva in v isok delež km eč­ kega p reb iva ls tva (I. 1971 oko li 3 8 % , S loven ija 1 8 ,2% ). Za sko ra j s to le tno o b ­ dob je je znač iln o izse ljevan je p reb iva ls tva , ki se je us tav ilo po le tu 1970, vendar le v večjih ce n trih zapos litve , ozirom a n jihovem ožjem g ra v ita c ijske m za led ju . P redvsem to ve lja za Č rnom elj, M e tliko in Sem ič, k je r je z las ti razvo j indu ­ s tr ije povzroč il zgos titev p reb iva ls tva s pre težno u rban im načinom ž iv ljen ja , z v iš jo ž iv lje n jsko ravn ijo in hikrati povečano ko lič in o odpadkov. P res lo jevan je p re ­ b iva ls tva , zapos litev v neagrarnem se k to rju je z večjo a li m an jšo m očjo za je la vseh 233 nase lij Bele k ra jin e ( P l u t , 1974). Tudi v b liž in i m an jš ih ce n tro v zapo­ s litve in ce n tra ln ih nase lij (V in ica , S ta ri trg , D ragatuš, A d leš ič i, Suhor, G radac) p r i­ ha ja do zm anjšanega izse ljevan ja , s ta g na c ije a li rah lega dv iga p reb iva ls tva , p re ­ v ladu je pa s ice r neko liko zakasnela pok licn a p re s lo jitev v nekm ečke pok lice . N a j­ več je m ešanih in nekm ečkih gospod in js tev , z v iš jo ž iv lje n jsko ravn ijo , povečan im nakupovan jem m ate ria ln ih dob rin in za to na raščan jem ko lič in e sm eti. K tem u je po trebno p riš te ti tud i indus trijske , trgovske , o b rtn e in d ruge odpadke. Terensko delo, izvedeno v le tu 1980 je po trd ilo , da je onesnaževan je oko lja z raz ličn im i odpadk i že doseg lo za sk rb lju jo čo stopn jo . Zabe ležen ih je b ilo nad 40 o d laga lišč , ki pom en ijo v idno onesnaževan je oko lja . Ob podrobne jšem proučevan ju na področ ju KS V in ica sm o zabe lež ili 9 več jih o d la g a lišč sm eti, k i n im ajo sam o loka lnega pom ena. Lahko zak ljuč im o , da je p rob lem a tika od lagan ja odpadkov seg la tud i v vaška nase lja , to re j v ag ra rn o oko lje . P osled ice od lagan ja sm eti v Beli k ra jin i na nedovo ljen ih lo kac ijah so vsestranske , pogojene z neka te rim i na ­ ravn im i potezam i pokra jine . V prv i v rs ti je po trebno om en iti k rašk i znača j površja , ki povzroča podzem eljsko p re takan je vode ( H a b i č , 1978). Večina o d k rit ih sm e­ tišč pa se nahaja prav v k rašk ih breznih, jam ah, v rtačah , na kraškem površ ju , k je r • č la n e k |e povze tek ra z isko va ln e n a loge »P reobrazba g e o g ra fskega o k o lja v B e ll k ra jin i III« , izd e lan e p r i In š titu tu za g e o g ra fiio U n ive rze E dvarda K a rd e lja v L ju b lja n i v le tu 1980, z d e n a r­ no p o m o č jo RSS. " M ag ., a s is te n t, PZE za g e o g ra fijo , F ilo zo fska fa k u lte ta , U n ive rza E dvarda K a rde l|a v L ju b ­ lja n i, A ške rčeva 12, 61000 L ju b lja n a , YU. izcedna voda p ron ica v podzem lje te r se lahko po jav lja v k rašk ih izv irih , a li v neposredn i b liž in i s trug več jih površ insk ih vo d o tokov (Kolpa. Lah in ja ), ki jih p re ­ naša jo g loda lc i, p tice te r p rinaša lec sm eti a li s lu ča jn i o b iskova lec (P e v c, 1979). N e ko n tro lira n o sežigan je sm eti, ki sm o ga opaz ili na več jih o d la g a lišč ih sm eti, povzroča neznosen sm rad in onesnažu je zrak, za d im lje no s t pa p reds tav lja s ta lno p rom etno neva rnost (m ožnost ve rižn ih trčen j zarad i nenadnega d im a). Posam ezna p odroč ja v Beli k ra jin i im a jo tud i na ravova rs tven i in rek re a c ijsk i pom en ( P l u t , 1979). P otrebno je p rep re č iti nada ljn je kop ičen je odpadkov ob rečn ih bregovih in v posam eznih na ravova rs tven ih zan im iv ih pod roč jih Bele k ra jine . Tudi v in o g ra d ­ n iška področ ja z e s te tsko -rek re a c ijsko v red n o s tjo ne dovo lju je jo od lagan ja sm e­ ti, čeprav sm o zabe lež ili posam ezna, vendar m anjša o d laga lišča sm eti. Čeprav ne sm em o zanem ariti š ko d ljiv ih pos led ic neustrezne lo ka c ije m anjših sm etišč , so na pod roč ju obč ine Č rnom elj predvsem nevarna naslednja d iv ja o d la ­ ga lišča sm eti, ki p resega jo loka len pom en: p ri Sem iču, Č rnom lju (V ranovič i) in V in ic i (Sečje se lo). O g le jm o si n jihove pog lav itne poteze. Vsa tr i o d laga lišča so op isana po sledečem zapored ju : 1. Lega sm etišča : 2. V e liko s t sm etišča ; 3. G eom orfo loška o b lika sm etišča ; 4. P e trogra fska zgradba dna od la g a lišča ; 5. Izraba zem ljišča , p redno je posta lo sm etišče ; Loka lne podnebne razm ere; 7. Položaj g lede na p rom etne po ti; 8 Po­ ložaj g lede na vodo toke in vodne jam e; 9. U re jenost sm etišča ; 10. V rste odpadkov. 11. O dpadki g lede na izvor (de javnost); 12. Posam ezne v rs te odpadkov, ki so na sm etišču ; 13. P rev ladu joč i odpadk i; 14. N evarne snovi na sm etišču ; 15. Sežiganje sm eti; 16. Opazne posled ice v oko lju ; 17. M ožne posled ice v oko lju . a) O d laga lišče odpadkov pri nase lju Sem ič 1. S m etišče leži na kraškem ravn iku , 1500 m jugovzhodno od nase lja Sem ič in 1000 m zahodno od M lad ice, v nadm orsk i v iš in i 190 — 200 m. 2. O dpadki se od laga jo v dna dveh več jih k rašk ih depresij — v rtač , ki sta ova lne ob like . V ečja v rtača , kam or se od la g a jo raz ličn i odpadk i, im a prem er 25^ m, g lob ina pa znaša 6 — 8 m. V rtača ni v ce lo ti zasu ta, saj znaša povprečna v iš ina odpadkov na severnem robu 3 — m, na južnem 1 — 2 m, n a jg lo b lji, osredn ji del pa ni zasu t z odpadk i. Z arad i neenakom erne v iš ine odpadkov in nepoznavanja na tančne p rvo tn e o b like in ve liko s ti zasu te v rta če je težko o ce n iti p ro s to rn in o od ­ padkov, ve rje tno pa je ko lič in a odpadkov nad 300 m3. V neposredn i b liž in i je kot- lasta v rtača , zasuta z žagovino, ki ima podobne d im enzije . O dpadki (žagovina) so le na zahodnem in južnem obodu do v iš ine 3 m. Skupno je v v rtač i nad 200 m3 odpadnega m ate ria la . 3. S m etišč i sta na zakrasne lem svetu v v rtačah . Različne v rs te odpadkov so v p litve jš i, sk ledas ti v rta č i, k i im a neko liko večji p rem er in po ložne jš i rob. Pre­ težno lesn i odpadk i pa so v g lob ji, ko tla s ti v rta č i, k je r ni možen dovoz odpadkov d irek tn o v sam o dno vrtače . 4. Obe v rta č i s ta na apnencih . Debelina p repere line v dnu v rta če znaša med 5 in 30 cm in je ze lo neenakom erna. Na obodu v rta č je debelina p rs ti še m anjša, ponekod pa je na površ ju m a tična osnova ( L o v r e n č a k , 1977). 5. P revladova le so travn iške površine, košn jo pa je o težkoča la s trm ina in kam n ito s t površja . 6. S m etišče leži v dnu Bele k ra jine , v B e lokran jsk i ko tlin i, ki jo označuje tem pe ra tu rna inverzija in neko liko večja m eglenost. V b liž in i sm etišča je pogosta zam eg ljenost, ki se je s sežiga,njem in d im om še poveča la . Z arad i s labše pre- ve trenos ti pod roč ja se m egla zadržu je predvsem v z im ski po lov ic i leta. P o le ti je m egla p riso tna le v jasn ih in m irn ih nočeh, z la s ti v pasu od M lad ice p ro ti Krupi Med loka ln im i ve trov i je na jbo lj pogost ve ter, ki p iha iz severozahodne sm eri (G aber — Vavpča vas — M lad ica) in razp iha m eglo. Ob sežigan ju nastane ob m irnem ozrač ju p litva p las t m egle, oz irom a d im a, ki sega od sm etišča ob cesti p ro ti nase lju Praproče. 7. S m etišče je 20 m odda ljeno od loka lne a s fa ltira n e ceste Sem ič— G radac. Od ceste do sm etišča je ožja pot, ki pa om ogoča dovoz sm eti s trak to rje m in to vo r­ n jakom . 8. S m etišče je le 750 m (zračna razda lja ) od vodne jam e Lebiče in 2300 m od izvira Krupe, k je r je v načrtu vodno za je tje . 9. S m etišče je d iv je , neure jeno, od lagan je sm eti pa ni nadzorovano. Dovoz sm eti ni ure jen, prav tako ni vm esnega zas ipavan ja s p rs tjo a li podobnim m a­ te ria lom . S m etišče ni og ra jeno in op rem ljeno z opozoriln im i tab lam i. 10. Na sm etišču p rev ladu je jo trd i odpadk i, m in im a lne so ko lič in e tekoč ih o d ­ padkov. So neso rtira n i, o rgansk i in ano rgansk i. 11. N a jveč je gospod in jsk ih odpadkov te r odpadkov lesne industrije . 12. Na sm etišču so naslednje posam ezne v rs te odpadkov: pap ir, (kartonsk i) odvečn i gradben i m a te ria l, pepel, te ks til, o rgansk i odpadk i, p las tika , bela tehn ika, žagovina, av to m o b ilsk i de li, plevel. 13. N a jveč je odpadnega gradbenega m ate ria la in žagovine. 14. Na sm etišču so m anjše ko lič in e odpadnega o lja , barv in lakov. 15. Na sm etišču p ra k tičn o s ta lno počasi go ri na več m estih . Z arad i sežigan ja se sm rad š ir i na vse s tran i, sež igan je sm eti pa ni nadzorovano. Sm rad je č u tit i ob cesti, do nase lij (M lad ica , Sem ič) pa seže le iz jem om a, ob p rev lad i vzhodn ih ali jugovzhodn ih ve trov. 16. V o k o lic i sm etišča je neznosen sm rad, zarad i b liž ine ceste je sm etišče opazno in je p rizade t es te tsk i v idez pokra jine . V b liž in i je nase lje Romov, ki so pogosto na sm etišču in odnaša jo posam ezne odpadke (tekstil, železo). Na sm e­ tišču so g lod a lc i, pogoste pa so ja te p tičev. Posam ezni odpadk i (karose rije a v to ­ m obilov) so izven sm etišča . Ker je v b liž in i M lad ičkovo brezje, p rilju b lje na rek re ­ a c ijska površ ina z las ti p reb iva lcev Sem iča in gobarjev, je loka c ija to liko bolj neustrezna. 17. Z arad i pogoste m egle in d im a, ki se š iri ob sm etišču in sega na cesto, je ogrožen p rom et in lahko p ride do verižnega trčen ja . N enadzorovanost sm etišča lahko povzroči razš irjen je bolezni. S š iršega v id ika pa je z las ti nevarna lokac ija sm etišča na kraškem svetu s podzem eljsk im pre takan jem vode. S m etišče leži ve rje tn o v po reč ju Kruipe (Lebiča), k je r se p redvideva g radn ja č rpa lišča ( T k a l - č i č, 1973). Izv ir K rupe je v nadm orski v iš in i ca 145 m, p iozo m e tričn i n ivo pa narašča od izvira in znaša po p redv idevan jih I. G a m s a , (1961) na zahodnem robu Bele k ra jine oko li 160 m, spodnja meja sm etišča pa je v v iš in i ca 190 m. Navedena de jstva bo po trebno podrobne je p ro u č iti in upošteva ti tu d i pri u red itv i kana lizac ije Sem iča. b) O d laga lišče odpadkov jugozahodnoi od nase lja V ranov ič i (pri Č rnom lju) 1. S m etišče leži v osredn jem delu B e lokran jske ko tline , na kraškem ravn iku , 1300 m jugozahodno od V ranovičev, v b liž in i ceste Č rnom elj — G radac te r v nadm orski v iš in i 150 — 160 m. 2. S m etišče je v v rta č i, sk ledaste ob like , ki ima podo lgova to o b liko (dolžina 70 m, š ir in a 40 m, g lob ina 8 — 10 m) s po ložn im robom , ki je neko liko bo lj s trm ob dnu vrtače . O dpadki se od laga jo na robu vrtače , sam o ožje dno pa ni zasu­ to (12 m x 15 m). K o lič ina odpadkov (z odpadn im gradben im m ate ria lom in na­ suto zem ljo) znaša oko li 2000 m3. 3. S m etišče leži na nižjem kraškem ravn iku Bele k ra jine z debe le jšo p las tjo k raške ilov ice v obsežnejš i sk leda ti v rta č i s po ložn im obodom , ki je um etno razširjen . 4. Sam o dno o d laga lišča p redstav lja več m etrov debela p la s t k raške ilov ice , ki pa ni povsod enako debela. K ljub razm erom a debeli p las ti p repere line se tud i ob večjem deževju voda ne zadržu je do lgo na površ ju ; večina jo izg ine pod po­ vršjem . M a tično pod lago k raške ilov ice p reds ta v lja jo ka rbona tne kam nine. 5. Pred odprtjem sm etišča se je zem ljišče izko rišča lo ko t s te ljn ik . 6. Na loka lne podnebne razm ere vp liva jo geom orfo loška ob lika oko lice sm e­ tišča in b liž ina Lahin je. S m etišče leži v vm esnem , nižjem področ ju med neko liko v iš jo Z astavo (197 m) in ko to 180,4 m. Gre za za tišno lego, ki jo podčrtu je še lega sred i s te ljn ikov . P ogostost megle, ki se š ir i od b ližn je Lah in je p ro ti zahodu, se je po p ripovedovan ju dom ačinov po sm etišča o b ču tn o povečala in se š ir i v ozkem pasu od Lah in je p reko sm etišča in ceste Č rnom elj — G radac vse do P lesnivega hriba. M egla je p rizem eljska , gosta, pom ešana z d im om iz sm etišča . Pogosto p ride do zad im ljenos ti ozračja . 7. S m etišče je 100 m zahodno od reg iona lne ceste Č rnom elj — G radac. Od ceste vod i do sm etišča ožja pot, ki pa je prevozna tud i s tež jim i to vo rn ja k i. Do­ stop je možen s tovo rn jakom do sam ega osredn jega dela sm etišča , ob deževju pa je d os top o težkočen zarad i lep ljive ilovice. 8. S m etišče je 1300 m odda ljeno cd reke Lahin je. 9. S m etišče je de lom a kom una lno ure jeno, saj je op rem ljeno z opozoriln im i ta b la m i, de lno og ra jeno te r se občasno zasipava z vm esno p las tjo ilo v ice a li od ­ padnega gradbenega m ate ria la . V endar od lagan je sm eti ni s ta ln o nadzorovano, k lju b opozorilu pa se odpadk i sežigajo. 10. P rev ladu je jo trd i odpadk i, tekoč i odpadk i so izjem a. O dpadki so nesor- t iran i, ano rgansk i in o rgansk i. 11. Največ je gospod in jsk ih odpadkov, neko liko m anj pa in d u s trijs k ih , ob rtn ih in odpadkov trgo vsk ih o rgan izac ij. 12. Na sm etišču so nas ledn je v rs te odpadkov: o rgansk i odpadk i, pap ir, les, av to m o b ilsk i de li (ka rose rije ), p las tika , kondenza to rji, gume, železo (posode), te ks til, odpadn i g radben i m a te ria l, s tek len ice . 13. V e liko je odpadnega gradbenega m ate ria la , ka rtonov, gum e in o rgansk ih odpadkov. ■* 14. Na sm etišču so m an jše ko lič in e odpadnega o lja , m otornega o lja (ostanki v posodah), barv in razp rš ilcev te r kondenza torjev. 15. Na sm etišču s ta lno n e ko n tro lira no gori (tli) na 3 — 5 m estih . Zarad i več­ jih ko lič in gum, p la s tike in o rgansk ih odpadkov se š ir i neznosen sm rad tud i izven sm etišča p ro ti cesti in nase lju V ranov ič i, predvsem v m eglenem a li rah lo ve tro v ­ nem vrem enu v vseh le tn ih časih . N a jhu jš i pa je sm rad po le ti, ob na jh itre jšem razpadan ju o rgansk ih odpadkov in več ji g o rljivo s ti odpadkov. 16. Zasm etene površ ine se p rično že ob sam em odcepu od g lavne ceste, sm rad pa o b č u tijo tu d i vozn ik i in po tn ik i, ki po tu je jo po cesti Č rnom elj — G radac. Z arad i odm akn jenos ti od ceste in lege v gozdnatem pod roč ju je es te tska p riza ­ de tos t m anj opazna. Z arad i sm etišča je povečana m eg lenost in je ogrožen p ro ­ m et ob s ice r nevarnem odseku ceste. M egla ozirom a dim se v leče sko ra j vsako noč ob m irnem vrem enu. 17. Na sm etišču je ve liko š tev iio insektov, g loda lcev in p tičev, ki se zadržu je jo zarad i večje ko lič in e o rg ansk ih odpadkov. Stalno- je p riso tna neva rnost ep idem ij. N evarnost poveču je jo ljud je, ki odvaža jo neka te re odpadke (železo, gume, s te k le ­ nice) in b rska jo po sm etišču . Večja zam eg ljenost, ki lahko nastop i nenadom a in v vsakem tren u tku , p reds tav lja s ta ln o nevarnost za prom et. K ljub p rece jšn ji de ­ be lin i k raške ilov ice obsto ja zarad i k rašk ih svo js tev neva rnost onesnaženja L a ­ h in je , ki je le 1250 m (zračna lin ija ) vzhodno od sm etišča ( H a b i č , 1975). c) O d laga lišče odpadkov pri Sečjem selu (V inica) 1. S m etišče leži na kraškem ravn iku in na nedogra jen i tra s i že lezn iške p ro ­ ge, 1000 m zahodno od V in ice , v nadm orsk i v iš in i 185 — 193 m 2. S m etišče je na kraškem , rah lo va lov item te renu (200 m x 50 m), k je r se p o ja v lja jo posam ezni kupi odpadkov. V že lezn iškem vseku nedogra jene proge Č rnom elj — V rbovško pa ležijo sm eti več a li m anj sk len jeno v do lž in i 50 m, š ir in i 4 m, v iš ina odpadkov pa se g ib lje med 2 m in 5 m. Skupna ko lič in a o dpad ­ kov znaša oko li 500 m3. V neposredn i b liž in i ob cesti je tud i v v rta č i še m anjše o d laga lišče , k je r je oko li 30 — 50 m3 odpadkov. 3. O dpadki so v vseku za že lezn iško p rogo, vrezan im v ska ln a to pod lago, do g lob ine 8 — 10 m. Posam ezni kupi odpadkov pa so tud i na rah lo va lov item , v rta - častem ravn iku . 4. M a tičn o osnovo tvo ri apnenec, ki je na kraškem ravn iku p re k rit s tanko in neenakom erno debelino k raške ilov ice . V že lezn iškem vseku je na jvečja debe­ lina odpadkov, dno sm etišča pa je brez prepere line. 5. Na kraškem ravn iku , k je r je sedaj sm etišče , ras te s te ljn iška vege tac ija , že lezn išk i vsek pa ni im el p ro izvodne vloge. 6. V b liž in i sm etišča ni posebn ih loka ln ih k lim a tsk ih potez, ki bi b ile pom em b­ no za š ir je n je sm radu iz sm etišča . Sm rad le občasno sega do Sečjega sela, z las ti ob sežigan ju odpadkov. P revladu je jo jugozahodn i in zahodn i ve trov i, m egla pa ni pogosta . 7. S m etišče je 100 m odda ljeno od loka lne ceste S in ji vrh — V in ica . Do sm e­ tišča pe lje s labši ko lovoz, vendar je m ogoč dovoz tud i s trak to rje m in to v o rn ja ­ kom, razen ob deževju, ko je ko lovoz razm očen. 8. Reka Kolpa teče 700 m (zračna razda lja ) jugovzhodno od od laga lišča . S truga Kolpe je v nadm orsk i v iš in i oko li 170 m, dno sm etišča pa leži v v iš in i ca 185 m. 9. S m etišče p ri Sečjem selu je sa n ita rn o neure jeno, brez opozoriln ih napisov in neogra jeno . Dovoz in od lagan je sm eti ni nadzorovano, sm eti se ne p re k riva jo s p repere lino a li so rtira . Sm eti se nenadzorovano od la g a jo na več ji površ in i. 10. P revladu je jo trd i, neorganski odpadki. 11. N a jveč je gospod in jsk ih odpadkov, z las ti kosovnega m ate ria la in ob rtn ih odpadkov, večja pa je tu d i ko lič in a go s tin sk ih sm eti (neuporabna gostinska oprem a). 12. Na sm etišču so nas ledn je v rs te odpadkov: p ločev ina , av to m o b ilsk i de li (oh iš je), bela tehn ika , pap ir, te ks til, s tek lov ina , les, p las tika , p o liv in il, o rgansk i odpadk i, g radben i m ate ria l. 13. Največ je odpadnega gradbenega m ate ria la in av tom o b ilsk ih oh iš ij. 14. Zasledene so nasledn je nevarne snovi: os tank i m otornega o lja , laki, barve, razp rš ilc i in os tank i šk rop iva za za tira n je plevela. 15. Sm eti se na od laga lišču navadno ne sežigajo. 16. Z arad i lo ka c ije sm etišča je p rizade t es te tsk i videz, na sm etišču pa se za­ radi o rgansk ih odpadkov pogosto zad ržu je jo p tič i in m rčes. Sm rad seže navadno le do ceste S in ji vrh — V in ica . 17. S ta lno je p riso tna neva rnost izb ruha bolezni, ki jo lahko p renaša jo ž iva li a li pa se okuž ijo ljud je , ki voz ijo sm eti. N a jvečja pa je po tenc ia lna nevarnost podzem eljskega onesnaževan ja Kolpe. S m etišče leži na p repustn i apnenčasti, de ­ lom a neporasli, ska ln a ti pod lag i (železniški vsek), 700 m od Kolpe in le dob rih 20 m nad v iš ino vodne g lad ine Kolpe. Čeprav lahko po skrom n ih p re tok ih s tuden ­ ce ob s trug i K o lpe sklepam o, da je p o re č je sam e reke Kolpe p ri V in ic i ozko, je pod roč je sm etišča sko ra j go tovo v poreč ju Kolpe ( H a b i č , 1978). N evarnost one ­ snaženja Kolpe je to lik o bo lj nevarna, saj je č rpa lišče za v in išk i vodovod v Kolp i, v pod roč ju pod sm etiščem (pri av tokam pu V in ica). P regled po posam eznih več jih od la g a lišč ih odpadkov nam po trju je , da je po­ trebno h itro , vendar p reudarno in d o lgo ročno zasnovano ukrepanje . Na p o d ro č ­ ju obč ine M etlika so de lom a že uvedli vse po trebno za novo, sa n ita rn o od la g a ­ lišče pri D obravicah , na p repere lin i k raške ilov ice , k je r pa bo po trebna zarad i k raškega površ ja s ta lna kon tro la izcedn ih vod in vm esno nasipavan je . Nekateri širši vidiki določevanja možne lokacije centralnega odlagališča smeti za področje občine Črnomelj O snovna izhod išča p ri izb iri lo ka c ije cen tra lnega od la g a lišča sm eti za pod­ roč je občine Č rnom elj so zasnovana z Zakonom o ravnan ju z odpadk i te r spec i­ fičn im i na ravn im i in soc ia lno -ekonom sk im i potezam i obč ine Č rnom elj. Po Zakonu o ravnan ju z odpadk i je po trebno z odpadk i ravna ti tako , da n iso ogrožen i, p riza ­ deti a li m oteni: — č lovekovo zd rav je in poču tje ; — naravn i v ir i, ž iva lsk i in ra s tlin sk i s is tem i; — zavarovan i na ravn i prede li te r naravn i in ku ltu rn i spom en ik i; — higena te r javn i red in m ir (U radni lis t SRS št. 8/78). Sistem o d s tran jevan ja odpadkov vk lju ču je sh ran jevan je , zb iran je , odvoz in sk lad iščen je odpadkov. T rdne odpadke je m ogoče na sa n ita rn o sp re jem ljiv način o d s tra n je va ti v g lavnem na tr i načine: k o n tro lira n o zas ipavan je na od laga lišč ih , prede lava s fe rm e n tac ijo (kom postiran je ) in sežigan je v posebnih napravah. P re­ de lava s fe rm e n ta c ijo se je predvsem razv ila v deže lah z zelo razv itim km etijs tvom . ;¥£UNAJ»S. PREDLAGANO OBMOČJE ZA IZBIRO LOKACIJE OSREDNJEGA ODLAGALIŠČ* ODPADKOV (ZA OBČINO ČRNOMELJ) - THE AREA PROPOSED FOR THE SELEC­ TION OF A LOCATION OF THE CENTRAL REFUSE DUMP IFOR THE COMMUNE OF ČRNOMELJ V b is tvu gre za posebne p rede lova lne tovarne , k je r odpadke na jp re j prebere jo, na to m ehan ično p rede la jo in s pom očjo b iokem ičn ih p rocesov p ridobe kom post. Sežiganju v posebn ih napravah se je pred neka j le ti p rip isova la ve lika p rihodnost. V razv itih in d u s trijs k ih d ržavah so n a č rto va li izg radn je ve lik ih sežiga ln ic , zarad i og rom n ih in ve s tic ij, nesorazm ern ih tekoč ih s troško v ob ra tovan ja , negativn ih v p li­ vov na oko lje (smrad, onesnažen zrak, pepel), pa je sežigan je odpadkov s top ilo tren u tn o v ozadje. Izhod se išče v povečanem deležu vračan ja odpadkov v p ro iz ­ vodn jo in sk lad iščen ju odpadkov, pom em bna pa je predhodna se lekc ija odpadkov ( O r o ž e n - P l e s k o v i č , 1975). U re jeno od laga lišče odpadkov (san ita rna depon ija ) je to re j osnovna, zače tna s topn ja do lgo ročnega reševan ja p rob lem a tike odpadkov. Vsi o s ta li nač in i, na p r i­ m er sežigan ja , rec ik lira n je , kom pos tira n je itd. so p ravzaprav le način , kako po ­ d a ljš a ti ž iv lje n jsko dobo ozirom a čas izko riščan ja depon ije . Izjema so le s trup e ­ ne in za o ko lico nevarne snovi, ki n iso p rim erne za sk lad iščen je ; zah teva jo nev­ tra liz a c ijo a li un ičevan je v reg iona ln ih ob ra tih (gošče kem ika lij, barv, lakov, trdn i os tank i iz ka liln ic , s ta ra o lja in m asti, os tank i in gošče to p il itd.). Ker so ko lič in e teh snovi d e la tivn o m ajhne, je uprav ičen prevoz tud i na več je razda lje . Večina jugos lovansk ih m est in obč in se je o d lo č ila , da uvedejo cen tra lno , nadzorovano od lagan je odpadkov v sk rbno izbran ih loka c ija h ko t izk lju čn o me­ todo reševanja p rob lem a tike odpadn ih snovi (L jub ljana , Sara jevo, Š iben ik itd.). Razlogi so v prvi v rs ti ekonom ski, saj je sa n ita rn o od lagan je odpadkov fin a n čno na jcenejša ob lika ods tran jevan ja odpadkov. Uvedba skupne cen tra ln e depon ije pa je nujna v p rim erih , k je r so m anjše, ozko om ejene ustrezne površ ine za sm e­ tišče (kraško področ je , rečne do line s ta ln o vodo itd .). Š tev ilne s lovenske občine p redv ideva jo od p rtje reg iona lne san ita rn e depon ije (K oprsko p rim orje , Novom eška ko tlina ). < — Legenda — Legend P o kra jinsko -eko lošk i m oza ik i — landscape -eco log ica l m osaics: 1 a luv ia lne te rase — a luv ia l te rraces, 2 v iš je te rase v p re težno sipkem m ate ria lu — h ighe r-ly ing te rraces in p redom ina tly loose m a te ria l, 3 n iž ji k rašk i ravn ik — lower ly ing ka rs t-p la in , 4 v iš ji k rašk i ravn ik — h ighe r-ly ing ka rs t p la in , 5 p liocenska ka- dun ja — P liocene sync lin a l fo rm a tio n , 6 m ejno področ je med apnenc i in p lio ce n ­ skim i sed im enti — bo rde ring reg ion beetw en lim estones and p liocene sed im ents; I podolja z zn a č iln im i k rašk im i pop lavam i — sm all va lleys, w ith c h a ra c te r is tic ka rs t inundations, 8 vlažen, m očv irn a t sve t logov — m ois ty and m arshy g round o f groves, 9 pod roč je na g lobok i, podzoljen i k rašk i ilo v ic i — deep loam y ka rs t g round w ith grey ish so il, 10 področ je na g lobok i, podzo ljen i k rašk i ilo v ic i s p rev lado obd e lova l­ nih površ in — deep loam y ka rs t g round w ith grey ish so il, w ith m ostly cu ltiva te d surfaces, 11 večje obde lova lne površ ine na nižjem kraškem ravn iku — b igge r c u l­ tiva ted su rfaces on a low e r-ly ing ka rs t-p la in , 12 iz raz ite jše površ ine to p lo tnega ob ­ ra ta ob rob ja in hom ov Bele k ra jin e — su rfaces cha rac te rised by tem pe ra tu re inve r­ sion on the fr ing e s and on the ind iv idua l e leva tions o f Bela kra jina , 13 izraz ite jše oso jne površ ine ob rob ja in ho lm ov Bele k ra jin e — tip yca l su rfaces on the northen side o f fr in g e s and e leva tions in Bela k ra jin a , 14 ožje pod roč je , na jbo lj p rim erno za lo ka c ijo cen tra lnega od la g a lišča odpadkov — na rrow e r area su ita b le fo r the se ­ lec tion o f the loca tio n fo r a cen tra l re fuse dupm , 15 š irše področje , p rim erno za izbor lo ka c ije cen tra lnega o d laga lišča odpadkov — b roade r area su ita b le fo r the se lec tion o f the loca tion fo r a cen tra l re fuse dump. Izbor ustreznega obm očja za lo ka c ijo cen tra lnega san ita rnega od laga lišča m ora s lone ti na osnov i kom pleksnega, vsestranskega p re teh tan ja pokra jin sk ih potez, ki im a jo ve lik vp liv na p rav ilen izbo r lokac ije . Seveda je loka c ija na jbo lj p rim erna v oko lju , k je r od lagan je sm eti pom eni re ku ltiva c ijo o bs to ječ ih de g ra d i­ ran ih površ in (re ku ltiv ira n je opuščenega peskokopa, g ram ozn ice , g linokopa , kam ­ no lom a, m očvirnega zem ljišča ), ve n d a r je po trebno tud i v tem p rim eru odpadke ustrezno od la g a ti (problem izcedn ih vod). V e liko s t cen tra lnega od la g a lišča je o d ­ v isna od le tne ko lič in e odpadkov, od la g a lišče pa naj bi zados tova lo vsa j za dobo dva n a js tih let. P rim eri neka te rih p ro je k to v za izbo r cen tra lne depon ije (občina Novo m esto, K rško, R adov ljica , T rž ič) kaže jo , da naj bi im elo od la g a lišče ka p a c i­ te to vsa j 500 000 m3, v povp reč ju pa im a jo p red lagana od la g a lišča ka p a c ite to oko li 1 000 000 m3 ( I v a n c , 1978). Pri izboru ustrezne lo ka c ije za sm etišče pa je po trebno vses transko p re teh ta ti ne le ekonom ske k r ite rije . Pom emben m us tre ­ zen vp liv na izbo r loka c ije m ora jo im eti nas ledn ji k r ite r iji: na ravova rs tven i ( loka ­ c ija izven na ravova rs tven ih pod roč ij), k lim a tsko -m e te o ro lo šk i (analiza loka ln ih k lim a tsk ih potez — ve trov i, m egla id t.), pedo lošk i (debe lina in p rop u s tn o s t pre- pere line), re lie fn i (geom orfo loške poteze), h id rogeo lošk i (rečna m reža, ta ln a voda, delež p repustn ih kam nin), u rb a n is tičn i (b liž ina nase lij), p rom etn i (dostopnost o d ­ laga lišča , o dda ljenos t nase lij in p ro izvodn ih ob ra tov), km etijsk i ka te go riza c iji zem ljišča ), rek re a c ijsk i ( tu ris tičn a p riv la čn o s t pod roč ja ), es te tsk i in san ita rno - h ig iensk i. P ouda riti je po trebno, da m ora b iti od la g a lišče dostopno in re la tivno b lizu več jih nase lij. V postopku za izbo r na jbo lj p rim ernega š iršega obm očja za izb iro lo ka c ije cen tra lnega od la g a lišča odpadkov je po trebno iz lo č iti t is te povr­ šine, ki so na jm an j p rim erne za lo ka c ijo sm etišča (naravovars tvena področ ja , m očno zakrase le površ ine, obm očja v irov p itne vode in ta lne vode, km etijska zem ljišča prve ka te go rije itd .), m ožne lo ka c ije pa m edsebojno so o č iti (D a s m a n, 1976). O prede lim o na jpom em bnejše v id ike , ki jih m oram o upošteva ti p ri p rv i fazi izbora š iršega obm očja , v ka te rem je m ožno za obm očje obč ine Č rnom elj u red iti cen tra ln o o d la g a lišče sm eti: a) N a r o v o v a r s t v e n i v i d i k — na področ ju obč ine Č rnom elj so za ­ va rovana ozirom a predvidena za va rs tvo nasledn ja pod roč ja oz irom a naravn i spom en ik i: obko lpsk i k ra jin sk i park, ki sega ob d o lin i Kolpe do D am lja, in je š iro k na jveč neka j več ko t k ilom e te r; jam a Kaščica p ri Zapud ju ; Č rm ošn jiška je lka ; p ragozd na Kopi; s te ljn ik i pri B o janc ih ; reka Kolpa do D am lja in reka Lah in ja s Krupo. O m enjen i naravn i spom en ik i in pod roč ja m ora jo o s ta ti nedo takn jen i in čim bo lj odda ljen i od cen tra lnega od la g a lišča sm eti (Inven ta r na jpom em bnejše na ravne ded išč ine , 1976) b) K l i m a t s k o - m e t e o r o l o š k i v i d i k — za rad i sm radu in even- tue lnega d im a, ki se š ir i iz sm etišča je p o trebno upošteva ti tu d i neka te re sp e c i­ fične , loka lne k lim a tske poteke. Za B e lokran jsko k o tlin o je znač ilna doka j po ­ gosta tem pe ra tu rn a inverz ija ( G a m s , 1972) in razm erom a s laba p reve trenost, ki s ta pos led ica v iš jega oboda Bele k ra jin e na n jen i zahodn i, severn i in vzhodni s tran i. V dnu ko tline , z las ti pa ob vodo to k ih je še bo lj pogosta m egla, ki se za ­ d ržu je tud i več ko t 80 dn i na le to ( P e t k o v š e k , 1969). Navedeno trd ite v nam p o trju je jo podatk i za m eteo ro loško pos ta jo Č rnom elj (M e teo ro lošk i g o d išn jak i I). V obdob ju 1958 — 1972 se je š te v ilo dn i z m eglo g iba lo med 44 in ce lo 142 (I. 1969) in 118 (I. 1968). V povpreč ju pa je b ilo na le to oko li 50 — 70 m eglenih dn i na leto. N a jbo lj m egleni pa so jesenski in z im ski m eseci, z las ti septem ber, novem ber, decem ber in januar. Tudi poda tk i o pogos tos ti in in tenz ivnosti' ve trov za Č rnom elj nam ne da je jo ugodne s like . Z nač ilna je s laba p reve trenost (p rev la ­ du je jo ve trov i iz zahodnega kvad ran ta z m oč jo oko li 2 B), ki pa je v do ločen i m eri pogojena tu d i z m ik ro lo ka c ijo opazova lnega mesta. M očno so zastopan i b rezve trn i dnevi, saj v rednosti za ca lm e p rav ilom a presega jo v rednos t 550, v p o ­ sam eznih le tih pa celo 881 (I. 1967). V istem letu je b ila le tna v rednos t za Celje le 504 in za L jub ljano 391. Razm erom a pogosta m egla in b rezve trje n iso ugodn i za lo ka c ijo sm etišč, opozarja jo pa nas obenem na po tenc ia lno neva rnost o n e sn a ­ ženosti zraka ob nepre teh tan ih posegih v okolje . c ) H i d r o g e o l o š k i i n p e d o l o š k i v i d i k — za pre težno k raško področje , ki je znač ilno za č rno m a ljsko občino , p reds ta v lja jo h id ro loške poteze izredno važno postavko p ri od ločan ju za lokacijo: sm etišča . P e trogra fska sestava je eden od dom inan tn ih fa k to rje v , ki pogo ju je pedo loške in vege tac ijske razm ere. P rev ladu je jo nam reč karbona tne , vodoprepustne kam nine, na ka te rih p riha ja do znač iln ih p rocesov zakrasevan ja ( J e n k o , 1959). Apnenec in d o lo m it p rekriva ta več ino te rito r ija občine, sa j je no rm a ln i re lie f s površ insk im od tekan jem vode om ejen na K an iža rsko te rc ia rn o kadun jo te r a luv ia len sve t ob več jih vo d o tok ih . Posebno pozornost je to re j treba nam en iti k raškem u površ ju z vodoprepu istn im i kam n inam i, ki p o k riva jo ves zahodn i, severn i, južn i in vzhodn i del pod roč ja občine, le v osredn jem delu (oko li D ragatuša in Kanižarice ) so pom em bnejše površ ine ne- k raškega re lie fa ( P l u t , 1978). Za lo ka c ijo cen tra lnega sm etišča soi z las ti nep ri­ m erna tis ta obm očja , ki so predvidena za va rovan je k rašk ih izv irov, izko riščan ih a li p redviden ih za vodno č rpa lišče ( izv ir D ob lič ice , K rupa). O bm očje za va rovan je izv irov sega severno od č rte : D ob liče — O tovec — Krupa. N avedeno obm očje zahteva poseben va rs tven i režim , saj je zarad i prev lade ve rtika ln e g a podzem elj­ skega od toka vode neva rnost onesnaženja k rašk ih izv irov na jbo lj pereča. Piezo- m etričn i n ivo o d točn ih kana lov v dnu Bele kra jine vzdržu je Lah in ja v nadm orski v iš in i (141 — 130 m), ki se ve rje tno počasi dv igu je na vse s tran i. PO' vseh znakih sodeč je p iezom e tričn i n ivo v vodn ih rov ih zahodnega obrobja- ko tlin e pod 160 m. Rdeča ilov ica pokriva obsežne površ ine apnenca in do lom ita . K ot sam osto jno p e tro g ra fsko eno to pa jo lahko iz loč im o v p rim erih , k je r na debelo pokriva m a­ tičn o kam nino. Izstopa zahodno od G ribe lj, v m anjš ih krpah pa se po jav lja zahod­ no od D ragatuša in p ri Je rne ji vasi, k je r doseže debe lino več ko t 3 m. Je z n a č il­ ne rdečkaste barve, ponekod tu d i ze lo peščena, k a r je z v id ika lo k a c ije sm etišča m anj ugodno. Lahko zak ljuč im o , da prev lada kraškega površ ja b is tveno zm anjša p rim erne površ ine za lo ka c ijo sm etišč , k o t na jbo lj p rim erno se iz lušč i kan iža rska te rc ia rn a udorina z no rm a lno površ insko rečno mrežo, m anj p rim erne pa so po­ vrš ine debele jše kraške ilov ice . d) U r b a n i s t i č n o - p r o m e t n i v i d i k U rban izac ija in in d u s tria liza c ija Bele k ra jin e ni po teka la enakom erno in je om ejena na posam ezna področja . D em ogra fsko , in d u s trijsko in upravno sred išče je Č rnom elj z oko lico . V njegovem š iršem pod roč ju ž iv i okoli' 7 000 p reb iva lcev, ka r p reds tav lja s labo po lov ico p reb iva lcev č rnom a ljske občine. Tudi več ina in ­ d u s tr ijs k ih pod je tij je v Č rnom lju oz irom a n jegovi b liž in i (Belt, Belsad, Begrad, rudn ik K an iža rica itd.). Večje zgos titveno jedro je tud i oko li Sem iča, m an jše pa se je zače lo izo b liko va ti tu d i p ri V in ic i. Č rnom elj leži nekje v s red in i osi obč ine (smer seve r — jug) in je s pom em bnejš im i ce n tra ln im i naselji' obč ine ustrezno p ro ­ m etno povezan (Semič, 9 km , V in ica , 18 km, A d leš ič i, 10 km , S ta ri trg , 18 km). Kot ekonom sko up rav ičeno se to re j v s ilju je lo ka c ija cen tra lnega sm etišča v b liž in i sam ega nase lja Č rnom elj, k a r bi b ilo ugodno tud i za rad i ustrezne p rom etne do ­ s to p no s ti (as fa ltna cesta) iz sm eri Sem ič, D ragatuš, V in ica in A d leš ič i, k je r lahko računam o z več jo k o lič in o odpadkov (Izhod išča za n ačrtovan je u rban is tičnega razvo ja obč ine in m esta Č rnom elj, 1976). e) E s t e t s k o - r e k r e a c i j s k i v i d i k . C en tra lno od laga lišče , k je r se bodo ko p ič ile večje ko lič in e odpadkov, bo p reds ta v lja lo es te tsko nepriv lačno po­ vrš ino . Pri lo ka c iji je po trebno upošteva ti, da bi b ilo sm etišče čim bo lj p rik rito , nevidno iz pom em bnejše ceste a li več jega nase lja . S m etišče ne sm e kva riti zu­ nanje, pe jsažno znač ilne podobe pokra jine (v inog radn iška pokra jina , s te ljn ik i, p re ­ del ob K o lp i), ki- im a es te tsko in rek re a c ijsko vlogo. Z adovo ljeva ti pa m ora tud i sa n ita rn o -h ig ie n ske pogoje ( I v a n c , 1979). P odrobne jša ana liza in m edsebojno p rim e rjan je raz ličn ih v id iko v lo ka c ije ce n ­ tra lnega od la g a lišča nam po m etcd i iz ločevan ja na jm an j p rim ern ih površ in te r p re k riva n ju posam eznih a n a lits k ih ka rt iz lušč i naslednje, za ce n tra ln o sm etišče na jbo lj p rim erno š irše lo k a c ijs k o področ je med K vas ico (Jerneja vas) — K a n i­ ža rico — B utora jem (Karta). G re to re j za osredn ji in južni del kan iža rske te r ­ c ia rne kadunje, za p o k ra jin sko -e ko lošk i m oza ik z no rm a lno razv ito rečno mrežo, ki ga označu je jo : 1. N a r a v n e z n a č i l n o s t i a) lega in obseg: o tok norm alnega re lie fa južno od Č rnom lja med Jerne jo vasjo , K an iža rico in B utora jem . b) R elie fna in lito lo ška oznaka: re lie fno gre za norm alen, flu v ia ln i rečn i re lie f z no rm a lno razv ito rečno mrežo, m an jš im i rečn im i do linam i nesta ln ih po tokov, hu d ou rn išk im i g rapam i in vm esn im i, razrezan im i poboč ji na p liocensk ih sed im en­ tih (peščeni lapor, rum ena s ludna ilov ica) v nadm orsk i v iš in i med 150 m in 210 m, s h itr im i sprem em bam i ekspozic ije . c) O značitev p rs ti: g loboka, og le jena p rs t na p liocensk ih sed im en tih s tem no- s iv im do tem norjav im p litv im A horizon tom . P rst je vododržna , g lin a s to -ilo vn a te teks tu re z ov irano d renažnostjo . V ododržen Bg ho rizon t se začen ja pri g lob in i oko li 50 cm. V njem se nab ira voda, ki povzroča pom an jkan je zraka in procese og le jevan ja p rs ti. P rst je ze lo k is la , s labo hum ozna in revna na ka liju in fo s fo rju , s s lab im i o s ta lim i fiz ik a ln im i, kem ičn im i in b io lošk im i las tnostm i. d) Loka lne podnebne razm ere: le tna vso ta padavin je oko li 1200 mm, sredn ja letna tem pe ra tu ra znaša oko li 10° C. O zračje je razm erom a vlažno, z las ti v o so j­ nih legah te r ob vodo tok ih . M egla se zad ržu je 50 d o 70 dn i le tno, ob Lah in ji in D ob lič ic i pa tud i da ljše obdob je (Letna po roč ila HM Z SRS, 1955— 1968). P revetre- nost je s labša , pogos to z im sko b rezve trje pa om ogoča tem pe ra tu rn i obra t. e) V odne razm ere: na vo d nop ropus tn ih kam n inah se je razv il f lu v ia ln i re lie f z no rm a lno rečno mrežo. Posam ezni vod o to k i so si za reza li hudou rn iške s truge. S trm ec pa ni ve lik , saj gre za rah lo nagnjen svet. P otok i so nesta ln i, sa j im a jo m ajhno porečje , za rad i gozdna tos ti pa je m an jš i od tok. Z m an jšu je ga tu d i re la ­ tivn o m ajhna ko lič in a padavin. N esta ln i vodo tok i se iz liva jo v Lah in jo , P odtu rn- šč ico in D ob lič ico . V do r vode v rudn ik rjavega prem oga K an iža rica kaže na za ­ p le teno h id rogeog ra fsko p rob lem a tiko B e lokran jske ko tline . f) V ege tac ija in km etijska izraba: gozd je lke nastopa na lab iln ih tleh ka- n iža rske p liocenske kadunje. O značu je eko lošk i kom pleks h ladne jš i leg z večjo zračno v lažnos tjo zm erno nagnjen ih poboč ij, v lažn ih do lin , g ra p in ko tan j. K ljub lab iln o s ti p rs ti je p ro d u k tivn o s t v isoka d o dobra. N astopa jo tud i s te ljn ik i, o bde ­ lane površ ine pa so bo lj na robu ko tan je ( M i k l a v č i č , 1965). 2. O c e n a g o s p o d a r s k e i z r a b e Z gospodarskega v id ika je na prvem m estu naha ja lišče rjavega prem oga pri Kan iža ric i, ka te rega za loge cen ijo na 8 m ilijonov ton. Debele s lo je p liocenske ilo ­ v ice izkorišča opekarna . Za km e tijs tvo so neugodni pogoji, za to p rev ladu je jo gozd­ ne površ ine in s te ljn ik i ( M i k l a v č i č , 1964). Naselja so nasta la predvsem kot pos led ica odprtega rudn ika in so rudarskega znača ja (Kan ižarica , B la tn ik ). Z ak ljuček Izbrana m akro lo ka c ija (karta) zadovo lju je več ino zahtev glede ravnan ja z o d ­ padki', predvsem pa: — geo loško gre za ed in i sk len jen i predel vododržn ih sed im entov; — h id ro loško je zarad i površ inskega od toka m ožno nadzorova ti izcedne vode; — debela p las t p repere line ozirom a sed im entov vzdržu je površ insk i od tok in om ogoča uporabo p repere line za vm esna nas ipavan ja (med posam eznim i s lo ji odpadkov); — geom orfo loške ob like , znač ilne za no rm a ln i re lie f, om ogoča jo takšen izbor m ik ro lo ka c ije , ki bo zadovo ljeva la san ita rn o -h ig ie n ske in es te tske v id ike ; — b liž ina na jvečjega zgostitvenega in gospodarskega jedra (Č rnom elj) te r re la ­ tivna b liž ina D raga tuša , V in ice , A d leš ičev in Sem iča (pri s lednjem je možen tud i odvoz na bodoče cen tra ln o sm etišče občine M etlika ) po trju je ekonom sko ugodnost lokac ije ; — b liž ina reg iona lne ceste Č rnom elj — D ragatuš — V in ica podčrtu je p rom etno ugodno lego, vendar sam a depon ija ne bi sm ela ležati v b liž in i g lavne ceste za rad i even tua lnega sm radu in este tskega v id ika ; — področ je je redko nase ljeno, oz irom a ni nase ljeno, razen tega pa ne spada med km etijske površ ine prvega a li d rugega prednostnega razreda; — ozem lje je izven na ravovars tven ih a li vodnova rs tven ih obm očij in n im a rekre ­ ac ijske vloge; — k lim a tske poteze, z las ti m egla (50 — 70 dn i na leto) in z im sko brezvetrje , za lo ka c ijo sm etišča n iso na jbo lj ugodne, p riso tna pa je tu d i večja v lažnos t o z rač­ ja. N eugodni m ožni uč inek neko liko zm an jšu je gozdni pas, ki nekako ločuje even tua lno lo ka c ijo sm etišča od Č rnom lja in o s ta lih več jih nase litven ih centrov. Terenski og led pa je izp riča l, da so podobne m ik ro k lim a tske razm ere tud i v os ta lih even tua ln ih lokac ijah , ki naj bi b ile v B e lokran jsk i ko tlin i. Izboru š iršega obm očja , v ka terem so m ožnosti za lo ka c ijo cen tra lnega o d ­ laga lišča sm eti, je s led il podroben ogled, ki so se ga ude lež ili tud i p reds tavn ik i obč inske kom una lne skupnosti. V izbranem obm očju na jbo lj zadovo lju je za loka- c ijo cen tra ln e depon ije ožji pas med Belim hribom in ko to 183. V njem je površ- je na im an j razrezano, ka r om ogoča lažji dostop in ko n tro lo izcedn ih vod (karta). Seveda pa bo p o trebno pred odprtjem cen tra ln e depon ije izvesti dodatne , z las ti h id rogeo loške raziskave. Pri vseh o s ta lih m ožnih m a kro lo ka c ija h so z la s ti neugodne h id rogeo loške la s tn o s ti lo ka c ij, več ja o dda ljenos t od pog lav itnega v ira odpadkov (Črnom elj) pa bi zv iša la prevozne stroške . Ponovno je po trebno p o d č rta ti ugoden p rom etn i po­ ložaj p red lagane loka c ije za ce n tra ln o od laga lišče . Č rnom elj je na jveč je naselje Bele k ra jin e z razv ito in d u s trijo . Med in d u s trijs k im i de javnostm i je zastopana tud i kov inska in d u s trija z liva rno (Belt), k i us tva rja več jo ko lič in o odpadkov (ž lindra). K ljub razm erom a ugodnim naravn im razm eram , bo po trebno centra lno i depon ijo ustrezno u red iti, vzd rževa ti in nadzorova ti. O dvoz sm eti bo treba o rg a n iz ira ti tud i izven nase lja Č rnom elj, sa j nam ve liko š te v ilo d iv jih o d la g a lišč p riča o nu jnosti š iroke akc ije . U poštevati pa je treba osnovno izhod išče, da im a sk lad iščen je o d ­ padkov neka tere neugodne poteze. Z a to je sm ise lno več ino odpadkov upo rab iti ko t sekundarne su rov ine in jih več ino so rtira n o zb ira ti te r obenem iz ločeva ti ne­ varne snovi. U re jeno, nadzorovano cen tra ln o od la g a lišče odpadkov je vsekako r le zače tno s topn ja do lgo ročnega reševan ja p rob lem a tike odpadkov. Literatura D a s m a n, R.. 1976, E co log ica l P rinc ip les fo r E conom ic Deve lopm ent. London. G a m s , I., 1975, P rob lem i geogra fskega raz iskovan ja eko topov in pokra jinske e ko log ije v S loven iji. G eogra fsk i ve s tn ik XLVII, L jub ljana , 133— 140. G a m s , I., 1972, P rispevek h k lim a to g ra fsk i de litv i S loven ije . G eogra fsk i obzo rn ik 1971/1, L jub ljana , 1— 9. G a m s , I., 1961, H ge o m o rfo log iji Bele kra jine . G eogra fsk i zbo rn ik VI, L jub ljana, 191— 241. H a b i č , P., 1978, Spe leo loška ka rta S am obor 3, O gu lin 2, In š titu t za R aziskova­ n je krasa SAZU, Posto jna. H a b i č , P., 1975, Spe leo loška ka rta Novo m esto 4, In š titu t za raz iskovan je krasa SAZU, P osto jna. H a a s e, G., 1976, Die A re a ls tru k tu r ch o risch e r N a tu rräum e. Pe tte rm ans geog. M it­ te ilungen 1976/1, Leipzig, 130— 135. In ve n ta r na jpom em bne jše naravne ded išč ine SRS, 1976, Zavod za spom en iško va rs tvo SRS, L jub ljana . I v a n c , M., 1979, K on tro la izcedn ih vod iz depon ij odpadkov. Naše oko lje 1979/5— 6, L jub ljana , 186— 187. I v a n c , M., 1978, Pomen sa n ita rn e depon ije za končno d isp o z ic ijo odpadkov in reku ltiv a c ijo deg ra d ira n ih površ in . Naše o ko lje 1978/4, L jub ljana , 145— 147. Izhodišča za n ačrtovan je u rban is tičnega razvo ja obč ine in m esta Č rnom elj, 1976, U rb a n is tičn i in š titu t SR S loven ije , L jub ljana . J e n k o , F., 1959, H idrogeologija- in vodno gospoda rs tvo krasa, L jub ljana . L e s e r , 1976, L a n dscha ftsöko log ie . S tu ttg a rt. Letna po ro č ila H id rom eteo ro loškega zavoda SRS, obdob je 1955— 1968, L jub ljana. L o v r e n č a k , F., 1977, P rsti v v rtača h S loven ije . Z bo rn ik X. kongresa geogra fa Jugos lav ije , Beograd, 443— 449. M i k l a v ž i č , 1965, Premena be lokran jsk ih s te ljn iko v v gozdove. In š titu t za gozd­ no in lesno gospoda rs tvo S loven ije , Z bo rn ik 4, L jub ljana. M i k l a v ž i č , J., Premena b e lo k ra n jsk ih s te ljn iko v v gozdove. In š titu t za gozdno in lesno gospoda rs tvo S loven ije (tipkop is ), L jub ljana , 1— 87. O r o ž e n , M. — P l e s k o v i č , B., 1975, P rob lem i oko lja in od lagan ja trd ih odpadkov v L ju b lja n i. G eogra fsk i ve s tn ik XLVII, L jub ljana , 121— 132. P e v c , J., 1969, N ekateri zd ravstven i in h ig iensko -ep idem io lošk i v id ik i odpadn ih snovi. Naše oko lje , 1979 3— 4, L jub ljana , 152— 154. P e t k o v š e k , Z., 1969, P ogostost m egle v n iž inah in ko tlin a h S loven ije . Raz­ prave XI, L jub ljana , 57— 89. P l u t , D., 1974, Bela k ra jina — sprem em be v gospodarsk i in d ružben i s tru k tu r i. G eogra fsk i obzorni'k 1974/4, L jub ljana , 16— 19. P l u t , D., 1979, P okra jinska eko log ija Bele k ra jin e (II faza — tipkop is ). In š titu t za ge o g ra fijo U niverze Edvarda Karde lja v L jub lja n i, L jub ljana . P l u t , D., 1978, P reobrazba geogra fskega oko lja v Beli k ra jin i (I faza — tipkop is). In š titu t za g e o g ra fijo Un iverze v L jub ljan i, L jub ljana. T k a l č i č , M., 1973, Vodna oskrba Bele kra jine . D ipl. de lo na PZE za g eogra fijo FF, L jub ljana. U h I i g, H., 1971, O rgan iza tion and System o f G eography. G eoforum 1971/7, B raunschw eig , 7— 39. THE DISORDELY REFUSES OF DUMPS IN BELA KRAJINA (SLOVENIA) Dušan P l u t (Summ ary) Bela k ra jina (600 sq. km ; 24,500 inhab itan ts ) is a com para tive ly th in ly po ­ pu la ted , p redom inan tly ka rs t area in the sou th o f S lovenia. The deve lopm ent o f indus try in ind iv idua l cen tres has raised the s tandard o f liv ing but it has a lso en ­ ta iled a la rge increase o f w aste m ate ria l. In the area o f Bela kra jina there are at present abou t_ fo rty dum ps, m ost o f them o f ka rs t ground. On the te rr ito ry o f the com m une o f Č rnom elj, w h ich represen ts the la rges t p a rt o f Bela kra jina , the b ig ­ gest dum ps a re near Č rnom elj, a t Sem ič and a t V in ica . A de ta iled ana lys is and a m utua l com parison o f the va rious fo r the loca tion o f a cen tra l re fuse dum p have — by the m ethod o f e lim in a ting the least su ita b le su rfaces and o f com paring in d i­ v idua l a n a ly tic maps — es tab lished the fo llo w in g , fo r the cen tra l dum ping g round m ost su ita b le w ide r loca tion : between the K vasica, the K an iža rica and B utura j. The landscape e co log ica l m osa ic (P liocene sync lin a l coa l fo rm a tio n ) is d e te r­ m ined by the su rface r ive r netw ork. The se lected m acro -lo ca tio n (Map) m eets m ost o f the dem ands concern ing the d isposa l o f w aste m a te ria l, in p a rticu la r: — geo log ica lly th is is the on ly com pact region o f im perm eable sed im ents; — hyd ro lo g ica lly , because o f the su rfa ce flo w -o ff it is poss ib le to co n tro l the am ount o f the s tra ined w ater; — the th ick laye r o f m old a n d /o r sed im ents m a in ta ins the su rfa ce f lo w -o ff and m akes it poss ib le to use m old fo r p rov id ing layers between the w aste m ate ria l d isposed of; — the geom orpho log ica l fo rm s, c h a ra c te r is tic o f the norm al re lie f, pe rm it the se lec tion o f a m ic ro - lo ca tio n w h ich w ill be s a tis fa c to ry as regards san ita ry - hyg ien ic and aes the tic aspects ; — the p ro x im ity o f the dense econom ic nucleus (Č rnom elj) and the re la tive p ro ­ x im ity o f D ragatuš, V in ica , A d leš ič i, and Sem ič (from Sem ič the refuse cou ld be d isposed o f a lso a t the fu tu re cen tra l re fuse dum p o f M etlika ) from the econom ic po in t o f v iew fa vo u r th is loca tion ; — the p ro x im ity o f the reg ion road, fro m Č rnom elj via D raga tuš to V in ica , rep re ­ sents a good tra ff ic connection , a lthough the dum p ing -g round itse lf should not be c lose to the road because o f the p o ss ib ility o f o ffe ns ive sm ell and fo r aes the tic reasons; — the reg ion is th in ly , o r not a ll inhab ited ; besides, it is not c lass ifie d as ag ra rian su rfaces o f the f irs t o r second p rio r ity c lass; — the reg ion is ou ts ide the area w here na tu ra l d isas te rs m igh t be expected and also canno t be used fo r rec rea tiona l purposes; — fea tu res o f c lim a te , in p a rt ic u la r fog (50 to 70 days each year), and the absence o f w in in w in te r do not fa v o u r the loca tio n ; dam p a ir is ano the r un favou rab le fa c to r. The poss ib le un favou rab le e ffe c ts are to a degree d im i­ n ished by the s tr ip o f fo re s t w h ich in a sense separa tes the lo ca tio n from Č rnom elj and o th e r b igge r popu la tion centres. Inspection in the fie ld , however, has show n th a t s im ila r m ic ro -c lim a tic co n d itio ns ex is t a lso in o th e r possib le lo ca tions in the basin o f Bela kra jina . The se lec tion o f the w ide r loca tio n area in w h ich the loca tio n o f the cen tra l re fuse dum p is fo reseen w as fo llow ed by a de ta iled inspection In w h ich a lso the rep resen ta tive o f the com m una l co u n c il respons ib le fo r pub lic u tilit ie s w ere p re ­ sent. In the area se lected m ost o f the c r ite r ia app lied in the lo ca tio n o f a cen tra l re fuse dum p a re m et in the s tr ip between Beli h rib and the spo t he igh t 183 m. Here the g round is m in im a lly d issected and th is maKes access eas ie r and the co n tro l o f the s tra ined w a te r poss ib le (Map). B efore the ce n tra l dum ping g round is ready fo r use it w ill unders tandab ly be necessary to ca rry ou t ad d itio na l, p r i­ m arily hyd ro lo g ica l investiga tions. S pec ia lly un favou rab le w ith a ll o th e r poss ib le m acro -lo ca tio n s are the hydro- log ica l fe a tu re s o f ind iv idua l lo ca tio n s as w e ll as the b ig g e r d is ta n ce from the m ain sou rce o f w aste m a te ria l (Č rnom elj), w h ich w ou ld increase the cost o f tran sp o rt. C o llec tion o f refuse w ill have to be o rgan ized a lso in p laces ou ts ide Č rnom elj; the h igh num ber o f w ild dum ps show s th a t it is necessary to s ta rt a b road ac tion . It is, however, necessary to take in to a cco u n t the fa c t th a t the s to rin g os w aste m a te ria l is not unaccom pan ied by ce rta in un favou rab le fea tures. T he re fo re it is pu rposesfu l to use as m uch as poss ib le o f the w aste m a te ria l as secondary raw -m a teria ls , to co lle c t w aste m a te ria l a cco rd in g to k inds and a t the sam e tim e to e lim in a te ha rm fu l subs tances . An o rgan ized , co n tro lle d ce n tra l refuse dum p is c le a rly but the in it ia l s tage in a long -range cop ing w ith the p rob lem s of refuse.