PRINT POST APPROVED PP318852/00020 JULIJ - AVGUST 2004 Misli thoughts http://www.glasslovenije.com.au LETO - YEAR 53 ŠTEVILKA - NUMBER 7- 8 GLASBA IZ BARAGOVE KNJIŽNICE Vsebina LOJTRCA DOMAÈIH NONET CERTUS – Slava tebi Slomšek škof ANSAMBEL BRATOV AVSENIK Vse •ivljenje same •elje ZLATKO DOBRIÈ – Sedem dolgih let VESELA JESEN – 25 let zlate Štajerske popevke NAJLEPŠE SLOVENSKE POPEVKE LOJZE SLAK – Raj pod Triglavom NACE JUNKAR – Slovenski mornar ŠTAJERSKIH SEDEM – Povej, da Slovenec si POSTOJNSKA JAMA I in II RAZIGRANA MLADOST RIBNIÈANA ŠKRINJA – Slovenska vas RACE IN DRUGI PLESI JANEZ BITENC – Take bo•iène DRU•INA GALIÈ – K tebi •elim DESETI BRAT – Pelin ro•a LJUBLJANSKI OKTET – Slovenija, moja de•ela ALPSKI OKTET – Veselo po domaèe JAPART – To smo mi MELODIJE MORJA IN SONCA POPOTNIK I in II SESTRE KLARISE – Marija, Mati moja (cena $6) “IGNITE” 29. slovenski koncert v Sydneyu 2003 - $20. VIDEOSPOTI - skupina Èrna maèka - $15. PAPE• IMA VAS RAD - Sveti oèe z mladino v Postojni - $15. PAPE• JANEZ PAVEL II. V SLOVENIJI - $25. PAPA AD ASSISI PER LA PACE IN EUROPA - $20. SVETI CIRIL IN METOD - 30 LETNICA - $20. Sestra Ema Pivk - IN LOVING MEMORY - $20. SLOVENSKI FRANÈIŠKANI V AVSTRALIJI 1952 - 2001- $25. KARAOKE - $25. Iz zime v poletje...............................3 Izpod Triglava..................................5 Seminar za izseljenske arhivarje.....8 Sveti Rafael Sydney.......................10 Kolpingova ustanova......................13 Prijatelju Stanku Samsa v slovo.....14 Celo na bo•ièno kartico ni pozabil..14 Sveta Dru•ina Adelaide..................15 Vaši darovi......................................16 Sveti Franèišek Asiški....................17 Sv. Ciril in Metod Melbourne..........19 Uresnièene •elje............................24 Obvestilo Slovenskega svetovnega kongresa.....................26 Kri•em avstralske Slovenije...........27 Kotièek naših mladih......................31 Klub Panthers - Triglav...................32 Znamke..........................................33 Oglasi ............................................34 Misli julij - avgust 2004 FOTOGRAFIJI Z NASLOVNE STRANI: VIDEO KASETE FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI: Stanka in Bernarda Ban: naslovnica zgoraj,24,25,26. Arhiv Misli:naslovnica spodaj,4,18.Pater Ciril:3. Anica Markiè:8,9. Martha Magajna:10,11,12,32,33. Marija in Slavko Godec:13. Jo•e Vuzem:15,16. Justina Bole. Marija An•iè:19, 20,21,22,27,29,31. Vanda Zalokar:28. Jenny Petelin: 31. FOTOGRAFIJA ZGORAJ: V mestu Mildura, na meji med Ju•no Avstralijo in Viktorijo, je bilo od 26. junija do 3. julija 2004, 16. svetovno tekmovanje balonarjev, na katerem je sodelovala tudi ekipa iz Slovenije. V teh Mislih lahko obširno berete o tem dogodku izpod peresa Stanke in Bernarde Ban iz Maribora (na straneh 24- 26) in domaèinke iz Mildure Jo•ice Gerden (na strani 30). FOTOGRAFIJA SPODAJ: Pravijo, da je Kolpa najtoplejša slovenska reka. Pravgotovo pa je tudi med najèistejšimi - in skrivnostno lepa. Ugreznjena med zelene doline gozdov je tudi sama vsa zelena. Kot bi potovali skozi tunele pragozda... V poletnih dneh sta reka in obre•je Kolpe polna ljudi, ki si nabirajo novih •ivljenjskih moèi. Kar se rodi smrti zori. Kdor vpraša za pot, ne bo zašel. Preden se lotiš poboljševati svet, pojdi trikrat skozi svojo lastno hišo. Vse •ivljenje je nepretrgana veriga odloèitev. Koliko èasa pridobi tisti, ki se ne zmeni za to, kaj mislijo, govorijo in delajo drugi, temveè skrbi samo za to, èe so njegova lastna dejanja pravièna, blaga in dobra. Slast mašèevanja traja samo en dan, zadovoljstvo , da si odpustil pa traja vse •ivljenje. 3misli | julij - avgust 2004 IZ AVSTRALSKE ZIME JE V TEM ÈASU poletelo veliko naših rojakov pa tudi Avstralcev na severno poloblo v poletje, nekateri pa vsaj v severnejše in zato toplejše avstralske pokrajine. Samo skupina balinarjev iz Melbourna, ki je odpotovala koncem junija, šteje okrog 70 ljudi. Naš avstralski sosed, profesor dr. Brian, kadar je doma, redno prihaja k slovenskim mašam, se je tudi za dva dneva ustavil v Sloveniji. Pater Miha Vovk ga je sprejel na Brezjah. Skupina melbournskih rojakov, ki se smehlja na naslovni strani letošnjih junijskih Misli, se je grela v severnem Queenslandu letos maja (fotograf jih je ujel na slovenskem vrtu blizu Mareebe pri Mileni Cek), nova skupina potuje z avtobusom sredi avgusta na Zlato obalo, nekateri rojaki pa po svoje raziskujejo divjine in odroène lepote Avstralije. Hvala Bogu, da imamo danes te mo•nosti in prav je, da se – dokler nam zdravje in moèi dopušèajo - kam odpeljemo, se sreèamo z novimi ljudmi in navadami. Vse to bogati naše •ivljenje. Res je •alostno •ivljenje, èe nobenega ne sprejmemo v svoje •ivljenje in nihèe ne sprejme nas. »Vse poti pa so samo sledi, ki jih sreèanja ljudi puste,...« poje slovenska popevka. Brat izseljenskega duhovnika iz Belgije g. Lojzeta Rajka, Franci Rajk iz Wollongonga, mi je po elektronski pošti poslal svojo pesem: »Mineva èas v naglici, ki tiho spreminja sedanjost v preteklost. / Vsaka sekunda, ki sledi sekundi, postane istoèasno novi zaèetek kakor tudi novi konec. / Kako dolgo torej traja sedanjost? / Do•iveti, pre•iveti. / Storiti, uspeti, / zajokati, zapeti.... / Vse to v sekundi, ki je novi zaèetek – novi konec? / In kaj mi bo ostalo od PRETEKLE sekunde? /Kaj bom ponesel s seboj v PRIHODNJO sekundo? / Samo trajen spomin na vse, kar sem v njem storil in do•ivel. / Kako kratka je naša SEDANJOST! / Kako majhna je moja pomembnost!« Iz zime v poletje Med vinogradi v Yarra Ranges pri Melbournu z leve na desno: Majda Bukovec - mama Monike Rode, ki kleèi spredaj s hèerko Katjo v vozièku, za njima stoji sin Ksaver, druga z leve je Marija An•iè z Rodetovim Erikom, misijonar p. Miha Drevenšek iz Zambije, Monikin oèe Ivan Bukovec, izseljenski duhovnik iz Belgije g. Lojze Rajk in tretji sekretar veleposlaništva RS v Canberri g. Andrej Gregor Rode. Majda in Ivan Bukovec sta prišla iz Buenos Airesa na obisk k svoji hèerki Moniki in njeni dru•ini. 4 misli | julij - avgust 2004 Slovenska pesnica in pisateljica v Sydneyu Pavla Gruden mi je 23. aprila letos po telefonu povedala to svojo pesem: »Skorja Zemlje, / naš pot, prostor – èas / upognjen v Oblo Kruha.« Tako je prav na kratko povzela vse: naše bivanje, naše prizadevanje in njun smisel. Misli, ki jih imate v rokah, so dvojna številka. Naj Vam prinesejo spet nekaj novic in povedo o utripu tu in tam doma. V nedeljo, 4. julija 2004, je sydneyski konservatorij glasbe priredil poseben koncert v poèastitev 70-letnice svojega profesorja in skladatelja BO•IDARJA KOSA. Rojen je bil v Novem mestu 3. maja 1934. Pri šestih letih starosti je zaèel študirati glasbo, nato pa je na univerzi v Ljubljani študiral za strojnega in•enirja. Tedaj se je vkljuèil v jazz, ki ga je igral po vsej Evropi. Leta 1965 je prišel v Avstralijo skupaj z •eno Milano roj. Karlovac, doma iz Zagreba – lani je umrla. Na univerzi v Adelaidi je študiral kompozicijo in tedaj je zaèel resno komponirati. Študij je zakljuèil kot magister glasbe. Leto dni je pouèeval na Torrens College of Advanced Educa- tion. Leta 1976 je bil imenovan za predavatelja na fakulteti za glasbo univerze v Adelaidi. Od leta 1978 do 1983 je bil zaposlen na oddelku za kompozicijo, kjer je imel veliko èasa za komponiranje. Leta 1984 se je preselil v Sydney na konservatorij glasbe in pozneje je tam postal predstojnik kompozicijskega oddelka konservatorija univerze Sydney, kar je ostal vse do upokojitve leta 2002. Leta 1998 je na univerzi Sydney opravil doktorat iz filozofije. Profesor Kos je dobil za svoje umetniško delo veè nagrad. Leta 2003, 12. junija, je postal dopisni èlan Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v razredu za umetnosti. Sledi Kosovega dela in ustvarjanja so vidne na mnogih podroèjih kompozicije v Avstraliji in v Evropi, saj je bil veèkrat iskan predavatelj. Njegovo glasbo so igrali mnogi vodilni solisti, ansambli in orkestri. Zadnja Kosova dela so Viola Concerto (2000) za praznovanje sydneyskega konservatorijskega glasbenega festivala leta 2001; Catena 3 (2003) za SLOWIND kvintet; in Fatamorgana (2004) za ansambel Offspring. Po slavnostnem koncertu je slovensko veleposlaništvo iz Canberre pripravilo slavljencu praznièni sprejem, kjer so nazdravili 70 letom skladatelja Bo•idarja Kosa. K lepemu •ivljenjskemu jubileju èestitamo priznanemu rojaku in umetniku tudi bralci Misli in mu •elimo, da sedaj v pokoju zlo•i še kakšno glasbeno mojstrovino. Zdaj spet •ivi v Adelaidi, kjer je •e prej pre•ivel 17 let. Bog Vas •ivi, umetnik Bo•idar Kos! »Doba èloveškega •ivljenja je sedemdeset let, èe smo krepki, osemdeset,« pravi sveto pismo. In krepkih osemdeset let je 21. julija dopolnil pokonèni slovenski mo• iz Trsta, pisatelj ALOJZ REBULA. O njem je Marij Maver zapisal v posebni številki Mladike, štev. 5, junij 2004, na prvi strani: »Alojz Rebula je s Trstom in Primorsko èastno stopil v slovensko kulturno obnebje, èastno in mo•ato, z velikim znanjem, umetniško obèutljivostjo, briljantno izpovedno moèjo in predvsem z zavidljivo pokonènostjo. Hvala, profesor!« Pisatelja Rebulo sem bral in poslušal na predavanjih kot študent v zadnji polovici sedemdesetih let v Ljubljani. Vesel sem bil, da sem ga mogel gostiti skupaj z njegovim prijateljem akademikom dr. Stanetom Gabrovcem na Brezjah, kjer smo se za mizo v troje prepustili moèi Besede. Alojz Rebula, mislec, Slovenec in pokonèni katolièan, ki na Novi Zemlji •e dolgo prepoznava tudi Novo Slovenijo, svetovljan in zaveden narodnjak, vzgojitelj in prerok v slu•bi Besede, rojene pred veki. Naj bo še dolgo njen poslanec in glasnik. Te dobre •elje rojakov iz Avstralije naj ga dose•ejo v Tr•aškem zalivu. Alojz Rebula v Senènem plesu pove, kako boleè je bil zanj odhod brata v Avstralijo. Naj bo ta boleèina prelita v biser zahvale in dobrih •elja, da Vas, gospod profesor Rebula, Gospod Bog še dolgo ohranja v Njegovo slavo in naše veselje! Prijazno branje v teh zimskih uricah in prisrèen pozdrav vsem na vse širne strani neba in Bog •ivi! pater Ciril 5misli | julij - avgust 2004 Piše Tone Gorjup I z p o d T r i g l a v a SLOVENIJA IMA LETOS 15 NOVOMAŠ- NIKOV. V Cerkvi na Slovenskem smo na praznik apostolov Petra in Pavla, 29. junija, dobili 15 novih duhovnikov. V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer je slovesnost vodil nadškofijski upravitelj škof Andrej Glavan, so bili posveèeni Urban Kokalj in Gregor Lavrinec iz •upnije Škofja Loka, Matej Pavliè iz •upnije Kranj, Andrej Pa•ur iz •upnije Ljubljana- Je•ica in Jo•e Poje iz •upnije Ljubljana-Šentvid. Skupaj s petimi škofijskimi duhovniki je škof Glavan posvetil še kapucina Jurija Štravsa iz •upnije Poljane nad Škofjo Loko ter salezijanca Boštjana Jamnika iz •upnije Šentjan• na Dolenjskem. Slovesnost duhovniških posveèenj za koprsko škofijo je potekala na Sveti Gori. Koprski škof Metod Pirih je pri Svetogorski Mariji v duhovnike posvetil Primo•a Erjavca iz Godovièa, Mira Marinièa iz Biljane in Boštjana Toplikarja iz •upnije Tolmin. Slovesnost posveèenja v stolnici sv. Janeza Krstnika v Mariboru je vodil škof Franc Kramberger. Posveèenje so prejeli štirje novomašniki iz mariborske škofije: Iztok Han•iè iz •upnije Sv. Jurij ob Taboru, Tadej Lenasi iz •upnije Razbor pri Slovenj Gradcu, Robert Senèar iz •upnije Razkri•je in Simon Štihec iz Lendave. Isti dan je v Ogleju goriški nadškof Dino de Antoni posvetil slovenskega jezuitskega novomašnika iz goriške škofije Ivana Bresciania. ZAVRNJENA OBNOVA KAZENSKEGA POSTOPKA ZOPER ŠKOFA RO•MANA. Višje sodišèe v Ljubljani je 29. aprila 2004 dokonèno zavrnilo obnovo kazenskega postopka zoper škofa Gregorija Ro•mana. Kot je znano, je vojaško sodišèe 30. avgusta 1946 obsodilo ljubljanskega škofa Gregorija Ro•mana na odvzem prostosti s prisilnim delom za 18 let, izgubo dr•avljanskih pravic in zaplembo celotnega premo•enja. Obsodili pa so ga, ker je, kot se je glasila sodba “izvršil izdajstvo naroda in domovine; ker je skupaj z okupatorjem organiziral, odrejal, izvrševal in nasnoval neštete vojne zloèine: ubijanje in izroèanje ranjencev okupatorju, umore in pokole, zapiranja, muèenja, odvajanja v koncentracijska taborišèa in na prisilno delo v korist okupatorjev, prisilno mobilizacijo, po•ige, ropanja in unièevanja javne in privatne imovine in druge vojne zloèine, vsled èesar nosi odgovornost za smrt in trpljenje na desettisoèev mo•, •ena in otrok.” Metod Mikuš, ki je takrat zbiral obremenilno dokumentacijo, je menil, da je škof višek zloèinov nad narodom zagrešil z besedami: “Do zadnjega bom trdil in uèil, da je brezbo•ni komunizem najveèje zlo in najhujša nesreèa za slovenski narod”. Danes je jasno, da je šlo za montiran proces pred vojaškim sodišèem, èeprav je šlo za civilno osebo. V demokratièni Sloveniji bi zato prièakovali obnovo procesa. Kot ka•e, pa je pri nas to•ilstvo in sodstvo še vedno v rokah partije. Višje sodišèe namreè meni, da številni novi dokazi in nova dejstva ne morejo spremeniti sodbe nekdanjega komunistiènega vojaškega sodišèa. Tudi sedanje sodišèe meni, da so dejstva, ki jih je leta 1946 ugotovilo totalitarno komunistièno sodišèe, resnièna in neizpodbitna. Zavrnitev zahteve za obnovo kazenskega postopka zoper škofa Gregorija Ro•mana je s tem postala pravnomoèna, škof Ro•man pa ostaja edini od komunistiènega sodišèa obsojeni škof, kateremu tudi po padcu komunizma ni dovoljena obnova kazenskega postopka. TABOR DRUŠTVA SLOVENIJA V SVETU. Prvo soboto v juliju je v Zavodu Sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani potekal •e 11. Tabor Slovencev po svetu, ki ga je zaznamovalo geslo Slovenci 6 misli | julij - avgust 2004 danes - jutri: gradimo na vrednotah. Sreèanje se je zaèelo s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nekaterih izseljeniških in drugih duhovnikov daroval ravnatelj Rafaelove dru•be Janez Rihar. Po njej je zbrane nagovoril predsednik izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjan Kocmur. Med drugim je dejal, da ne bi smeli dopustiti, da bi vstop Slovenije v Evropsko zvezo zasenèil naš narodni ponos, ki se je utrdil še zlasti ob razglasitvi neodvisnosti leta 1991. Naše politiène predstavnike je zato spodbudil, naj v evropskem prostoru poskrbijo za dobro Slovencev, ne le v Sloveniji temveè tudi drugod po svetu. Zatem so predstavili študijo Slovenci iz sveta v Sloveniji, ki je nastala s pomoèjo obse•ne ankete s tistimi rojaki, ki so se vrnili v domovino. Po njej naj bi se po letu 1990 v Slovenijo vrnilo le pribli•no 300 Slovencev. Študija je zajela predvsem Slovence, ki so prišli iz Argentine. Verjetno bi jim lahko dodali tudi nekaj deset rojakov iz Avstralije... Tisti, ki so bili navzoèi na taboru, so opozorili na številne te•ave, s katerimi so se sreèali pri urejanju raznih dokumentov, pri iskanju bivališèa, zaposlitve in raznih oblik pomoèi. Predstavniki vlade so obljubili, da bodo v bli•nji prihodnosti ustanovili poseben oddelek, ki bo pomagal pri vraèanju rojakov v domovino. Zbrane je v predavanju nagovoril še Evgen Bavèar iz Pariza. Govoril je o prihodnosti slovenstva, o narodni zavesti, o nujnosti drugaènega odnosa oblasti v domovini do Slovencev v zamejstvu in po svetu. Zavzel se je še za predstavnika izseljencev v dr•avnem zboru. Nedelja, ki je sledila taboru, je bila posveèena izseljencem, zato so se duhovniki v mnogih •upnijah spomnili tudi tistih faranov, ki danes •ivijo daleè v razliènih de•elah sveta. V Kamniški Bistrici pa je Slovenska izseljenska matica skupaj s Planinskim društvom Ljubljana Matica pripravila tradicionalni izseljeniški piknik. Èe je bil sobotni tabor bolj študijsko obarvan, pa so rojaki v Kamniški Bistrici pre•iveli v prijateljskem dru•enju s sorodniki in znanci. Tudi rojaki iz Avstralije so bili med njimi. 1000-LETNICA BLEDA. Nemški cesar Henrik II. je 10. aprila leta 1004 podaril briksenškemu škofu Albuinu svojo posest na Bledu. Pod njegovo upravo je takrat spadal velik del Koroške in Kranjske. Škof oziroma škofija je od cesarja dobila grad nad jezerom z vso pripadajoèo posestjo. Darovnica Henrika II. je prvi pisni dokument, v katerem je omenjen Bled, zato se je s tem datumom zaèela pisati blejska zgodovina. Ob tisoè letnici tega dogodka je v minulih mesecih na Bledu potekala vrsta prireditev. Zadnja med njimi je bila slovesna sveta maša, ki jo je 27. junija daroval apostolski nuncij v Sloveniji, msgr. Santos Abril y Castelló. Za to prilo•nost se je na jezerskem obre•ju zbrala mno•ica Blejcev skupaj s prebivalci krajev, ki so spadali pod omenjeno škofijo. Na slovesnost je prišla tudi delegacija iz Briksna. Nagovor med sveto mašo je imel škof Alojz Uran, ki je spomnil na kršèanske korenine in bogato izroèilo Bleda, ki naj se tudi v prihodnje ohranja iz roda v rod. SPOMIN NA PRIMORSKE •RTVE VOJNE IN REVOLUCIJE. Na Lajšah nad Cerknem je bila zadnjo nedeljo v juniju slovesnost ob 60-letnici poboja nedol•nih na Lajšah. Kot je znano, so 3. februarja 1944, po nemškem napadu na partijsko in partizansko šolo, odgovorni obdol•ili petnajst nakljuèno izbranih ljudi, jih obsodili kot izdajalce, ubili ter vrgli v brezno; med njimi sta bila dva cerkljanska kaplana, Sluga in Pišèanec. Revolucionarji so zloèin odeli v navidezno praviènost, saj so izdali razglas o obsodbi in izvršitvi. Kasneje se je izkazalo, da je šolo izdal partizanski oficir, ki je sodeloval z nemškimi agenti. Lajše so danes spominsko obmoèje, posveèeno predvojnim, medvojnim in povojnim •rtvam za Primorsko. Obletno sveto mašo za •rtve je daroval koprski škof Metod Pirih. V pridigi je Lajše imenoval: sveta zemlja, kraj spomina in molitve ter sveti prostor odpušèanja. ZUNANJI MINISTER DIMITRIJ RUPEL RAZREŠEN. Poslanke in poslanci dr•avnega zbora so 5. julija zveèer s 50 glasovi za in 22 proti odstavili Dimitrija Rupla s polo•aja zunanjega ministra. Razrešitev Rupla je predlagal predsednik vlade Anton Rop. Za ta korak naj bi se odloèil zaradi zmanjšanega zaupanja v tega ministra, kar pa je subjektivni vzrok. Premier objektivnih vzrokov za njegovo zamenjavo ni znal navesti, ministrove dose•ke na podroèju zunanje politike pa so potrdili tudi tisti, ki so kasneje glasovali za njegovo odstranitev. Kot je znano, se je Rop za zamenjavo Rupla, odloèil na predveèer dneva dr•avnosti, le nekaj dni po Ruplovem sodelovanju na »Zboru za republiko«. Vodstvo Liberalne demokracije Slovenije, ki je omenjeni zbor ocenilo kot opozicijsko politièno pobudo pred jesenskimi volitvami, mu je namreè prepovedalo udele•bo na tem sreèanju. Za Ruplovo razrešitev so po nareku od zgoraj glasovali 7misli | julij - avgust 2004 poslanci koalicijskih strank in tisti iz opozicije, ki so blizu nekdanjim partijskim strukturam. Odstavljeni minister Rupel se je po razrešitvi odloèil, da bo izstopil iz vladajoèe stranke liberalnih demokratov, obenem pa se je svojim strankarskim kolegom zahvalil za sodelovanje. Kot je ob tem dejal, ni izgubil vere v vrednote, ki jih liberalne stranke sicer zastopajo po svetu in še posebej v Evropski Zvezi. Kot je dejal, upa, da bo še prišel èas, ko bo mogoèe znova sodelovati s slovenskimi liberalci za dobro slovenske dr•ave. Kdor je spremljal razpravo v dr•avnem zboru, je lahko opazil, da so Rupla napadali vsi strankarski kolegi in ga kljub »politièni širini« s katero naj bi se stranka ponašala, nihèe ni vzel v bran. Èetudi bi jim bilo tako ukazano, je malo nenavadno, da si nihèe ni upal zastaviti besede zanj. Rupel, ki je dobro sodeloval s prejšnjim predsednikom vlade Drnovškom, je •e pred dvema letoma zaèel zgubljati stik s stranko, ki se je zaèela pomikati v smeri Milana Kuèana in njegovega nedavno ustanovljenega foruma 21. Po hudem porazu na evropskih volitvah, ko je vodilno vladajoèo stranko premagala Nova Slovenija, so se liberalci še bolj naslonili na Kuèana in njegov forum, ki zdru•uje vrsto gospodarstvenikov iz prejšnjega sistema, njihove naslednike, varuhe udbovskih dosjejev in del nekdanjega partijskega aparata. Predsednik republike Janez Drnovšek je za datum letošnjih volitev v dr•avni zbor doloèil nedeljo, 3. oktobra. Volitve bodo razpisane 26. julija, ko bodo zaèeli teèi tudi roki za volilna opravila. Odlok o razpisu bo v uradnem listu objavljen prihodnji teden, za njegovo izvršitev pa skrbi Republiška volilna komisija. Volilna kampanja se bo tako uradno zaèela po poletnih poèitnicah, 3. septembra, oziroma 30 dni pred dnem glasovanja. Èas za vlo•itev kandidatnih list pa se bo iztekel 8. septembra. Jesenske volitve bodo èetrte parlamentarne volitve po osamosvojitvi Slovenije. Zadnje volitve, na katerih so dr•avljanke in dr•avljani izvolili 90- èlanski tretji parlamentarni sklic, so bile 15. oktobra 2000. Volilni prag za vstop v parlament je uspelo prestopiti osmim strankam, ustanovna seja sedanjega sklica parlamenta pa je bila 27. oktobra 2000. ÈETRTO SREÈANJE V DR•ANEM ZBORU. Slovenci, ki •ivijo izven meja Slovenije, so se 8. julija 2004 zbrali na tradicionalnem, •e èetrtem vseslovenskem sreèanju v dr•avnem zboru v Ljubljani. Udele•ence so uvodoma pozdravili podpredsednik dr•avnega zbora Miha Brejc, zunanji minister Ivo Vajgl, slavnostni govor pa je imel pisatelj Zorko Simèiè. Med drugim je poudaril, da pri urejanju polo•aja ne bo pomagal noben zakon, èe dr•avljani matice ne bodo imeli zdravega èustvenega odnosa do rojakov izven dr•avnih meja in tega odnosa tudi pravilno formulirali. Zavzel se je, da bi se bilo ob urejanju polo•aja Slovencev, ki •ivijo izven meje, potrebno tudi vprašati, kako so druge dr•ave uredile to vprašanje. Kot je dejal, odnosi matice do migracije vse do osamosvojitve Slovenije niso bili normalni. Sreèanje se je nadaljevalo v delovnih skupinah po posameznih podroèjih: šolstvo in izobra•evanje, kultura, èezmejno sodelovanje in vraèanje v domovino. POTRES V POSOÈJU. Potresni sunek je v ponedeljek, 12. julija 2004, nekaj po 15. uri prizadel obmoèje Posoèja. Epicenter potresa z moèjo 4,9 po Richterjevi potresni lestvici je bil 4 km severno od Kobarida, èutili pa so ga po vsej Sloveniji in v sosednji Italiji ter Avstriji. Potres je povzroèil škodo na obmoèju, ki ga je potres v Posoèju prizadel •e leta 1998. Are you dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free cosultation contact: STAN KRNEL dental technician specialising in dentures and mouthguards Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...? Èe ne, z zaupanjem poklièite za prvo brezplaèno posvetovanje. STANKO KRNEL zobni tehnik specialist za umetno zobovje in zašèitne proteze 391 Canterbury Rd. Vermont tel. 9873 0888 Suite 7/14 Market St. Box Hill tel. 9898 6293 8 misli | julij - avgust 2004 Urad in Inštitut za Slovence v zamejstvu in po svetu sta letos maja organizirala v Ljubljani seminar za izseljenske arhivarje, katerega sem se udele•ila tudi jaz. Prisotnih nas je bilo triindvajset delujoèih in bodoèih arhivarjev iz Argentine, ZDA, Kanade, Nemèije, Švedske, Francije, Srbije, Èrne Gore, iz Bosne in Hercegovine ter iz Avstralije. Republiki Sloveniji - Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, se za to prilo•nost prisrèno zahvaljujem, da mi je bila dana ta mo•nost, poglobiti se v pomembnost in ohranjanje zgodovine, o pomembnosti ohranjanja gradiva, ki govori o Slovencih v Avstraliji, sicer o vsem, kar govori o •ivljenju izseljenca; o èloveku, ki se je podal daleè v novi svet brez znanja jezika; o •ivljenju in delovanju emigranta, kako se je ta v•ivel v novem okolju; o domoto•ju in •elji po slovenski besedi in pesmi; o po•rtvovalnosti, da si je èim prej ustvaril svoj dom, svojo dru•ino; o te•avah komuniciranja; kako se je razvil in napredoval. Niè èudnega, da je èutil potrebo se spoznati in pridru•iti svojim sovrstnikom pri ohranitvi materinega jezika, svojih obièajev in s prostovoljnim delom graditi slovenske domove in druge ustanove, kjer se zbirajo še danes rojaki, pa èe tudi •e v veliko manjšem številu kot pred leti, ko so bili vsi še veliko mlajši, imeli veliko veè energije in zagnanosti. Vse to je potrebno, da se dokumentira in ohrani. Celoten program je bil zelo pester in zanimiv, nadvse pa silovito pouèen. Seminar je vseboval številna predavanja, ogled Arhiva Slovenije v Grubarjevi palaèi, zgrajeni v 18. stoletju, v kateri stoji lepo ohranjena, še nikoli restavrirana kapela. Vendar je svoj èas tudi ta slu•ila kot skladišèe. Ta arhiv vsebuje nad 4000 slovenskih filmov, po veè sto let stare knjige, katastre, matiène knjige, èez 700 let stare listine, drugo arhivsko gradivo od 12. stoletja naprej, kot seveda novejše dokumente. Tukaj smo si ogledali tudi, kako se gradivo èisti in restavrira. Številni predavatelji so nam predavali o zbiranju, ohranitvi, zapisovanju in o urejanju arhivskega gradiva. O pomembnosti zapisovanja fotografij, kot je to kraj posnetka, datum, kdo je na sliki, dogodek, ime fotografa in ime lastnika fotografije. Na fotografije se sicer ne piše, vendar se v skrajnosti sme uporabljati nalepka, ni pa priporoèljiva. Svetloba, vlaga, neprimerna temperatura, vse to vpliva na kakovostno ohranjanje predmetov v arhivu. Gradivo naj bi bilo shranjeno v ‘acid free’ škatlah ali mapah. Potrebno je tudi izbrati prostore, ki varujejo pred po•arom, tatvino, poplavo, itd. S papirjem se ravna kot z dojenèkom. Diplome in priznanja bi naj bila kopirana, original primerno shranjen, izobesimo le fotokopije, da original ohranimo v najboljšem stanju. Papir je še vedno najtrajnejši, vse ostalo, tudi mikrofilm, je manj trajno, primerno le za la•jo uporabo. Vsi predavatelji so poudarjali pomembnost ohranjanja gradiva, kot so to vse dokumentacije, èasopisi, slike, brošure, knjige, letaki, programi, pogodbe, rojstni listi, poroèni listi, potni listi, kupèije, sprièevala, pošta, video in avdio kasete, tuje knjige in èasopisi, ki pišejo o Slovencih, sicer paè vse, kar prièa o našem obstoju - dogajanju, o zgodovini športnih ekip, klubov, posameznikov, saj je brez dokumentacije in zapisane besede aktivnost ali dejanje za zgodovino KOT NEOBSTOJEÈE – KOT DA SE NI ZGODILO. Ni pomembno, da se gradivo posameznikov komu preda, le da je primerno urejeno in shranjeno z navodilom, kam in komu bi naj to pripadalo po smrti lastnika. To gradivo pride posebno prav, ko SEMINAR ZA IZSELJENSKE ARHIVARJE Rosemary Poklar iz Adelaide (skrajno desna) in levo od nje Anica Markiè iz Melbourna. 9misli | julij - avgust 2004 potomci raziskujejo rodovnike, sicer je arhivsko gradivo lahko zasebno, javno, klubsko, gospodarsko, politiène stranke in tako naprej. Predavatelji so bili številni, vendar omenjam samo nekatere. Dr. Marjan Drnovšek je govoril o osebnih izkušnjah pri zbiranju gradiva med izseljenci v Ameriki, Franciji, Nemèiji in v Luxemburgu. Dr. Breda Èebulj o Avstraliji in sicer o arhivu v Sydneyu. Aleks Kalc je govoril o zamejstvu in je še posebno pohvalil HASA (Historièni arhiv Slovencev v Avstraliji) pri Slovenskem društvu Melbourne, kot tudi versko središèe v Kew. Obiskali smo še Slovenski etnografski muzej, Inštitut za slovensko izseljenstvo ter bili gostje osnovne šole Kovaèiè, kjer smo imeli predstavitev programa za urejanje arhivskega gradiva, sicer slik, na raèunalnik. V Narodno-univerzitetni knji•nici smo si ogledali Rojstni list slovenske kulture - razstavo bri•inskih spomenikov, celovških, stiških in èedadskih rokopisov. Bri•inski spomeniki, ob vstopu Slovenije v EU, potrjujejo evropsko civilizacijo in so bili le drugiè na razstavi izven Munchna, prviè v Vatikanu. To je rokopis iz 10. ali 11. stoletja, nekateri trdijo, da celo 100 let prej in je literarna govorica ali visoko abstraktna misel, o èemer je •e pisal v majski številki Misli Tone Gorjup. Tukaj smo si še ogledali med drugimi originalnimi knjigami Dalmatinovo biblijo iz leta 1584 in original rokopisov Simona Gregorèièa in Franceta Prešerna. Ob koncu seminarja smo šli na ogled narodne in študijske knji•nice v Trstu, se odpeljali mimo Èedada v èudovito Rezijo v zahodnem delu Julijskih Alp, kjer je tamkajšnjo prebivalstvo hudo prizadel potres leta 1976 in ponovno leta 1996, preko Predila nazaj v Slovenijo, kjer smo si ogledali v Kobaridu znan muzej 1. svetovne vojne in nazaj proti Ljubljani, le da nam je vreme malce nagajalo. Vsepovsod smo bili zelo lepo sprejeti, lepo postre•eni, èuda le, da si nismo vsi nabrali ne•elenih kilogramov. Smo pa kar precej hodili. Zahvala za odlièno izpeljan program gre dr. Zvonetu •igonu, dr. Bredi Èebulj, dr. Marjanu Drnovšku, dr. Marini Lukšiè- Hacin in še vrsti drugim sodelujoèim - èlovek se te•ko spomni vseh imen. Omogoèeno mi je bilo osebno sreèanje s profesorjem Juretom Rosa na Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Ta arhiv je bil ustanovljen leta 1972 in spada k najmlajšemu te vrste muzeju, kjer hranijo okrog 2000 tekoèih metrov gradiva. Ogledala sem si zanimivosti kot npr. knjigo patrimonialne sodnije Tolmin z vpisi notarja, ki se zaènejo leta 1664. Profesor Rosa mi je obširno opisal in razkazal delovanje in pomembnost te vrste arhiva. Sem prihajajo po podatke, kot seveda v vse arhive, raziskovalci zgodovine, študentje, ki delajo diplomske naloge, posamezniki, da uveljavijo svoje pravice in še za marsikaj drugega. V arhiv ima vstop vsakdo, za•eleno je, da se prej najavi, dobi za•eleno gradivo, nato pa raziskuje naprej sam. Èas ni dopušèal za veliko zasebnega potovanja po Sloveniji, kajti v Slovenijo sem potovala sama. Obiskala sem le mogoèno cerkev Svetogorske Kraljice na Sveti Gori, Kostanjevico pri Novi Gorici ter le bli•nje sorodnike. Vreme je bilo muhasto, nobene prave toplote, primerne temu letnemu èasu, a Slovenija je lepa, zelena kot vedno. Za zakljuèek naj še enkrat poudarim o pomembnosti ohranjanja vsega, kar govori o našem obstoju, pa naj bo to osebno, društveno ali drugaèno gradivo. Zapisujmo k fotografijam, ohranjajmo dokumentacijo na domu ali jo zaupajmo kakemu arhivu z vašimi •eljami, kdaj se ta sme dati v javnost, èe to •elite. Tudi vaši potomci bodo enkrat •eleli vedeti veè o vaši preteklosti ali bodo celo pisali rodovnike. Anica Markiè, Melbourne VIC Udele•enke seminarja iz Avstralije z leve na desno: Rosemary Poklar iz Adelaide, Anica Markiè iz Melbourna, Marija Grossman iz Newcastla, Olga Lah iz Sydneya in skrajno desno Margaret Hate•iè iz Wollongonga. 10 misli | julij - avgust 2004 Sv. Rafael Sydney p. Valerijan Jenko OFM, OAM p. Filip Rupnik OFM ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION 313 Merrylands Rd., Merrylands NSW 2160 PO Box 280, MERRYLANDS NSW 2160 Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478 Mobile: 0419 236 783 Fax: (02) 9682 7692 valerian@pacific.net.au ** filipr@pacific.net.au V AVGUSTU BO družinsko-mladinska maša 22. avgusta (in ne 29.8.) ob 9.30 dopoldne. Vabljene družine in mladi. Maša bo prete•no v anglešèini, povabite torej tudi tiste, ki ne razumejo slovensko. Praznik prve avstralske svetnice bla•ene Mary McKillop bo letos na nedeljo, 8. avgusta. Pripravljajo poseben program: ob 12.00 dopoldne bo sveta maša na prostem, na športnem igrišèu Shore College, vhod je iz Edward Street, North Syd- ney. Program se bo zaèel •e ob 10.30 dopoldne. Priporoèajo, da prinesete s seboj zlo•ljiv stol. Ta dan bo prost vstop v muzej. Slomškov praznik je 24. septembra, praznovali pa ga bomo v nedeljo, 26. septembra. Ta dan je tudi ekumenski praznik, dan molitve za edinost kristjanov. Prav je, da se redno spominjamo našega prvega svetnika bl. Antona Martina Slomška in da se mu priporoèamo v raznih zadevah, saj bo potreben vsaj še en èude•, da bo dosegel naslov svetnika. Dajmo mu priliko, da se izka•e kot mogoèen priprošnjik in da njegova beseda veliko velja pred Bogom. Koncem junija je prišel v Avstralijo po tridesetih letih na obisk k sorodnikom izseljenski duhovnik, g. Lojze Rajk, ki deluje med našimi izseljenci v Belgiji. Tu ima dve sestri: Barico Brodnik, ki vodi petje pri slu•bi bo•ji v Figtree in Ivanko Šimec, ki •ivi z dru•ino v Bondi (Sydney), brata Franca ter neèaka Martina in Franca Slobodnik, ki •ivita z dru•inama v Sydneyu. Gost je v nedeljo, 4. julija, vodil somaševanje in pridigal pri sv. Rafaelu v Merrylandsu. Eno nedeljo prej in pozneje pa je maševal in pridigal v Figtree. Za obisk in pomoè smo mu hvale•ni in mu •elimo veliko uspeha v njegovi slu•bi. 15. julija je prispel v Avstralijo na obisk misijonar p. Miha Drevenšek, ki •e dolga leta deluje v Zambiji. To je njegov drugi obisk v Avstraliji. Prviè je bil tukaj z ansamblom »Minores« leta 1974, pred tridesetimi leti torej! Najprej je obiskal rojake v Melbournu, v središèu sv. Cirila in Metoda, v nedeljo, 25. julija, pa bo vodil somaševanje in pridigal pri mladinsko-dru•inski maši, ki bo v anglešèini, kot vsako èetrto nedeljo. Upamo, da nam bo povedal veliko zanimivega iz njegovega misijona in o vseh njegovih podvigih za uspeh in rast tega misijona. Klièemo mu dobrodošel z •eljo, da bi mu Bog naklonil še mnogo uspehov pri oznanjevanju evangelija. Pred procesijo Svetega Rešnjega Telesa in Krvi v nedeljo, 13. junija 2004, smo imeli slovesno sveto mašo v cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. 11misli | julij - avgust 2004 Pri dru•inski maši v juniju smo predstavili dru•ino Riharda in Evelyn Slatinšek in njunega enoletnega sina Richarda Johna (na fotografiji desno). Richard ml. je prejel sveti krst v naši cerkvi 13.6.2003. Njegova botra sta Alex Slatinšek in Basia Zanella. Oèe Ri- chard je zaposlen pri zidarskem podjetju z oèetom Lojzom, Evelyn pa je uèiteljica v All Saints Boys Col- lege v Liverpoolu . Sreèanje Franèiškove dru•ine bo v torek, 27. julija, in v torek, 31. avgusta, po veèerni maši, v razredu za oltarjem. Obletnica, ki bi bila lahko drugaèna. Ne morem mimo prijaznosti številnih rojakov v Sydneyu, NSW, Canberri, Melbournu, Adelaidi, QLD in Perthu, ki so mi ob moji bolezni pred enim letom poslali •elje za okrevanje in molili za moje zdravje. Menim, da se jim nisem dovolj zahvalil za njihovo pozornost. Naj na tem mestu še enkrat izrazim prisrèen Bog plaèaj! Upam, da razumejo, da ne morem odgovoriti na številne karte, obljubljam pa, da se jih bom še naprej spominjal v molitvi in pri sv. maši. V juliju in avgustu bodo slu•be Bo•je: FIGTREE: 11. in 25. julija ter 8. in 22. avgusta ob 5.00 popoldne, kot obièajno. Etnièna slu•ba bo•ja za rojake v Wollongongu bo letos v nedeljo, 29. avgusta, ob 2.00 popoldne v •upnijski cerkvi sv. Pavla, Tangara Road, v Albion Parku. Po maši bo v dvorani predstavitev kulinarike raznih narodov. Odbor Planinke bo organiziral mizo s slovenskimi jedili. Upamo, da bodo tudi narodne noše prisotne. pomembno pa je, da se takrat predstavimo v èim veèjem številu. Geslo tega sreèanja je »WE ARE ONE«. CANBERRA: 18. julija ter 15. avgusta ob 6.00 zveèer v cerkvi sv. Petra in Pavla, Garran, ACT. NEWCASTLE - HAMILTON : 29. avgusta ob 6.00 zveèer, naslednja 31. oktobra. SURFERS PARADISE: sobota, 17. julija, ob 7.30 zveèer v cerkvi Srca Jezusovega, Fairway Drv., Clear Island Waters. CORNUBIA »Planinka«: nedelja, 18. julija, ob 10.30 dopoldne. PERTH (WA): Obisk duhovnika bo v nedeljo, 1. in 8. avgusta. Maša bo ob 2.00 popoldne v cerkvi sv. Kierana, Osborne Park. Med tednom bo pater Filip z veseljem obiskal bolnike in ostarele. Praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi smo pri sv. Rafaelu poèastili s slovesno sveto mašo, procesijo, blagoslovom in pesmijo. Prepevali so pevci cerkvenega pevskega zbora. 12 misli | julij - avgust 2004 POKOJNI: V soboto, 19. junija 2004, je na svojem domu v Girraween, NSW umrl JO•E SEDMAK. Rojen je bil 23.2.1925 v Ilirski Bistrici, kot sin Franca in Marije. V Avstralijo je prišel 10.1.1954. Poroèen je bil z Val, ki je avstralskega rodu. Poleg nje zapušèa otroke Martina, Melindo in Filipa ter brate Albina, Klavdija in Franca. Poslovitev je bila 24.6.2004 v Pinegrove krematoriju, kjer je bil upepeljen. V petek, 25. junija 2004, je v bolnišnici v Mt. Druitt umrla DOMINIKA ROLIH, roj. Slavec. Rojena je bila 22.4.1934 v Kne•aku nad Pivko kot hèi Toneta in Matilde. Leta 1954 se je v Trstu (Servola) poroèila z Rudolfom Rolihom, ki je po rodu iz Drstovè pri Pivki. Še istega leta sta prišla v Avstralijo. Pokojnica je bolehala veè let in se je zdravila v bolnišnici v Blacktownu in Westmeadu. Letos 12. junija sta z mo•em obhajala 50-letnico poroke. Pokojnica je bila skrbna dru•inska mati, poleg tega je bila zaposlena v tovarni in pozneje v trgovini. Poleg mo•a zapušèa dva otroka: Rudija, ki je poroèen s Silvijo roj. Karbiè in imata Kristino in Petra ter •ivijo na Gold Coastu, Andreja, ki je poroèen z Jackie in •ivi v Baulkham Hills ter sestro Matildo Ilešiè (Blacktown), Nado (Venezuela), Tonèko (doma) in brate Jo•eta (Seven Hills), Tony (Mel- bourne) ter Viktorja (doma). Pogrebna maša je bila opravljena v Merrylandsu v sredo, 30. junija, pokopana pa je bila na Pinegrove pokopališèu – Eastern Creek, NSW. V sredo, 9. junija 2004, je v starostnem domu v Merrylandsu umrla FRANKA PERŠIÈ, V nedeljo, 4. julija, je pri sv. Rafaelu v Merrylandsu somaševal g. Lojze Rajk, ki je na fotografiji s patrom Filipom in patrom Valerijanom ter sestrama Barico Brodnik (levo) in Ivanko Šimec. roj. Mlakar. Luè sveta je zagledala 27.9.1914 v okolici Idrije (•upnija Otale•). Poroèena je bila z Adolfom, ki je umrl pred nekaj leti. Pokojnica zapušèa sina Ivana in vnuka Adama in Mateja ter polbrata Ernesta Str•ina (v Merrylandsu) in Milana ter sestro Vilmo v domovini. Pogrebne molitve so bile opravljene 15.6. v kapeli Pinegrove krematorija, kjer je bila tudi upepelitev. Maša zadušnica pa je bila opravljena v soboto, 19.6., v Merrylandsu. V torek, 29. junija 2004, je na svojem domu v Glenwood, NSW umrla GABRIJELA PURIÈ roj. Ferfolja. Rojena je bila 1.10.1924 v Medji vasi pri Trstu, kot hèerka Jo•efa in Matilde Furlan. V Avstralijo je prišla leta 1956, kjer se je v Paddingtonu poroèila s Karlom Purièem – po rodu iz Trsta, ki je •e 7 let med pokojnimi. •ivela je veèinoma v Sydneyu, pa tudi v Adelaidi. Pokojnica zapušèa hèerko Mimi, ki je poroèena s Tonyjem Deroyem, Suzy ter sina Eddyja, dva brata: Pavla, ki •ivi v domovini in Virgilija (v Sydneyu) ter sestro Ivanko in Lidijo v domovini. Pogrebna maša je bila v Merrylandsu, 5.7.2004. Pokopana je bila na slovenskem pokopališèu v Rookwoodu. V nedeljo, 4. julija 2004 zveèer, je na svojem domu v Bonnyrrig umrl LOJZE ŠIRCA, ki je bil rojen 11.6.1932 v Zagonu pri Postojni. Bil je sin Jakoba in Marije Rebec. Doma se je izuèil za avtomehanika. Leta 1954 je prišel v Avstralijo. Nekaj èasa je •ivel v Geelongu, nato pa v Sydneyu (Tempe, Leppington, Mt. Prichard, Doonside), kjer je imel bencinsko èrpalko. Leta 1968 se je poroèil s Kathy Kosak, ki je po rodu iz Djakova. Poleg nje zapušèa tudi sina Eddyja z •eno Anamarijo in sinom Charlie-Louis, v domovini pa neèakinji Jo•ico in Minko, sin John pa je umrl pred desetimi leti. Lojze je imel mnogo Za telovo je bil na dvorišèu postavljen lepo okrašen oltar. 13misli | julij - avgust 2004 prijateljev, ki so ga spoštovali zaradi njegove poštenosti. Od mame je prejel lepo navado, da je vsako nedeljo prišel k sv. maši, dokler mu je zdravje dopušèalo. Pogrebna maša je bila v Merrylandsu v petek, 9. julija, pokopan pa je bil na slovenskem pokopališèu v Rookwoodu. V ponedeljek, 5. julija 2004, je na svojem domu v Bexley umrl STANKO SAMSA, ki je bil rojen 11.7.1928 v Ilirski Bistrici. Bil je sin Franca in Ane Raspor. V Trstu je konèal šolo za mehaniènega in•enirja. V Avstralijo je prišel leta 1948. Leta 1956 se je v Paddingtonu poroèil z Marto Marijo Pertot, ki je po rodu iz vasi Gabrovica pri Komnu. Poleg •ene Marte zapušèa sina Petra ter hèerki Michelle in Evo. Vse do upokojitve je bil zaposlen pri Electricity Commission. Bil je èlan Slovenskega akademskega društva. Zadnjih deset let je bolehal na srcu, kar je bil tudi vzrok smrti. Pogrebna maša je bila v petek, 9.7.2004, v cerkvi sv. Gabrijela v Bexleyu, NSW, pokopan pa je bil na slovenskem pokopališèu v Rookwoodu. IGOR COLJA (Bill Carter) je umrl 15. junija 2004 na svojem domu v Parramatti v Sydneyu. Veè let je trpel za la•jo obliko shizofrenije, depresije in KOLPINGOVA USTANOVA je za•ivela tudi v Avstraliji. Ustanovni sestanek je bil v nedeljo, 16. maja 2004, v hiši Slavka in Marije Godec, Fadden, ACT. Kdo je bil Adolf Kolping? Rodil se je 8.12.1813 v kraju Kerpen blizu Kolna v Nemèiji, umrl pa je 4.12. 1865 v istem kraju. Najprej se je izuèil za èevljarja. Poznal je te•ak polo•aj delavca, ko je moral delati 12 ur na dan. Uèil se je sam in ko je bil star 24 let, je napravil maturo na gimnaziji. Potem je študiral na univerzi v Munchnu. Leta 1845 je bil posveèen v duhovnika. Nato je bil nastavljen v industrijsko mesto Elberfeld, kjer je podrobno spoznal te•ave delavskega sloja. Po proglasitvi k bla•enim 17.12.1991 ga je pape• Janez Pavel II. imenoval za »predhodnika va•nih socialnih enciklik«, ki je stal z obema nogama trdno na zemlji, njegov duh pa je bil obrnjen proti nebesom. Njegove ustanove so se iz èasa njegovega •ivljenja razširile po Evropi in Ameriki. Po njegovi smrti je bilo okrog 26.000 èlanov v 400 vejah. Namen Kolpingovih ustanov – dru•in, je lahko dru•abnost, vzgoja, medsebojna pomoè – kakršna je paè naravnanost èlanov posameznih dru•in. p. Valerijan bojeènosti. Zadnje èase je tudi bolehal za sladkorno in koronarno boleznijo. Igor je bil rojen 14.10.1951 v Ljubljani. V Avstralijo je prišel kot petletni otrok skupaj z vso dru•ino. Bil je •ivahen otrok. Vsi so ga imeli zelo radi. Dober je bil v matematiki. Odšel je v Perth študirat medicino, toda zaradi bolezni je ni konèal. Zelo je trpel. Poskušal je z razliènimi deli. Pogrebni obred je opravil v Newtownu minister Abraham Varghese 23.06.2004. Pokopan je bil na katoliškem delu pokopališèa v Rookwoodu. Naj mu ljubi Bog da svoj mir. •alujoèi sestra Miriam v Sydneyu, brat Radovan v Adelaidi in sestra Tatjana v Melbournu z dru•inami. Starši so •e veè let pokojni. Igorjevi sestri dr. Tatjani Tee se zahvaljujemo za poslano obvestilo o smrti brata Igorja. Njihov oèe dr. Mihael Colja je bil prvi slovenski zdravnik v Avstraliji in je še danes med Slovenci v Sydneyu ohranjen •iv spomin nanj. Njegova hèerka dr. Tatjana, poroèena Tee, je odlièna zobozdravnica, ki ima ordinacijo na 49 Milleara Road, Keilor East VIC 3033, telefon 03 9336 2062. Melbournski rojaki jo lahko poišèete. Naše so•alje vsem •alujoèim. Na fotografiji sedijo z leve: Ada Fale•, pater Valerijan, Slavica Brumec; stojijo z leve: Cvetko Fale•, Marija Valenci, Alojz in Nelka Javšnik, Slavko in Marija Godec, Brigita Osolnik-L’Estrange. p. Valerijan 14 misli | julij - avgust 2004 STANKO SAMSA, strojni in•enir v pokoju, je 5. julija 2004 umrl od hudega srènega napada na svojem domu v Bexley, Sydney. Manjkalo mu je 6 dni do 76. rojstnega dneva. Rodil se je 11. julija 1928 v Ilirski Bistrici na Primorskem. Mama mu je umrla, ko mu je bilo 10 let. Oèe, mizar, je moral potem sam vzgajati dru•ino štirih sinov. Bil je zelo sposoben in nadarjen èlovek, saj je znal prijeti za vsako delo, od urarja do kmeta. Stanko je po oèetu podedoval iste lastnosti: dober je bil za vsako roèno delo, prav tako pa tudi za študij. Do razpada Italije (leta 1943) je študiral na italijanskih šolah, potem pa na slovenskih. Veliko maturo je konèal po vojni leta 1948 na Višji slovenski realni gimnaziji v Trstu. Kmalu potem je odpotoval iz Trsta in leto kasneje prišel v Avstralijo. Nekaj let je delal na ri•evi farmi blizu Leetona, v jugozahodnem delu NSW. Pridno je varèeval, dokler si ni prihranil dovolj, da se je preselil v Sydney in se vpisal na Univerzo NSW. Tam je vse leto skromno •ivel od prihrankov in pridno študiral ter si je tako ob koncu prvega letnika zaslu•il štipendijo od dr•avne Electricity Commission of NSW. Leta 1958 je dobil univerzitetno diplomo za strojno in•enirstvo z odliko in je potem zaèel delati pri istem podjetju. Tam je ostal, z vedno bolj odgovornimi funkcijami, do upokojitve pred 20 leti. Med tem se je poroèil s svojo srednješolsko simpatijo iz Trsta, Marto Pertot, ki je prišla v Avstralijo nekaj lt za njim s starši, bratoma in sestro. Stanko in Marta sta si kupila hišo v Bexleyeu in tam pognala korenine. Ustvarila sta si dru•ino s sinom Petrom in hèerkama Michelle in Evo. Peter je poroèen in ima dve hèerki. Michelle je poroèena in •ivi v Angliji. Samsovi so bili in so zelo strnjena in ljubeèa dru•ina. Stanko je bil dober mo•, oèe in dedek in obenem zelo miroljuben in odpustljiv èlovek. Ne spomnim se, da bi ga kdaj videl razburjenega ali jeznega, èeprav sem ga poznal celo •ivljenje. Trdno se je dr•al svojega mnenja, kadar je šlo za resnico in ni imel slabe besede za nikogar. Zadnje desetletje je zelo bolehal na srcu ali ni dovolil, da bi mu to prepreèilo prevoziti skupaj z •eno na dolgo in široko in vse naokoli po Avstraliji. Pred nekaj leti je imel srèni napad na vrhu severno – zahodne Avstralije, pri nekem naselju domorodcev, vendar, skoraj èude•no, si je hitro opomogel in se z •eno zopet varno pripeljal nazaj domov. Stanko je bil ponosen Slovenec, zaveden Avstralec in preprièan vernik. Bil je ves èas od samega zaèetka zelo aktiven èlan Slovensko– avstralskega akademskega društva v Sydneyu pri katerem je bil mnogo let blagajnik. Zdaj poèiva v miru na slovenskem delu pokopališèa Rookwood v Sydneyu. Naj mu bo lahka avstralska zemlja. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo zelo pogrešali. Marti in vsej dru•ini izrekam globoko so•alje. Anton Geržina, Sydney NSW Prijatelju Stanku Samsa v slovo Zelo cenim velike dosežke in tudi osebnost predsednika Reagana. Leta 1983 me je povabil v Belo hišo na podpis proklamacije Captive Nations Week, ki smo zanjo delali pri National Confedera- tion of American Ethnic Groups, kjer sem vodil odbor za vzgojo in bil podpredsednik. Preèital je moj govor “Myth and Facts about Slovenia”, podan 12. julija 1991 na Young Republicans Na- tional Convention v Miami, Floridi, v pomoè slovenski neodvisnosti in je to sam pisno in za Slovenijo ugodno potrdil. Poslal je zelo lep prispevek v poèastitev našega senatorja Franka “Celo na bo•ièno kartico ni pozabil” Lauscheta, ki smo ga objavili v knjigi Ohio’s Lin- coln Frank J. Lausche. Celo na bo•ièno kartico ni pozabil – in še bi lahko našteval. Ves svet mu dolguje hvale•nost. Komunizem se je zrušil prej, kot si je kdo upal sanjati. Predsednik Reagan je odigral vodilno vlogo. Od drugih bi vsaj jaz podèrtal predvsem še zasluge pape•a Janeza Pavla II. Kljub grehom tranzicije in “kontinuitete” je ves svet danes bolj svoboden in bolj varen. Mnogi so •e pozabili na takratno nevarnost nuklearnega unièenja sveta. Lep pozdrav! Edi Gobec, ZDA 15misli | julij - avgust 2004 sv. druzina AdELAIDE p. Janez Tretjak, OFM HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION 51 Young Ave WEST HINDMARSH SA 5007 Tel.: (08) 8346 9674 Fax: (08) 8346 2903 E-mail: tretjakj@picknowl.com.au ZADNJO NEDELJO V JUNIJU smo se med mašo posebej spomnili naše domovine Slovenije. Z veseljem in hvale•nostjo smo proslavili 13. obletnico slovenske dr•avnosti. Trinajst let res ni dolga doba, vendar za našo domovino, ki je hrepenela po samostojnosti skozi stoletja - je lep èas. Veliki ideali se niso še povsem uresnièili, še vedno gospodari in unièuje našo de•elo preostanek komunizma. Upajmo, da se bo z vstopom v Evropsko zvezo tudi to oèistilo. Letošnje praznovanje je še toliko lepše, saj smo s prvim majem postali èlani Evropske zveze. Po maši je gospa Stanka Sintiè pripravila s sodelavci kratek kulturni program. Izvedli smo ga pred cerkvijo pri spomeniku vsem, ki so darovali •ivljenje za Slovenijo. Vse tri himne, avstralsko, slovensko in evropsko so recitirali: Rosemary Poklar, Ivan Legiša in Vida Konèina; Laura Premrl pa je recitirala pesem pokojnega Ivana Haceta, Domovini ob dnevu dr•avnosti. Zatem so zaslu•ni sodelavci pri našem verskem in kulturnem središèu dvignili zastave: avstralsko – Jo•e Vuzem, slovensko – Janez Zagorc in evropsko - Tone Jesenko. Ob koncu smo zapeli Marijino pesem ”Marija, pomagaj nam sleherni èas”..., naj Ona prosi pri Bogu za slovenski narod v domovini in po svetu, da bi ostal zvest Materi, Letošnje praznovanje dneva dr•avnosti je bilo še toliko lepše, saj smo s prvim majem postali èlani Evropske zveze. Le Evropa z dušo, v kateri so •iva naèela kršèanske ljubezni, zagotavlja vesoljno bratstvo, ki ravna z vsemi kot sebi enakimi, ustvarja edinost in rešuje razliènost. 16 misli | julij - avgust 2004 Domovini in Bogu, kot pravi naš najveèji pisatelj Ivan Cankar. Saj se ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo marsikdo vpraša, èe se bomo morali za ceno “Evrope” odreèi delu svojega kulturnega in narodnega bogastva. Mnogi se zavedajo, da Evropa, ki bi temeljila samo na zakonitostih veèjega trga in skupne denarne enote, gotovo nima trajne prihodnosti. Le Evropa z dušo, v kateri so •iva naèela kršèanske ljubezni, zagotavlja vesoljno bratstvo, ki ravna z vsemi kot sebi enakimi, ustvarja edinost in rešuje razliènost. To je poklicanost Evrope in nas vseh! 30. MLADINSKI KONCERT Èas se vedno bolj bli•a k velikemu trenutku, ko bomo prisluhnili mladim in starim, ki nas bodo popeljali v svet slovenske glasbe, pesmi, besede in plesa. Letošnji koncert je •e trideseti. Lep jubilej, ko se bomo lahko vsem nastopajoèim zahvalili za zvestobo in Z veseljem in hvale•nostjo smo proslavili 13. obletnico slovenske dr•avnosti pred lipo, zasajeno v spomin vsem padlim za samostojno Slovenijo. po•rtvovalnost, obenem pa jih spodbujali k zvestobi materinemu jeziku. Prve prijavnice so •e prišle v naše slovensko versko in kulturno središèe. Vabim, da se nam pridru•ite tudi iz Kraljièine de•ele in seveda iz vseh drugih mest, kamor prihaja na pastoralni obisk slovenski duhovnik. Vsi lepo vabljeni! Praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, je letos na nedeljo. V naši cerkvi bo praznièna sveta maša ob 10. uri dopoldne, po maši bodo pete litanije in posvetitev Materi Bo•ji. Birmanci imajo pripravo na birmo vsako drugo in èetrto nedeljo pred mašo, z avgustom pa bo vsako nedeljo po maši. Zakrament svete birme bo našim birmancem podelil adelaidski nadškof Filip Wilson 3. oktobra letos, na Franèiškovo nedeljo, popoldne ob 6.uri. p. Janez ZA BERNARDOV SKLAD: $70:Maria Bosnic. $50:Tatjana Tee, Andrejka in Jo•e Andrejaš, Tonèka in Albin Smrdelj. $40:Martin in Simona Osolnik, Emil Fink. $30:Emil Zajc, Jo•efa in Edvard Hrvatin. $20:Gizela Špiclin, Franc in Marija Pongraèiè, Ivanka Kontelj, Tilka Matjašiè, Terezija Ferencz, Jo•e in Francka Barbiš, Karl Bezjak, Slavko Drezga, Marjan Peric, Marija Vogrin, Marija Iskra. $10:Romana Muha, Kristina Car, Pavla Èuk, •eljko Rob, J. Ploy, A. In M. Tukšar, Marija Golenko. $5:S. Ogulin, Franc Anzelc. VABLJENI STE NA PRVI KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA RO•MARIN POD JU•NIM SONCEM V NEDELJO, 15. AVGUSTA 2004, OB 1.30 POPOLDNE V PROSTORIH KLUBA PANTHERS, ST JOHNS PARK –TRIGLAV. KOSILO BODO PRIÈELI SERVIRATI OB 11.30 am. ZA ÈLANE KLUBA: PLAÈAŠ ENO, DOBIŠ DRUGO ZASTONJ. ZA PLES BO IGRAL ANSAMBEL »THE MASTERS«. Rezervacije so za•eljene - vstopnine ni ! Vaši darovi do 25.7.2004 ZA PATRA HUGA: $200:N.N; $50:Marko Zitterschlager.$20:Slavko Drezga. ZA G. DANILA LISJAKA: $50:Petrina Pavliè. ZA LAÈNE: $30:Marta in Anton Kristan; $25:Alojzija Gosak. $20:Toni Kociper, Anne Panèur, Tonèka in Albin Smrdelj. ZA MISIJONE: $500:T&A.K. $30:Cerkveni pevski zbor sv. Rafaela v Merrylandsu. $15:Pepi in tone Mikuš. ZA GROB PATRA BAZILIJA: $50:Franc in Marija Pongraèiè. ZA PRIZADETE V POTRESU V POSOÈJU: $20:Marjan Peric. ZA PATRA PEPIJA: $400:N.N. 17misli | julij - avgust 2004 Marija Kmetova Sveti Francisek Asiski 54 Po Franèiškovi smrti Leta 1227 je postal kardinal Hugolin pape• z imenom Gregor IX. •e 16. julija 1228, torej niti ne èisto dve leti po smrti »malega slu•abnika Bo•jega«, je proglasil Franèiška za svetnika. Sam je prispel tedaj v Assisi, da je bil prièujoè pri veliki sveèanosti. Dne 25. maja 1230 so prenesli truplo svetega Franèiška iz cerkve San Giorgio v katedralo sv. Franèiška, ki jo je postavil brat Elija Franèišku na èast. A ker so se bali, da ne bi kdo svetega trupla ukradel, ga je Elija tako dobro skril, da so ga našli po veèletnem in napornem iskanju šele 12. decembra 1818. Toma•u Celanu je leta 1228 naroèil pape• Gregor IX., da naj spiše •ivljenje svetega Franèiška. In •e 25. februarja 1229. leta je pape• potrdil to delo. Pozneje je spisal isti Toma• Celano še en •ivljenjepis sv. Franèiška, ki je imel veè dodatkov. Ta dva •ivljenjepisa sta najva•nejša vira za poznanje in raziskovanje •ivljenjepisa sv. Franèiška. Toma• Celano opisuje sv. Franèiška Takole govori o njegovi zunanjosti: »Bil je zelo zgovoren mo•, imel je vedro lice, dobrohoten izraz, ves delaven je bil in se ni povzdigoval. Bil je srednje postave, skoraj majhen. Glava je bila srednje velika in okrogla, lice podolgovato, èelo plošèato in majhno. Oèi pravilno velike, èrne in zveste, lasje temne barve, obrvi ravno zaèrtane, tudi nos je bila raven in fin, ušesa štrleèa, a majhna in senci plošèati. Govoril je mirno, ognjevito in ostro; glas je bil moèan, mil svetal in zveneè. Zobje so bili tesno drug pri drugem, enakomerni in beli, ustnice tenke in fine, brada èrna in redka, vrat je bil vitek, rame ravne, lakti kratke, roke ne•ne, prsti dolgi, nohti plošèati, noge tenke, stopala prav majhna. Ko•a je bila ne•na in je bil suh. Nosil je raševino, spal je zelo malo, prav radodaren je bil in, ker je bil zelo poni•en, je prav prisrèno obèeval z vsemi ljudmi in se je takoj prilagodil vsem znaèajem. Med svetniki je bil on še bolj svet, med grešniki pa kakor eden izmed njih. Sveta Klara Je •ivela še 27 let po smrti sv. Franèiška in je bila torej 42 let v samostanu pri svetem Damijanu. Umrla je 11. avgusta 1253. Predno je umrla, je prišel sam pape• Inocenc IV. k njej. Prosila ga je blagoslova in popolnega odpustka za kazni vseh svojih pregreh. Pape• pa je zavzdihnil: »Bog daj, hèi moja, da ne bi jaz bolj potreboval odpušèanja Bo•jega kot ti!« Ko je odšel, je dejala sveta Klara sestram: »Hvalite Gospoda, hèere moje! Davi sem sprejela njega samega in sem bila tudi vredna, da sem videla njegovega namestnika na zemlji!« Bolehala je vse •ivljenje in pred smrtjo ni mogla dva tedna nièesar zau•iti. Zato jo je spomnil spovednik, naj vdano prenaša trpljenje. Klara pa je odvrnila: »Odkar sem spoznala po Bo•jem slu•abniku Franèišku milost svojega Gospoda Jezusa Kristusa, mi ni nobena boleèina in nobena pokora prete•ka, nobena bolezen prehuda.« In potem je še govorila sama sebi: »Pojdi brez bojazni od tod, saj si imela dobrega vodnika na poti! Pojdi brez bojazni od tod, zakaj tisti, ki te je ustvaril, te je tudi posvetil, te je vedno varoval, te je tako 18 misli | julij - avgust 2004 Na fotografiji sta Peter in Anita Schneider pri prvem svetem obhajilu in sveti birmi s staro mamo Ivanko Bole, oèetom Georgem in mamo Justino na binkoštno nedeljo, 30. maja 2004, v cerkvi ‘St. Martin de Porres’ v Hallett Cove, SA. Od te nedelje dalje sta Peter in Anita zvesta ministranta. Ta dan je bil velik praznik za vso dru•ino. nežno ljubil, kakor ljubi mati svojega otroka. O Gospod, zahvalim in proslavljam Te, ker si me ustvaril!« Vse do smrti se je borila z Rimom, da bi dobila dovoljenje za popolno uboštvo zase in svoje sestre. In dva dni pred smrtjo je prejela od pape•a toliko za•eleno listino, da smejo •iveti sestre pri svetem Damijanu po Franèiškovih navodilih brez vsakršnega najmanjšega imetja. In to listino pape•evo je dr•ala na mrtvaškem odru v svojih mrzlih rokah. Drugo leto je postala svetnica. A sestre niso ostale zveste Klari. •e sedem tednov po njeni smrti so zahtevale lepše prostore pri cerkvi San Giorgio (Sv. Jurij). Pravdale so se s škofom, dokler se niso preselile 10. maja 1259, kjer so še danes in kjer je sedaj cerkev sv. Klare. Preubo•no jim je bilo pri sv. Damijanu in so odšle v mesto, da so postale bogatejše na zunaj, a ubo•nejše po duhu. Lepota svete Klare pa je ostala do današnjih dni pri svetem Damijanu, kjer so sedaj franèiškani. Ondi je še vse tako, kakršno je bilo, ko je še ona •ivela. Tu vidimo ubo•ni, tesni kor, kjer so molile sestre, vidimo ob steni raskave, zaèrnele in tako preproste klopi, vidimo jedilnico, teman nizek prostor, kjer škripljejo podnice in je »sveta gospa revšèina« tako velika. Vidimo zvonèek, ki je z njim klicala sv. Klara sestre k molitvi, kositrni kelih, ki je iz njega zau•ivala presveto kri Gospodovo pri obhajilu, vidimo brevir, ki ga je zanjo tako lepo, tako ne•no spisal brat Leon, »mala ovèica Bo•ja« in, ki ga je vsak dan brala. In stopimo v nizko, majceno in tako tesno celico njeno in vidimo njen vrtièek, majhen prizidek na strehi med visokim zidovjem, od koder je prav kraljevski razgled na vso umbrijsko dolino. Ona sama pa le•i zgoraj v svoji cerkvi. Èrna je ko•a obraza in rok, a je lice tako ne•no, tako svetniško in vendar èisto •ensko, da se nehote skloniš v globokem spoštovanju in jo zaprosiš pomoèi pri Gospodu. Konec. 19misli | julij - avgust 2004 VSA NAŠA PRAZNOVANJA – telovska procesija prvo nedeljo v juniju, praznovanje dneva dr•avnosti zadnjo nedeljo v juniju in praznovanje zavetnikov naše cerkve in misijona prvo nedeljo v juliju, so bila obsijana s pravimi pomladnimi sonènimi •arki, èeprav se je zima šele prav zaèela. Neva Roeder se zahvaljuje v imenu vse dru•ine BOLE za pozornosti, ki ste jih naklonili mami MARCELI BOLE ob njenem 90. rojstnem dnevu: pevcem, društvu sv. Eme, vsem, ki ste poslali vošèila, ro•e, darove. Bog lonaj vsem! Gospa Marcela je ob koncu maše v nedeljo, 20. junija 2004, spregovorila tako mladostno in sve•e, da smo vsi kar ostrmeli. S kleno, jasno in modro besedo je »natresala« modrosti •ivljenja in nas spravljala v smeh in dobro voljo. Tako je bilo potem tudi v dvorani, kjer je bilo dru•insko kosilo in sta obe hèerki Danila in Neva s svojima dru•inama pripravili mami in oèetu veliko veselja. Marcela Bole je bila rojena 18. junija 1914 v Šepuljah pri Se•ani, èetrta hèerka Petra Geca in Justine roj. •vab. Pri šolskih sestrah v Tomaju je konèala osemletko, tri razrede v slovenšèini, ostale pa pod fašizmom v italijanšèini. Izuèila se je za šiviljo in opravila teèaj za vezenje. To je vse •ivljenje opravljala z veseljem. Leta 1939 se je poroèila s Silvestrom Boletom – letos obhajata 65 let skupnega •ivljenja. Po vojni je bila do leta 1955 poleg domaèega dela tudi šivilja na Opèinah pri Trstu. Leta 1955 je priplula z mo•em Silvestrom in hèerkama Nevo in Danilo v Avstralijo. Tu se je kmalu zaposlila kot šivilja. Njena velika ljubezen je vedno bila slovenska beseda, zlo•ena v pesem z rimo. V pesmi je Marcela povezala vse svoje •ivljenje in •ivljenje slovenske skupnosti. Njena pesem je kot arhiv dogodkov, ki jih je do•ivljala ona in slovenska skupnost v Melbournu. V samozalo•bi je izdala tri pesniške zbirke: Kraški izlivi - leta 1984, Iz Krasa po svetu – leta 1989 in Kraški odmevi – leta 1991. Na strani sto svoje prve pesniške zbirke je napisala pesem Èestitke k 30- letnici Slovenskega društva Melbourne. Ob koncu pravi: »Tu lahko vsak s ponosom pove, / da je potomec slovenskega oèeta in matere. / •ivel slovenski rod tu in vse povsod!« Ta njen klic dobrih •elja za vsakega èloveka je spremljal in spremlja 90-letno Marcelo še tudi danes, ko Slovensko društvo praznuje svoj zlati jubilej – 50. obletnico obstoja. Vsi smo se postarali, le dobrota srca se nikoli ne postara! Še enkrat èestitke dragi Marceli, tej Bo•ji Mareli, kot je menda dejal pater Bazilij, ki je •e sedem let med pokojnimi. Njega pa se bomo spomnili pri mašah 25. in 26. julija (umrl 26. julija 1997, pokopan 2. avgusta 1997). p. Ciril A. Bo•iè, OFM Marija An•iè, laièna misijonarka Ss.CYRIL&METHODIUS SLOVENIAN MISSION Baraga House, 19 A’Beckett Street PO BOX 197, KEW VIC 3101 Tel.: (03) 9853 7787, (03) 9853 8118 Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176 E-mail: ciril@infoxchange.net.au DOM POÈITKA - MOTHER ROMANA HOME Sv. ciril in Metod Melbourne Prijazno sreèanje manjših bratov v Kew, 3. julija 2004: generalni vizitator avstralske franèiškanske province p. Gerard Raftery iz Irske, brat Noel English in gvardijan Jor- dan Warburton iz East Melbourna, bogoslovec iz Singapurja brat Jivan Daniel, p. Ciril, spredaj kleèi gvardijan iz Guildforda VIC, p. James Fitzgerald. 20 misli | julij - avgust 2004 Letošnjo 13. obletnico slovenske dr•ave smo obhajali tudi pri nas v veselju, ki ga nam je prinesel letošnji prvi maj, ko je Slovenija postala polnopravna èlanica Evropske zveze (na fotografiji zgoraj je utrip s praznovanja). Na delu vrta med cerkvijo in domom matere Romane so Štefan Merzel, Janko Klemenèiè in Franc Krenos postavili še tretji drog za evropsko zastavo. Material je podaril Tone Bogoviè, Štefan Cek pa je vse tri drogove prepleskal. Do letošnjega leta je vse proslave pripravil Slovenski narodni svet. Sedaj pa so èlani in upravni odbor sklenili, da ne gre veè in po mnogih sejah sklenili, da se SNS ukine. Zadnji izredni obèni zbor so imeli 5. julija. Kulturni odbor verskega in kulturnega središèa v Kew so zaprosili, èe nadaljuje njihovo delo priprave Prešernove proslave in praznovanje dneva dr•avnosti. Tako smo sklenili, da bomo obhajali praznik matere domovine najprej v cerkvi z mašo za domovino ter tam tudi prvi del programa s slavnostnim govorom odpravnika poslov veleposlaništva RS v Canberri, deklamacijo in pesmijo ter umetniško besedo Ivana Cankarja. Drugi del, petje himen in izobesitev zastav, pa zunaj. V dvorani je društvo sv. Eme pripravilo vse potrebno, da smo lahko nazdravili domovini in sebi. Za sodelovanje pri programu praznovanja dr•avnosti moram izreèi zahvalo najprej g. Bojanu Bertonclju, odpravniku poslov veleposlaništva RS v Canberri, da je bil med nami in imel slavnostni govor, pevskemu zboru in pevovodkinji Metki McKean ter organistu Lentiju Lenku za petje pri maši in petje vseh treh himen: avstralske, slovenske in evropske. Smo povedali prav, ko smo rekli, da je ta dan evropska himna prviè zapeta v slovenskem jeziku v Avstraliji na JUBILANTI, ki so na dan •egnanja obnovili svoje zakonske zaobljube: Marija in Anton Brne – 59 let, Marija in Maks Hartman – 58 let, Stana in Pepi Hrvatin – 55 let, Angela in Peter Vorich – 54 let, Elvira in Bla• Pribac – 52 let, Matilda in Frank Kovaèiè – 52 let, Zora in Albin Gec – 50 let, Terezija in Franc Fekonja – 45 let, Magdalena in Tone Tomšiè – 40 let, Lidija in Alex Bratina – 20 let. Na fotografiji sta še vnuèka zakoncev Fekonja in Bratinova najmlajša hèerka Natalie ter pater Ciril na desni in misijonarka Marija na levi strani. 21misli | julij - avgust 2004 takšnem praznovanju? V cerkev so v procesiji nosili zastave Štefan Merzel, Janko Klemenèiè in Franc Krenos; Lidija Bratina pa je organizirala mlade nosilce zastav v narodnih nošah: Melissa in Andrew Bratina, Natalie Postru•in, Michelle Kohek, Rafal Kaplon, Gavin Trbanc. Prva generacija je zastave prinesla v cerkev ob spremstvu druge generacije, druga generacija pa jih je ponesla po programu v cerkvi do drogov, kjer jih je med petjem himne dvignila na vrh droga. Za sodelovanje v programu hvala Lojzetu Jerièu, Dragi Gelt, Melissi Fistriè, Štefanu Merzelu, za postre•bo (kranjske klobase in kislo zelje): Olgi in Tonetu Bogoviè, Marti in Francu Krenos, Ana Mariji in Štefanu Cek, Mariji Debelak, Hildi Vidoviè, Ani Špacapan; za okrasitev cerkve Zori Kirn in Fani Šajn. Iskrena hvala vsem, ki ste teden dni pozneje olepšali praznovanje naših zavetnikov svetih bratov Cirila in Metoda. Imeli smo lep obisk in slovesno praznovanje v cerkvi in potem v dvorani, kamor ste prinesli dobrot, da so bile mize bogato oblo•ene, kot •e dolgo ne za to prilo•nost, so povedali. Hvala za èestitke in darove za vzdr•evanje našega misijona. Prejeli smo 198 kuvertic s skupno vsoto 5.232 dolarjev. Hvale•ni smo vsem vam, ki v mislih, srcu in dejanjih nosite tudi slovensko cerkev in vse, kar je slovensko okoli nje! Èestitke tudi vsem zakonskim jubilantom, ki v tem letu praznujete svoje jubileje! V èetrtek, 15. julija, je prišel na dvotedenski obisk v Avstralijo misijonar pater Miha Drevenšek iz Zambije. Mnogi se ga spominjate še iz leta 1974, ko je med vami prepeval s skupino Minores. V nedeljo, 18. julija, je vodil somaševanje v Kew in pridigal pa tudi prepeval. Veselo je bilo v cerkvi in v dvorani, kjer so kuharice iz Campbellfielda in èlanice društva sv. Eme postregle z odliènim kosilom. Pesem je odmevala po dvorani v pozne popoldanske ure. Med nami je bil tudi slovenski izseljenski duhovnik v Belgiji g. Lojze Rajk, ki je bil na obisku pri sestri Barici Brodnik in bratu Francu Rajku v Wollongongu ter sestri Ivanki Šimec v Sydneyu in neèakih Martinu in Franciju Slobodnik ter njihovih dru•inah. Gospod Lojze je 21. julija odpotoval v Belgijo, pater Miha pa nadaljuje svojo pot do Sydneya, Gold Coasta in Adelaide. V Zambijo se vraèa 2. avgusta. Med dru•inskim kosilom, 18. julija, je zadnji predsednik Slovenskega narodnega sveta Viktorije g. Štefan Merzel podelil iz blagajne SNS $250 Slomškovi šoli, $300 mladini, ki se pripravlja na mladinski koncert, $200 Baragovi knji•nici, $250 folkolrni skupini Iskra, $300 radiu 3 ZZZ, $350 verskemu središèu. V imenu Slomškove šole in za mladinski koncert je dar sprejela Lidija Bratina, Marija Oppelt za Baragovo knji•nico, Melissa Bratina za folklorno skupino, Lenti Lenko za radio 3 ZZZ in p. Ciril v imenu verskega središèa. Vsi smo se lepo zahvalili za pozornost in dar odboru in vsem èlanom SNS Viktorije, ki so v 13 letih opravili veliko poslanstvo, še posebej dragoceno v èasu boja za samostojno in neodvisno ter mednarodno priznano dr•avo Slovenijo. Pater Ciril je podarjeni denar podaril naprej misijonarju patru Mihu za njegove mlade šolarje v Zambiji. Prostovoljni prispevki po dvorani pa so oblikovali dar $511 in 10 evrov, kar pomeni, da smo imeli obiske tudi iz Slovenije. Pater Miha je naroèil prisrèno zahvalo vsem dobrim srcem! BERNARD BRENÈIÈ bo 14. avgusta 2004 dopolnil 70 let. Ob njegovem jubileju mu iskreno èestitamo in se mu ob tej prilo•nosti tudi zahvalimo za mnoga dela, ki jih je opravil in jih opravlja v cerkvi in v Baragovem domu v Kew. Skoraj ni tedna, ko ga ne bi za kaj prosili. Takoj pride in Bernard, odlièen mizar, vse postori. Prav tako s srcem je tudi pri Slovenskem društvu Melbourne. Dragi Bernard, naj Vas in vso Vašo dru•ino blagoslavlja Jezus – On se je med drugim tudi dobro razumel na tesarstvo in mizarstvo! – Bernardu se je pri •rebanju sreèolova za Baragovo knji•nico v nedeljo, 18. julija, nasmehnila sreèa. Naj ga spremlja vse •ivljenje. Bog vas •ivi, Bernard! 22 misli | julij - avgust 2004 To nedeljo je bilo tudi •rebanje desetih dobitkov sreèolova, namenjenega naši knji•nici. Hvala Tilki Lenko in Fani Šajn za prodajo sreèk ter Zori kirn in Olgi Bogoviè za pripravo nagrad. Dobitek od sreèolova je $486.30. Baragova knji•nica, ki jo je zaèel pater Bazilij v kovèku leta 1956 – to je bila potujoèa knji•nica, je leta 1960 dobila poseben prostor v kapelici Padua Hall kot Baragova knji•nica. Od 18. maja 1976 vodi knji•nico knji•nièarka Marija Oppelt Oppelli. Danes ima knji•nica štiri tisoè knjig v slovenšèini in del tudi v anglešèini. Knji•nièarka Marija vodi tudi prodajo knjig, avdio in video kaset, CD in DVD. O Marijini 80-letnici, ki jo bo obhajala 26. avgusta letos, pa v naslednji številki Misli. VELIK ŠMAREN- praznik Marijinega vnebovzetja bomo praznovali v nedeljo, 15. avgusta. V gosteh bomo imeli goriški oktet Vrtnica, ki bo pel pri deseti maši in potem v dvorani, kjer bo društvo sv. Eme postreglo z dru•inskim kosilom. Za goriški oktet Vrtnica, ki bo na turneji po vsej Avstraliji, pravijo glasbeni kritiki, da je sedaj najboljši oktet v Sloveniji. Gotovo bomo poslušali zveneèe glasove. Vabljeni Marijini èastilci k slovesnemu bogoslu•ju na najveèji Marijin praznik, ko bomo tudi mi obnovili posvetitev slovenskega naroda Materi Bo•ji, kot to delajo po vseh Marijinih romarskih svetišèih in tudi po vseh slovenskih •upnijah. Ta dan bodo v Kew od 11. do 14. ure KONZULARNE URE. V nedeljo, 22. avgusta, bo sv. maša ob 6. uri zveèer v MORWELLU. 30. MLADINSKI KONCERT bo letos 2. oktobra ob 3. uri popoldne v dvorani slovenskega društva v Adelaidi. Geslo koncerta je: Skupno na poti. Vabimo mlade talente, da se prijavijo. Prijavnice dobite pri tisku ob izhodih iz cerkve. Iz Melbourna bomo odpotovali v Adelaido v èetrtek, 30. septembra, zjutraj. Prijave sprejema Lidija Bratina, telefon 9700 3178. Prvi avtobus je •e poln, sedaj sprejemamo naroèila za drugi avtobus, ki je •e tudi precej zaseden. Vse, ki ste se prijavili za potovanje, prosimo, da do 1. avgusta vplaèate Lidiji Bratina depozit sto dolarjev, polno ceno pa do prve nedelje v septembru, ko bomo obhajali oèetovski dan. Vabimo še tiste, ki se niste dokonèno odloèili, da se pridru•ite veseli dru•bi, ki bo potovala iz Melbourna v Adelaido na mladinski koncert in se v nedeljo, 3. oktobra, pozno zveèer vrnila domov. KRSTI: Michael Stephen CEK, rojen 16.12.2003 v Wantirni. Mati Tania roj. Radesich, oèe Marko Cek. Botra sta Diana Paolucci in Rosemary Radesich. Sv. Ciril in Metod, Kew, 20.06.2004. Brandon BARIÈ, rojen 07.03.2004 v Melbournu. Mati Monika roj. Horvat, oèe John Bariè. Botra sta Andrew Turk in Evelyn Kojc. Sv. Ciril in Metod, Kew, 27.06.2004. Jordyn James COOMBER, rojen 12.11.2003 v Dandenongu. Mati Susan roj. Mariniè, oèe Paul Coomber. Botri so Ilona Laino, Scott Morrish in Steven Mariniè. Sv. Ciril in Metod, Kew, 27.06.2004. Èestitke mladim dru•inam in seveda tudi njihovim starim staršem! ZAKRAMENT SV. ZAKONA: John Frank NOVAK, sin Franka Novaka in Zdenke roj. Klepec in Joanne MILNER, hèerka Henryja Roberta Milnerja in Wendy Anne Campbell-Brown sta sklenila sveti zakon v cerkvi sv. Klare na Mt. Dandenong VIC., 24.07.2004. Prièi sta bila Darko Po•ar-Burgar in Lisa Newman. Èestitke mladoporoèencema! ODŠLI SO: FRANK PROSEN je umrl 23. maja 2004 v bolnišnici v Werribee. Rojen je bil 15.11.1937 v Kutu•elu pri Ilirski Bistrici. Leta 1957 je prišel v Avstralijo in leta 1964 se je poroèil z Roso roj. Curellu iz Kalabrije. V zakonu sta se jima rodili hèerki Julie in Francy. Bil je ljubeè mo• in oèe, skrben za dom in ljubitelj psov. Letos februarja je zbolel je za kostnim rakom. Pogrebna maša je bila v cerkvi sv. Leona v Altoni North 27. maja, pokopan pa je na pokopališèu v Altoni North. Zapušèa •eno Roso, hèerki Julie in Francy, bratranca Edvarda Hrvatina v Avstraliji in sestro Zoro z dru•ino v Sloveniji. Mladi v narodnih nošah z zastavami pred odhodom iz cerkve na dvorišèe pred domom matere Romane, kjer so zaplapolale proti jasnemu nebu. 23misli | julij - avgust 2004 NADJA PISTRIN roj. Trnovec je umrla 3. junija 2004 v Footscray bolnišnici. Rojena je bila 29.08.1925 v Grgarju pod Sveto Goro pri Gorici, kjer je bila doma tudi Urška Ferligojeva, kateri se je prikazala Mati Bo•ja in ji naroèila, da ji na gori sezidajo hišo. V dru•ini je bilo šest otrok, •iva je še le sestra Oliva. V Avstralijo je priplula na ladji Aus- tralia leta 1952. Poroèila se je z Italijanom Renatom Pistrin 3. januarja 1953 v cerkvi St. Mary’s v Williamtownu v Melbournu. Zapušèa mo•a Renata, hèerko Mario Christino in sina Guida ter vnukinji Katherin in Taro. Pogrebna maša je bila v cerkvi St. Mary’s Margareth, Sportswood, pokopana pa na pokopališèu Altona North. ANGELA MARCIW roj. Blatnik je umrla 29.06.2004 v poljskem domu za ostarele v Ardeer VIC. Rojena je bila septembra 1924 v Drašèi vasi, Šmihel pri •u•emberku, v dru•ini petih otrok. V Avstralijo je prišla v marcu leta 1967. Leta 1970 se je poroèila z Jurekom Marciw iz Belorusije (umrl 1979). Dalj èasa je bila bolehna. Na praznik svetega Štefana lani sem jo sredi noèi mazilil v Sunshine bolnišnici in zdravnik ji je dal še dve uri. Odklopili so ji dihalne aparate in jo odpeljali v sobo, kjer naj bi umrla še pred jutrom. Zdravnik je pripravljal njene najbli•je na njeno smrt. Pa je •ivela še pol leta. Vedno je bila vesela obiska duhovnika, ko sem ji prinesel sveto obhajilo. Na prvi petek v juniju je zopet prejela sveto obhajilo in maziljenje in na prvi petek v juliju smo jo pokopali. Pogrebna maša je bila ob veliki udele•bi ljudi v cerkvi Srca Jezusovega v St. Albansu 2. julija 2004, molitve pa prejšnji veèer v kapeli Tobin Brothers. Pokopana je na Keilor pokopališèu. Zapušèa brata Slavka Blatnika, ki je bil predsednik slovenskega kluba v St. Albansu, v Sloveniji pa sestro Anico Jurejevèiè v Èrnuèah v Ljubljani. JOHANN (Janez) KUTIN je umrl 9. julija 2004 v bolnišnici v Werribee. Rojen je bil 15.05.1938 v Josipdolu, Ribnica na Pohorju. V Avstralijo je prišel leta 1960 in se leta 1962 poroèil s Terezo iz Hrvaške. Veè let so •iveli v St. Albansu. Bil je odlièen mehanik za mercedesove avtomobile in je imel tudi svojo mehanièno delavnico. Kmalu po prihodu v Avstralijo je delal z azbestom in to mu je pustilo posledice na pljuèih. Zapušèa •eno Terezo, hèerke Roselindo, Jo•ico, Eriko in sina Hansija, brata Franca in Darka ter sestri Eriko in Miro v bli•ini Maribora ter sestro Cvetko v Dravogradu. Pogrebna maša je bila v cerkvi sv. Andreja v Werribee 14. julija in nato pogreb na Rothwell pokopališèu, Little River. HORST GERHARD GEBRANZIG je umrl zadet od srène kapi na domu v Oakleigh East VIC, 5. julija 2004. Rojen je bil 28. 10. 1923 v Nemèiji. Njegova •ena Ana roj. Fras je doma iz Oseka pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Poroèena sta bila trideset let. •ena Ana je v domu za ostarele. Horst je rad prihajal v našo cerkev in veèkrat podaril svoja dela lesenih okrasnih predalnikov za sreèolov. Pogrebne molitve smo imeli v kapeli pogrebnega zavoda Kingston Funeral Services, 305-307 Warrigal Highway, Cheltenham. Nato so ga odpeljali v Springvale krematorij za upepelitev. Zapušèa •eno Ano, sina Uwe v Nemèiji, hèerke Moniko, Barbaro in Elfie z dru•inami in druge sorodnike. Tragièno je 12. julija 2004 sklenil •ivljenje 21-letni JOHN MICHAEL ERJAVEC iz East Kew. Rojen je bil 10.02.1983 v Melbournu. Pri 16-tih letih je zbolel za shizofrenijo. Nadaljeval je šolanje in bil sedaj redno zaposlen kot prodajalec v trgovini Safeway v Kew, kjer nas je veèkrat tudi postregel. Toda ni videl luèi na koncu predora, kot je sam dejal. Molitve zanj so bile v naši cerkvi 20. julija ter naslednji dan pogrebna maša, ki je pokazala, da je vendarle imel veliko prijateljev. Njegova mama je predstavila njegovo •ivljenje in boje ter prosila mlade ljudi, da spoštujejo drugaène in bolne. Pri pogrebni maši je somaševal tudi misijonar p. Miha Drevenšek, ki je po berilu zapel pesem »Help me, Jesus«. Pokopali smo ga na pokopališèu Warrandyte. Zapušèa oèeta Vinka, mamo Marion, sestro Kathy (30) z mo•em in brata Gregoryja (32) in Marka (23) ter Vinkovega strica Mihaela Erjavca (82 let) v Traralgonu, ki je v Avstraliji •e od leta 1952. Johnov oèe Vinko je doma iz Sv. Vida pri Vuzenici, •iveli pa so potem pri Sv. Jerneju nad Muto na Koroškem. V Avstralijo je Vinko prišel leta 1959 in se leta 1970 poroèil z Marion roj. Donovan. John je bil najmlajši v dru•ini. Molimo za pokojne, vsem sorodnikom pa so•alje v luèi vere. p. Ciril ZAHVALA Prisrèna zahvala p. Cirilu in misijonarki Mariji za duhovno vodstvo in obiske moje sestre Angele Marciw, vsem prijateljem za cvetje in izreèeno so•alje. Hvala vsem, ki ste prišli na pogreb moje sestre Angele. Slavko Blatnik z družino, St. Albans VIC. 24 misli | julij - avgust 2004 Konec leta 2002 je nakazovalo, da se bodo najine dolgoletne sanje morda uresnièile – potovanje po Avstraliji. Kolega Andrej je povedal, da bo junija 2004 v Milduri – Avstralija, potekalo 16. svetovno balonarsko prvenstvo, ki se ga bo udele•il kot observer – sodnik opazovalec. Seveda pa bi obisk balonarskega prvenstva razširil na potovanje po Avstraliji. Ker smo •e enkrat tako skupaj potovali po Španiji, naju je sedaj vabil za dru•bo pri popotovanju po Avstraliji. Prièeli so nastajati prvi okvirni naèrti, kaj bi •eleli videti. Vmes smo •e skoraj mislili, da s potovanjem ne bo niè – te•ave z dopusti, èas, ne nazadnje tudi velik finanèni zalogaj. Vendar, èe ne gremo sedaj, kdo ve, kdaj bomo šli. Zato smo zavihali rokave, izpilili plan popotovanja in rezervirali letalske vozovnice. Sedaj pa bomo menda res šli. 11. junija smo sedli na letalo za Frankfurt, nato za Sydney. Po skoraj tridesetih urah potovanja smo pristali na sydneyskem letališèu. ‘’Vzemite vlak do Centrale Sta- tion, nato pa za Merrylands in potem peš malo po hribèku navzgor in zagledate cerkev z dvema zvonikoma – in to je to’’, mi je po e-mailu napisal Uroš Ergaver. In tako je tudi bilo. Pater Valerijan nam je pokazal hiško, katera je bila naslednje štiri dni naš dom. Udele•ili smo se maše in telovske procesije, nato pa kar urno v raziskovanje mesta. Vse dni smo zgodaj odhajali in pozno prihajali domov. Sydney nam je bil všeè – ogledali smo si znamenito opero, katedralo, muzeje, akvarij, okolico mesta, vo•nja po zalivu,… in še bi lahko naštevali. Kmalu smo bili v Cairnsu, kjer smo si ogledali pragozd - ‘rainforest’, rudarsko mesto Kuranda in seveda èudoviti koralni greben. Navdušile so nas barvne korale in neverjetno pisane ribe, ki so mirno plavale okrog nas. Naslednji postanek je bil v Alice Springsu, od koder smo se odpeljali na tri dnevno potovanje v rdeèi center – ogled rdeèih gora Uluru, Katatjuta in Kings Canyona. Vozili smo se z mini busom, spali v šotorih v kampih v bli•ini Uluruja. Opazovali smo sonèni zahod, nato pa sonèni vzhod nad temi gorami. Kar sapo nam je jemala mogoènost in èudovita igra barv. Èudoviti kontrast med ravno z grmièevjem poraslo pokrajino in mogoèno rdeèo goro, ki se dvigne iz te ravnine ter neverjetno modro nebo. Takšne modre barve neba pri nas v Sloveniji ne vidiš. Zanimiva je tudi ta velikost dr•ave – nekaj sto kilometrov ne vidiš niè drugega kot ravnino, grmièevje, rdeèo zemljo in modro nebo. In dolgo, dolgo nobene hiše. Kaj takega seveda v Evropi ni mogoèe – hiše, naselja, grièi in gore se kar gnetejo. Potovanje smo nadaljevali v Adelaido, kjer nas je prijazno in zelo gostoljubno sprejel p. Janez. Kolega Andrej se je •e drugi dan odpravil na balonarsko tekmovanje v Milduro, me s sestro pa sva si še nekaj dni ogledovali Adelaido in okolico. Spoznali sva prijetne ljudi – Slovence, ki •e vrsto let •ivijo in delajo v Avstraliji. Èas je bil kar prekratek, saj bi se lahko ure in ure pogovarjali, kako je doma, kako •ivijo tukaj v Avstraliji, kako je bilo, ko so prihajali sem… Vsi so izredno prijazni in zavedni ljudje. Z njimi sva proslavili dan slovenske dr•avnosti. Zelo prijazna sta bila tudi zakonca Vuzem, ki sta naju peljala na izlet v okolico Adelaide in povabila na kosilo. URESNIÈENE •ELJE 25misli | julij - avgust 2004 Èas je pridno tekel naprej in •e je prišla sreda, ko sva se odpravili proti Milduri. Tole je bil podvig – avtomobil z avtomatskim menjalnikom, po ‘’napaèni strani ceste’’. Vendar z Bo•jo pomoèjo sva varno prispeli v Milduro. Tukaj je bilo •e kar •ivahno, tekmovanje je potekalo •e od 26. junija. Naslednji dan sva se jim pridru•ili tudi me dve. Tekmovalni dan se je prièel zgodaj: vstajanje ob 5.00, zajtrk, ‘brifing observerjev’, nato ‘brifing’ s piloti, dodelitev tekmovalnih nalog, poletanje balonov, sledenje balonov pri opravljanju nalog in konèno obdelava opravljenih nalog. Vsako jutro so piloti dobili nove naloge, ponavadi je bilo veè opravil za tekmovalni dan. Ena od zanimivih nalog, ki sva jo lahko spremljali tudi me dve, je bil ‘’fly in’’, kar pomeni, da so piloti morali prileteti do doloèene toèke in èim bli•je cilju odvreèi ‘’marker’’. Sodniki – observerji na zemlji so merili, kateri marker je bli•ji. K dobremu rezultatu pa pripomore tudi hitrost doleta na to mesto. Tej nalogi sledi takoj druga, na oddaljenosti pribli•no 4 km brez vmesnega pristajanja balona in še dve ali tri. Za vse skupaj so imeli štiri ure èasa. Na tekmovanju je bilo 87 tekmovalnih balonov iz vsega sveta in okrog trideset netekmovalnih fiesta balonov. Slovenijo so zastopali trije tekmovalni piloti: Slavko Avi Šorn s hèerko Mašo, Matko Bozovièar z •eno Milko in Radko Petroviè s Tatjano, Stojanom in Majo Jakin. Pilotu Matku Bozovièar je veliko pomagal domaèin Franci Štrubej. Za vse slovenske pilote in njihove ekipe pa je zelo lepo skrbela gospa Jo•ica Gerden, ki •ivi v Milduri. Vodila jih je na izlete in vabila na kosila, za njeno prijaznost so ji zelo hvale•ni. Kot observerja sta iz Slovenije sodelovala Anja Hoèevar iz Ljubljane in Andrej Brumen iz Maribora. Sicer pa je bilo sto ‘observerjev’, lahko bi rekli iz vsega sveta. Mnogi se med seboj •e dobro poznajo, saj se •e vrsto let sreèujejo na razliènih balonarskih tekmovanjih. Pred tremi leti sva tako v Španiji spoznali in se spoprijateljile z Gabrielo Slavec, observerko iz Brazilije. Njen oèe je iz Maribora in je v Sao Paulu predsednik slovenskega kluba. Letos smo se ponovno sreèali, spoznali pa smo tudi njeno sestro Veroniko, ki je prav tako observerka. Sicer pa je vse mesto Mildura •ivelo z baloni in balonarji. Spremljevalne prireditve in seveda tekmovalni del so bili zelo obiskani. Še posebej zakljuèni dan, ko je potekala nagradna igra Key grapple: Piloti so poleteli z baloni na izbranem mestu, nato pa so se z vetrom pribli•evali doloèenemu cilju, kjer so bili namešèeni kljuèi, vredni tisoè, dva tisoè in pet tisoè dolarjev. Pilot, ki se je najbolj pribli•al kljuèu in ga snel, je dobil nagrado – uspelo je brazilskemu pilotu Saši, ki je postal sreèen lastnik dva tisoè dolarjev. S tem je bilo tekmovanje zakljuèeno, zveèer je bila še razglasitev rezultatov ob slovesni veèerji. Naši piloti so dosegli: 52. mesto Avi Šorn, 84. mesto Matko Bozovièar in 85. mesto Radko Petroviè. Naslednji dan smo se s Gabrielo in delom brazilske ekipe dogovorili, da si bomo skupaj ogledali nekaj lepot avstralske zvezne dr•ave Viktorije: narodni park Gram- pians in Great Ocean Road – veliko oceansko pot. Vreme nam sicer ni bilo naklonjeno, saj je kar de•evalo, vendar mi se nismo dali in smo kljub vsemu u•ivali v teh lepotah. Po teh ogledih smo se loèili. Mi smo nadaljevali pot v Ballarat in si ogledali, kako je potekala ‘’zlata mrzlica’’, Gabriela in brazilska ekipa pa so nadaljevali pot po obali do Melbourna. Vendar smo se v Melbournu èez dva dni ponovno sreèali in pre•iveli skupaj še prijeten veèer. V Melbournu je bil naš zaèasni dom v Baraga House, kjer nas je zelo prijazno sprejel p. Ciril. Zadnja dva dni smo u•ivali v èudovitih parkih Melbourna. Sreèali 26 misli | julij - avgust 2004 smo se s kolegico Natašo Potoènik iz Maribora, ki je bila tiste dni s starši in babico na obisku pri znancih v Geelongu. Pridru•il pa se nam je tudi Mariborèan Derry (Darko), ki •e 25 let •ivi v Avstraliji. In tako je bilo naše enomeseèno potovanje pri koncu. V soboto, 10. julija 2004, smo se poslovili od Marije An•iè in p. Cirila, ki sta naju pospremila na letališèe. V nedeljo, 11. julija, smo •e bili doma, kjer so najinim vtisom prisluhnili domaèi. Zveèer pa smo skupaj odšli k nedeljski maši v našo •upnijsko cerkev sv. Jo•efa na Studencih. Tudi, da se zahvalimo za sreèno vrnitev domov in predvsem, da je naše potovanje bilo varno in sreèno. Veliko smo videli, še veliko bi •eleli videti. Upamo, da se še kdaj vrnemo. Ostali so nama prijetni vtisi in spomini na prijazne ljudi, ki sva jih spoznali. Kar nekaj èasa bomo porabili, da uredimo vse vtise, spomine in slike. In tako so se najine sanje uresnièile. Stanka in Bernarda BAN Obvestilo Slovenskega svetovnega kongresa Svetovni slovenski Kongres v Ljubljani •eli spomniti na najpomembnejše letošnje programe v upanju, da se jih ob obisku domovine lahko udele•ite osebno ali posredujete informacije dalje zainteresiranim rojakom: 1. Konferenco slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in domovine, ki bo 9. in 10. septembra letos na Brdu pri Kranju. Ker tudi letos z veliko verjetnostjo prièakujemo pokroviteljstvo predsednika dr•ave, dr. Janeza Drnovška, je še toliko bolj zavezujoèe, da se potrudimo in pripravimo konferenco s kar se da odliènim programom, ki ga bodo oblikovale predstavitve uglednih strokovnjakov, naših rojakov iz sveta. Zato je najveè pozornosti potrebno posvetiti programu, ki bo temeljil na predstavitvi dela uveljavljenih slovenskih arhitektov in gradbenikov s sveta. Uspelo nam je nagovoriti dr. Podrecco, ki je •e potrdil svojo udele•bo s slavnostnim uvodnim predavanjem. Odzvala sta se tudi Jo•e Strgar in dr. Hilary Rolih iz ZDA in arhitekt Prinèiè iz Italije. Prièakujemo tudi pozitiven odgovor Janeza Hacina iz Švice. K sodelovanju bi radi pritegnili še strokovnjake iz Argentine, Avstralije in Kanade. Pripravljalni odbor ima zato glavno nalogo, da jih nagovori in poskrbi za njihovo udele•bo. Arhitekti in gradbeniki iz Slovenije so organizacijo prireditve pozdravili, saj bo prispevala k njihovi uveljavitvi. Konferenca mora nositi posebno sporoèilo, ki naj izpostavi pomen splošnega zavedanja o urejenosti in skrbi za ohranjanje lepot našega prostora. Temu bo namenjena tudi osrednja okrogla miza, z naslovom »Kultura prostora kot predpogoj uspešne dru•be«. Program bomo zaèeli s pozdravnimi nagovori in z uvodnim predavanjem dr. Podrecce, nadaljevali s predstavitvijo del naših arhitektov in gradbenikov iz sveta, povzeli delo domaèih strokovnjakov, predstavili naše študente arhitekture po svetu in ga zaokro•ili z •e omenjeno širšo razpravo o kulturi prostora, kjer bodo sodelovali predstavniki arhitektov, gradbenikov, urbanistov, krajinskih arhitektov in tudi vlade. 2. Pripravljamo se tudi na naslednjo Konferenco slovenskih zdravnikov po svetu, ki bo od 18. do 20. maja 2005, predvidoma v Portoro•u. Tistim, ki se zavzeto trudite in nam pomagate pri pridobivanju naslovov, nagovarjate arhitekte in zdravnike k udele•bi na konferenci, nas vzpodbujate in nam svetujete, se najlepše zahvaljujem. Èe bo zmogel pomagati še kdo drug, bo naš Kongres le še bolj moèan, bolj •iv in opravièen vsega, kar nosi v svojem bogatem poslanstvu. Vse dobro in lep pozdrav! Jana Èop(besedilo je posredovala Jo•ica Gerden) Zanimiva je tudi ta velikost dr•ave – nekaj sto kilometrov ne vidiš niè drugega kot ravnino, grmièevje, rdeèo zemljo in modro nebo. In dolgo, dolgo nobene hiše. Kaj takega seveda v Evropi ni mogoèe – hiše, naselja, grièi in gore se kar gnetejo. ter Andrej Brumen – vsi iz Maribora. 27misli | julij - avgust 2004 KRIZEM AVSTRALSKE SLOVENIJE NAJPREJ BI RAD ÈESTITAL PATRU VALERIJANU za uvodni èlanek v junijski številki Misli - Junijski spomini, kjer se z lepimi in jedrnatimi besedami spominja slovenske bratomorne tragedije ter ji daje pravi pomen. Gospa Albina Vah mi je povedala še za eno smrt v naši skupnosti. Poroèati Vam moram o smrti PAVLE RACMAN, ki je bila rojena 15. aprila 1923 v Senovem. Umrla je 1. junija 2004 v bolnišnici na Gold Coastu. Pokopana je na Labrador Lawn Cemetery. Zapušèa neèaka Borisa in Michaelna. V Avstralijo (Adelaido) je prišla leta 1958 skupaj z mo•em Jo•etom Racmanom, ki je umrl •e 5.10.2000 na Gold Coastu, kamor sta se leta 1989 preselila. Pokojnica je bila zelo priljubljena v tukajšnji slovenski skupnosti. V soboto, 26. junija zveèer, je tudi društvo Planinka proslavilo slovenski dan dr•avnosti z zabavnim veèerom s plesom in kratkim kulturnim programom. Zabave se je udele•ilo tudi veè slovenskih narodnih noš. Igrala in pela sta •e poznana Jorgen in Vanda. Vstop Slovenije v Evropsko skupnost je omenila tudi tukajšnja televizija, sicer s zelo skopo odmerjenim èasom. Veliko bolj obširno pa je poroèala satelitska televizijska postaja EWTN, v svojem polurnem programu, kjer je bil glavni govornik naš nadškof dr. Franc Rode. Govoril je o pomenu širitve Evropske zveze in o problemih in potrebah Evrope v današnjem èasu. Škoda, da je EWTN tako malo poznana med nami v Avstraliji, èeprav ima najveèje satelitsko omre•je, saj obsega vse kontinente sveta. Sprejem njihovega televizijskega programa je popolnoma brezplaèen, potrebno si je le nabaviti posebno anteno - dish and digital satellite receiver. EWTN (Eternal Word Global Catholic Network) je katoliška televizijska postaja v Alabami v ZDA in se vzdr•uje z darovi. Postaja deluje 24 ur na dan in je èedalje bolj popularna, saj ima veè kot 50 milijonov gledalcev po vsem svetu. Ustanovila jo je pred veè kot dvajsetimi leti nuna - mati Angelica. Marsikdo se prito•uje, da naša lokalna televizija nima veè kaj pomembnega na programu, zato bi vsem tistim svetoval, naj si oskrbijo satelitski prenos postaje EWTN. Posebno ob zadnjem svetovnem mladinskem sreèanju v Torontu, sem po zaslugi EWTN imel priliko videti na ekranu zgodovinski dogodek. Pred skoraj pol milijona udele•encev svetovnega mladinskega sreèanja je naš kardinal dr. Alojzij Ambro•iè v dolgem pozdravnem govoru v slovenšèini pozdravil Iz Kraljièine de•ele Mirko Cuderman redno popisuje dogajanje med slovensko skupnostjo v Queenslandu. Z •eno Anico, ki je godovala 26. julija, prijazno sprejemata vsakega popotnika, ki ga pot zanese na Mt. Mee in potem Mirko rad razka•e farmo in poklièe vsako kravico po imenu. Tokratni turi po farmi so se pridru•ili Jo•e in Angelca Veedetz, pater Ciril in Marija An•iè, ki je dogodek dokumentirala s tem posnetkom. 28 misli | julij - avgust 2004 slovenske romarje. Ne verjamem, da je še kdo v zgodovini na drugem kontinentu v slovenšèini govoril tako številni mno•ici, kot je bil takrat govor našega kardinala v Torontu, ki ga je tudi predvajala postaja EWTN. Èe si kdo •eli kaj veè informacij glede inštalacije antene in sprejemnika, naj se obrne na lokalne inštalaterje ali pa naj telefonira na 07 5484 6246. Ostale informacije so na internetni strani www.kansat.com.au O nenavadnem pojavu, ki se je zaèel 13. maja letos (phenomenon), kjer Marijin kip in Kri•ani Jezus izloèa olje in kri v vietnamskem svetišèu v Inali (Brisbane), so •e poroèali veèji in manjši svetovni èasopisi. Nadškof Bathersby je imenoval duhovnika dr. Adriana Farrelyja, da vodi raziskavo. Zato bomo o tem sluèaju zvedeli kaj veè, ko bodo raziskave konèane. Mike Willesee - znana televizijska osebnost, je nedavno naredil film – video, o podobnem sluèaju v Venezueli, kjer ravno tako navaden Jezusov kip izloèa prave èloveške solze in kri. Vse raziskave uèenjakov v ameriških in tujih laboratorij ih ne morejo razlo•iti tega nadnaravnega pojava. Zato ima Jezusov svetopisemski odgovor (misleè na uèence) v Janezovem evangeliju, 12 poglavje, 40 vrstica, toliko veèji pomen v današnjem posvetnem •ivljenju, ki taji Boga: »Povem vam, èe ti umolknejo, bodo kamni govorili.« Veè o tem na internetni strani www.cdcgvnbrisbane.net Lep pozdrav iz Kraljièine de•ele! Mirko Cuderman QLD Vesela pesem na zlati Planinki v Cornubiji Podpredsednik Stane Cerar z •eno Mary, predsednica društva Marica Podobnik, èlanica Frida Celin, tajnica Milena Langeršek, pevka Vanda Zalokar in zadaj harmonikaš Juergen Mueller. Fotograf Vlado Langeršek in pevka Vanda Zalokar. Doslej sem Vas klicala samo zaradi glasbe, ker zelo rada pojem, moj mo• pa me spremlja na harmoniki. Danes se obraèam na Vas kot èlanica slovenskega kluba PLANINKA iz Cornubije. V primerjavi s klubi v Sydneyu in Melbournu smo zelo majhna skupina Slovencev na ju•nem delu Brisbana.. Naš klub obstaja •e skoraj 50 let in doslej je bilo vlo•eno •e veliko truda za njegov obstoj.Èeprav smo •e vsi bolj v letih, se ne damo ugnati in smo tudi v bodoèe odloèeni nadaljevati z našim delom! Na našem balinarskem igrišèu je bila letos dograjena še ena dodatna proga in igrišèe za košarko. Smo kot majhne ptièice, katerih spev tudi dose•e Bo•ja ušesa. Ponosni smo na Slovence v stari domovini, ki so se borili za osamosvojitev in zato smo to leto proslavili Dan dr•avnosti slovesno. S finanèno pomoèjo Ministrstva za zunanje zadeve, Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in z lastnimi prispevki, smo dali izdelati tri narodne noše, tako, da smo lahko pokazali, da tudi v QLD •ive Slovenci. Po kratki proslavi so nam pridne kuharice postregle z izvrstno veèerjo, z mo•em pa sva poskrbela z narodno glasbo za zabavo. Razpolo•enje je bilo odlièno in prisotni so se pozno v noè veselo vrteli na plesišèu. Lepo pozdravljam! Vanda Zalokar, QLD 29misli | julij - avgust 2004 Blagoslov našega doma •iveti v blagoslovljenem domu je lepa kršèanska navada, ki nam daje obèutek zavetja, ljubezni, dobrote in mirnega •ivljenja v prisotnosti Jezusovega duha v vsaki naši dru•ini. V soboto, 3. julija 2004, smo bili v našem domu dele•ni obiska patra Cirila in misijonarke Marije. Obiskala sta nas z namenom, da bomo v skupni molitvi, v krogu dru•ine in prijateljev, praznovali obred blagoslova našega doma, v katerem •ivimo •e nekaj let. Ob prihodu sta nam podarila lep Franèiškov kri•, narejen po vzoru kri•a iz cerkvice svetega Damijana v Assisiju, v znamenje, da nas Jezus varuje povsod, kjer smo, da nam pomaga v te•avah in napolnjuje naša srca z medsebojnim razumevanjem in veseljem. Tako smo ob veèerji in klepetu prijetno pre•iveli sobotni veèer in imeli prilo•nost, da se bolje spoznamo in popestrimo stike v slovenski skupnosti. Upamo, da bo naša dru•ina u•ivala sad tega blagoslova še na mnoga leta. Patru Cirilu in Mariji se zahvaljujemo za prijetne besede in odziv našemu vabilu, dokler se zopet ne vidimo. Stojan, Vera, Luka in Katarina Brne, Rowville VIC Dru•ina Brne s patrom Cirilom po blagoslovu doma. Dragi pater Ciril! •e dolgo Vas nisem videl. Kako Vam gre? Oglasite se kaj ali telefonirajte. Staram se, k maši hodim tukaj v Anakie. Slovenija je naredila velik korak v Evropsko skupnost. Zaèetek je vedno te•ak, toda Slovenci se bodo hitro znašli. Prisrèen pozdrav! Mario Kocbek, Anakie VIC Zelo smo veseli, ko dobimo Misli. Radi jih èitamo in se Vam najlepše zahvaljujemo, ker jih vedno dobimo v pravem èasu. Jožefa in Edvard Hrvatin, VIC Drage slovenske Misli me vedno razveselijo. V njih najdem novice iz domaèih krajev naše ljube rodne domovine. V Mislih sem sporoèila za Matico pokojnih 2003, da je umrl moj vašèan iz Ulverstona Rudi Zimiæ . Rojen je bil v Lenarski pri sveti Trojici in ne v Lenarkah. Pisma bralcev Terezija Ferencz TAS V soboto, 19. junija 2004, je imel tretji sekretar veleposlaništva RS, g. Andrej G. Rode, na zemljišèu slovenskega kluba Lipa na Gold Coastu konzularne ure. Posebnost tega uradovanja je pisarna na prostem- to je privilegij Zlate obale. Po dobrem kosilu pa še skupinsko fotografiranje. 30 misli | julij - avgust 2004 Australian Mallee Art Velika izbira kvalitetnih avstralskih spominkov Avtentièna Aborigenska umetnost Roèna dela in darila Shipping service – Interstate and overseas Shop 3092, Level 3 Westfield Shoppingtown Southland CHELTENHAM Vic 3192 Phone: +61 3 9584 4466 Mobile: 0419 037 054 Email: info@malleeart.com Web: www.malleeart.com VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NA USLUGO V ÈASU •ALOVANJA. Naše lepo in mirno pode•eljsko mestece Mildura, ki je znano kot avstralska “de•elica sonca in grozdja”, je letos od 26. junija do 3. julija gostilo 16. Svetovno tekmovanje balonarjev. V soboto zveèer, 26. junija, je bilo uradno odprtje svetovnega tekmovanja v športni areni s parado prek 80 tekmovalcev oz. pilotov in èlanov njihovih ekip iz 38 dr•av. Slovenske rojake v Milduri so še posebej navdušili veseli balonarji iz Slovenije, ki so nas razveselili s svojo navzoènostjo prav za slovenski praznik Dan dr•avnosti. Slovenska ekipa je sestavljala tri posadke s piloti: BOZOVIÈAR Matko, PETROVIÈ Radko, ŠORN Slavko in observer BRUMEN Andrej. Našim simpatiènim fantom in dekletom smo glasno in navdušemo zaploskali za dobrodošlico. Slovesnemu pohodu tekmovalcev in njihovih ekip je sledil bogat kulturni program, najprej z dobrodošlico avstralskih domorodcev, s plesi in z razno- vrstno izbrano glasbo. 16. SVETOVNO TEKMOVANJE BALONARJEV Kulturni program je zakljuèil èudovit ognjemet in èarobna uprizoritev vroèih zraènih balonov oz. “HOT AIR BALLONS - A NIGHT GLOW”. V temno noè so balonarji istoèasno napihnili vse svoje pisane balone in jih osvetlili ter navdušili prek deset tisoè gledalcev iz širne Avstralije. Tekmovanja so bila na sporedu dvakrat dnevno, èe je bilo vreme za polet ugodno. •al vreme ni bilo najbolj naklonjeno, zato naši balonarji niso ravno zasedli prvih mest, pomembno pa je •e njihovo svetovno sodelovanje. Prav gotovo smo si vsi prostovoljci prireditve in navzoèi po tihem •eleli vabila: “Do you want to fly in my beautiful balloon...?” Naši dru•ini se je tiha •elja celo uresnièila. Med slovenskimi balonarji smo našli celo sorodnike in smo z njimi poleteli. Bilo je enkratno! Jo•ica Gerden iz Mildure, VIC Gradbenik MARJAN JURÈIÈ iz Sydneya išèe delavce, ki so pripravljeni delati na gradbišèih in pri prenovah. Delavcem iz Melbourna je pripravljen plaèati tudi letalsko vozovnico, èe so pripravljeni priti za dalj èasa delat v Sydney. Kdor se zanima za delo, naj poklièe na telefon: (02) 9984 1869, zveèer po 7. uri. Obenem se zahvaljuje vsem, ki so mu telefonirale na njegov oglas. Odloèitev ni veè daleè. 31misli | julij - avgust 2004 ureja Andrew Bratina • ivijo! This month I along with Iskra Folk Dance Group, were involved in a international youth festival. We represented the community fabulously, showing the other ethnic minorities just how well Slovenes can dance! Melbourne International Youth Festival A few months ago our dance group, Iskra, were invited to dance at the children’s festival, that is organ- ised by the Turkish community in Melbourne, for all cul- tures. We spoke to the group about it and everyone seemed interested in giving it a go, for it looked like a good opportunity to be seen and advertise the Slovenian community to other ethnic groups. Two weeks ago Rafal and I attended a meeting that was to be held at the Turkish consoler’s house in Toorak. We were unsure as to what to expect, but when we ar- rived at the beautiful Toorak house we were greeted and welcomed with smiles, and were shocked at how organised the whole event really was. The people behind the organising and planing are really com- mitted people and are get- ting no profit from this event what so ever, but still so enthusiastic about it. Their main sense of re- ward came from making the day as pleasurable for everyone as possible, es- pecially the children and young people perform- ing, and bringing all the different cultures together as one. We will be dancing on Saturday the 17th July. The concert starts at 1:30pm and is a free event for anyone to attend. The Slovenian dance group Iskra are also currently learning new dances to be performed at the Youth con- cert in Adelaide this October. These new dances are from the Bele Kranje region of Slovenia, and are being taught to us by Draga Gelt. They are different from the tradi- tional dances that are usually performed, they are the dances from the Gorenska region. We look forward to performing at the Youth concert in Adelaide, and hope to see you there joining us in the celebrations. Melissa Bratina, VIC If you have any questions about anything I can help you with or an idea for a feature article… contact me on the email. The Editor Ministrantje in mladi v narodnih nošah so kot lep šopek cvetlic v okras pri bogoslu•ju in ob razliènih praznovanjih. 32 misli | julij - avgust 2004 KLUB PANTHERS, ST JOHNS PARK-TRIGLAV Piše Martha Magajna Pretekli mesec je prinesel obilje pomembnih dogodkov za slovensko skupnost v Sydneyu. Za Klub Triglav sta bila najpomembnejša dogodka proslava dneva slovenske dr•avnosti, zdru•ena s podelitvijo priznanj Slovencem leta v razliènih kategorijah, drugi dogodek pa je bilo medklubsko tekmovanje v balinanju za Pokal neodvisnosti Republike Slovenije. Za PROGLASITEV NAJPO- MEMBNEJŠIH SLOVENCEV V NSW za leto 2004 na razliènih podroèjih je bilo veliko priprav. Še vedno je videti, da imajo zaslu•ni ljudje te•ave s prijavami, ker iz skromnosti ali kakih drugih razlogov noèejo sami izpolniti prijavnice zase, ampak èakajo, da jih bo kdo drug predlagal. Zato tudi priznanja v nekaterih kategorijah niso bila podeljena. Tisti, ki so priznanja dobili, pa resnièno zaslu•ijo pohvalo, kar lahko tudi vidite iz seznama nagrajencev: Cherrie Šajn je uèenka leta, Robert Rudolf je študent leta, Ivan Ko•elj prostovoljni delavec leta in p. Valerijan Jenko «senior citizen leta» - zadnja dva bi bila lahko pohvaljena tudi za zadnjega pol stoletja, saj oba •e skoraj tako dolgo delata za Slovence v Avstraliji. Za podjetnika leta je bil imenovan Toni Toma•in. Posebno pohvalo pa sta dobila Sonja Fisher za njeno delo v verski skupnosti Sydneya in Mark Kobal kot avstralski Slovenec, ki je dosegel poseben uspeh v sodelovanju z matièno domovino na podroèju umetnosti. Èestitamo vsem nagrajencem! Za naslednje leto pa vas •e zdaj opozarjam: Èe poznate koga, ki zaslu•i pohvalo, ker naredi toliko veè, kot se od njega prièakuje v šoli, pri delu ali v skupnosti, napišite prijavnico za Slovenca leta 2005.Prvo mesto za Pokal neodvisnosti RS so dobili: Lojze Mezgec(Triglav), Jessica Kukovec (Triglav ) in Stane Tomšiè (SD Sydney). Še poseben poudarek skupnosti Slovencev so podali muzikantje na sveèanosti. »Fantje treh mest« - Rudi Èrnèec iz Sydneya, Peter Grivec iz Wollongonga in Lenti Lenko iz Melbourna, so pokazali, da pravim mojstrom niso potrebne številne skupne vaje, da lepo zaigrajo. Hvala vam, fantje, za prijetno popoldne! 33misli | julij - avgust 2004 POKAL NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE GLAS SLOVENIJE »THE VOICE OF SLOVENIA« PO BOX 191, SYLVANIA NSW 2224 Telefon: 02 9522 9911 Fax: 02 9522 9922 Domaèa stran na internetu: STIÈIŠÈE AVSTRALSKIH SLOVENCEV glasslovenije.com.au Znamke nam pošiljata iz Adelaide Laura Vodopivec in sin Ivan. Naslovi znamk: Grèija-olimpijske igre; Poèitnice; Kolo; Pismo Celina Maribor; Lovrenc Košir - predloga. Za ta pokal so se na balinišèih Triglava borili balinarji in balinarke vseh slovenskih klubov iz NSW in tudi iz Canberre. Tekmovalci so bili iz•rebani v èetvorke, tako, da ni bilo klubskih moštev, ampak pomešana, zastopniki posameznih klubov, moški in •enske, kakor je odloèil •reb. Ta sistem je pomagal, da ni bilo obièajnih prepirov in dvignjenih glasov, ampak je vladal resnièno športni duh. Po resnièno trdi borbi so prvo mesto zasedli Jessica Kukovec (Triglav), Stane Tomšiè (SD Sydney ) in Lojze Mezgec (Triglav), drugo mesto pa Dora Hrvatin (Triglav), Slavko Prinèiè (SD Sydney), Slavko Brèiè (Triglav) in Emil Hrvatin (Triglav); tretje mesto pa Stana Vatovec (Triglav), Anton Komel (Wollongong), Jani Šavle (Canberra) in Jo•e •eleznik (Wollongong). Zmagovalci so dobili lepe denarne nagrade in ime na plošèici pokala z grbom samostojne Republike Slovenije. Nagrajenci, skupaj z odpravnikom poslov veleposlaništva RS g. Bojanom Bertoncljem, •upanom mesta Fairfield g. Nickom Lalièem in èlani komisije. Pater Valerijan pa je bil medtem •e na poti v Canberro. ZNAMKE Znamke ZNAMKE IZ BARAGOVE KNJI•NICE UÈIMO SE SLOVENSKO Draga Gelt, Magda Piškotek, Marija Penca -LET’S LEARN SLOVENIAN I, II, III ($15 - za posamezni del). ZNAŠ SLOVENSKO – DO YOU KNOW SLOVENIAN – Teèaj slovenskega jezika za odrasle – Slovenian language course for adults IN OSNOVNA SLOVNIÈNA PRAVILA IN VAJE – Draga Gelt, $20. SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL - UÈBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA - Milena Gobetz in Breda Lonèar, I. del $15, II. del $30. SLOVENIAN LANGUAGE IN AUSTRALIA-25 years of Slovenian language in VIC - Saša Ceferin, $25. VENETI – FIRST BUILDERS OF EUROPEAN COMMUNITY – angleški prevod, trde platnice – 534 strani, 150 ilustracij, $45. SLOVENCI, KDO SMO – Ivan Toma•iè, $30. ETRUŠÈANI IN VENETI – drugi venetski zbornik – Ivan Toma•iè, $25. SLOVENSKE KORENINE - Ivan Toma•iè $10-mehke platnice; $15-trde platnice ZBORNIK PRVE MEDNARODNE KONFERENCE - Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva - PROCEEDINGS OF THE FIRST INTERNATIONAL TOPICAL CONFERENCE - $30. TRETJI VENETSKI ZBORNIK – V Evropi 2000 – Ivan Toma•iè, $25. RAZSTAVA VENETI NA SLOVENSKEM – Ptuj 2001, 46 strani, v slovenšèini z angleškim prevodom, $8. 100 RECEPTOV SESTRE NIKOLINE 1.,2.,3.,4.,5.,6. knjiga, $15. POTOK TREH IZVIROV – èrtice, pesmi in aforizmi – Ivan Lapuh, $15. BO•IÈNE PESMI V PROZI - Roberto Innocent, $30. PAX ET BONUM – MIR IN DOBRO – Draga Gelt, Veronika Ferfolja, $30. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE – trde platnice $45, mehke platnice $30. THE SNOWY MOUNTAINS - Ivan Kobal, trde platnice - $20, mehke platnice - $10. PIPA, KLOBUK IN DOBER NOS – Leopold Suhodolèan, $1. SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE – SLOVENE LEGENDS – Dušica Kunaver, $30. POTOVANJE SKOZI ÈAS - Jo•ica Marn Gerden, $20. TIHI GLAS IZ GLOBOÈINE SRCA - Jo•ica Polak, $15. MOLITVENIK ZA BOLNIKE - OSTANI Z NAMI - $10. SLOVENSKE KORENINE - I.Toma•iè, trde platnice $15, mehke $10. GEORGE KOZIAK - Slovenian Janizary by Joseph Jurèiè, historical novel from 15. century, $15. SLOVENSKI ANGLEŠKI SLOVAR, $30 ANGLEŠKI SLOVENSKI SLOVAR, $30 POBEGLI ROBOT – Vida Peèjak, $3. PRATIKA CELJE 2004, $10. CELOVŠKE, CELJSKE IN GORIŠKE MOHORJEVE KNJIGE, $90. NA USODNEM RAZPOTJU - M. Peršiè, $25. PREMIKI – Janez Janša, $35. KRISTJAN MOLI - molitvenik, $15. NOVE ZGOŠÈENKE (CD) CENA $22 MARIBORSKI OKTET - Jubilejni koncert KOMORNI ZBOR AVE - Eno Dete je rojeno ANTON MARTIN SLOMŠEK - Drobtinice SESTRE KLARISE - Marija, Mati moja FRANC JAVORNIK - Portret prvaka ljubljanske opere KVINTET SONÈEK - Veèerni zvon BRATJE PIRNAT ‘IGNITE’ 29. SLOVENSKI MLADINSKI KONCERT, $25 Misli thoughts - Bo•je in èloveške Misli thoughts - Bo•je in èloveške ISSN 1443-8364 Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni meseènik za versko in kulturno •ivljenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljen (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski franèiškani v Avstraliji | Urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Bo•iè, O.F.M., Baraga House, 19 A’Beckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja (Production Editor) in raèunalniški prelom: Marija An•iè | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 | E-mail: misli@infoxchange.net.au | Naroènina za leto 2004 je 30 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije letalsko 70 dolarjev | Naroènina se plaèuje vnaprej | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središèa v Avstraliji | Rokopisov ne vraèamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene èlanke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew Vic 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141. Misli na internetu: |Vnos: Draga Gelt | http://www.glasslovenije.com.au - Tam klikni na MISLI. Misli thoughts - Bo•je in èloveške Misli thoughts - Bo•je in èloveške 34 misli | julij - avgust 2004 Dom poèitka matere Romane je ustanova slovenskega misijona v Melbournu, ki nudi bivanje v domaèem okolju ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Prijazna in topla soba, domaèa hrana, vesela dru•ba, popolna zdravniška nega in celotna oskrba je samo del tega, kar boste našli v domu poèitka ob cerkvi v Kew. Pogoj za sprejem v Dom je »Aged Care Assessment Document«, katerega vam pomaga preskrbeti vaš zdravnik. Osnovna tarifa je 85% od avstralske starostne pokojnine. Pogoj za sprejem ni na osnovi posameznikovega premo•enja, temveè na podlagi zdravstvenega stanja in potrebne nege. Ste mogoèe sami •e razmišljali, kakšno bi bilo •ivljenje v Domu, poznate koga, ki bi potreboval usluge slovenskega doma poèitka, ali pa •elite kaj veè vedeti? Potem je res najbolje, da èimprej poklièete upravnico gospo Sandro Krnel po telefonu in se dogovorite za primeren èas ogleda Doma. Ker je zadnje èase med Slovenci precej veè zanimanja in veèje povpraševanje za vstop v Dom, vam bo gospa Sandra rade volje povedala, kako dolgo bo treba poèakati na prvo prosto mesto. Dobili boste tudi prave odgovore na vsa druga vprašanja. MOTHER ROMANA HOME Slovenian Hostel for the Aged Phone: 03 9853 1054 Fax: 03 9855 0811 LUCIANO VERGA & SONS ALDO AND JOE MEMORIALS P/L 10 Bancell street Cambellfield VIC 3061 Work: tel. 9359 1179 Home: tel. 9470 4046 ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO! Slovencem v Melbournu se priporoèa kamnoseško podjetje GOJAK MEATS& SMALL GOODS Rojakom v Sydneyu se toplo priporoèam! VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Telefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827 e-mail: vca@mzz-dkp.gov.si www.gov.si/mzz/dkp/vca/eng/ Odpravnik poslov: Bojan Bertoncelj Tretji sekretar: Andrej G. Rode Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 do 16.30 Konzularne ure so od 10.00 do 12.00 Embassy of Republic of Slovenia PO BOX 284, Civic Square CANBERRA ACT 2608 GENERALNI KONZULAT RS SYDNEY Generalni èastni konzul: Alfred Bre•nik Telefon: 02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889 PO BOX 188, COOGEE NSW 2034 GENERALNI KONZULAT RS NOVA ZELANDIJA Telefon: 04 567 0027 Fax: 04 567 0024 PO BOX 30247, LOWER HUT NZ 220 Burwood Road Burwood NSW 2134 Tel. (02) 9747 4028 DOM POÈITKA MATERE ROMANE Slovenski dom za ostarele 11-15 A’Beckett Street KEW VIC 3101