Poštnina plačana v gotovini IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4.— Din, četrtletno 10.— Din. polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon St.,3122, 5123, 3124, 3125 in 3126. UPRAVA v Ljubljani, Prešernova ulica 54, telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. INSETRATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova ul. 4. telefon št. 2492. Leto IV, Ljubljana, 23» junija I930 Štev. t% okolske mladine Zletni dan sokolskega naraščaja uspel nad vse pričakovanje - Obnova sokolskega bratstva med ČSR in Jugoslavijo Beograd, 11. junija. Ze v zgodnjih jutranjih urah .se je pričelo p<2 številnih preiiooi.seiii naraščaja živahno gibanje. Čuti je bilo /. vseli poslopij klicanje in s vira nje trobent, k so pozivale dobro prespani naraščaj. Nato so se vršile še ^adnte priprave za veliko revijo in pohod skozi Beograd. Še enkrat so nara-ščajnikj pregledali kroje, da so po\scrn v redu. posebno mnogo dela so imeli Sušačani. ki so imeli svoje kara-binke. Kmalu po 8. je zadonelo po ulicah svi-ranjc sokolskih godb in.prepevanje pošalile/ i: skupin naraščajnikov in naraščaj mc. Ki so korakali proti Karagjor- J gjevemu spomeniku, kjer se je pričel formirati sprevod. Menda še ni videl ta spomenik okoli sebe to i ko radostnih lic, kakor tokrat, ko se je zbiral okrog njega evet jugoslovenske omladine. Kljub tisočglavim množicam naraščaja se je formiranje vršilo v najlepšem redu pod vodstvom sa veznega načelnika dr. Mur-n;ka. Na pebudo slovenskih sokoličev so okrasili vsi naraščajnik; svoje šajkače z lipovim 1'stiem. Točno ob 10.30 se je pričel sprevod pomikati izpred Slavije po ulici Kralja M;iana čez Teraztfe po Knez Mihajlovi ulici. Knez Miloševem Vencu, do Kneževega spomenika, kjer je bil stik Po vseli ulicah ie b'l globok špalir občinstva, ki je pozdravlialo sokolsko mladino tako navdušeno, kakor ze dolga leta nikogar. Naval občinstva, ki ga cenim nad 60.000. ie bil tako silen. d'S so rediteV? iedva vzdrževali red. so nosili Sprevod Sprevod je otvoril oddelek sokolske kc-njenice, ki ji ie sled la vojaška godba, za njo pa je stopalo burno pozdravljeno starešinstvo SKJ, na čelu s prvim podstajostam Gangioan, njegovim namestnikom Paunkovioeirp, s a veznim načelnikom dr. Mu mikom, načelnikom češkoslovaškega sokolskega naraščaja Očer.aškcm, ruskim generalom Artama-novom. namestnikom češkoslovaškega načelnika Age tonom Helerjem, naoelni-co češkoslovaškega ženskega naraščaja Milado Malo. Poleg starešinstva je bil tud: ves izletni odbor SKJ. Češkoslovaški naraščaj Vihar navdušenja pa je nastal, ko so prikorakale za starešinstvom strumne čete češkoslovaškega moškega naraščaja s češkoslovaškim naraščajskim praporom na čelu. Poleg tega so imeli češkoslovaški naraščajniki še 12 praporov posameznih žup. Na pozdrave občinstva so odgovarjali v tonu, kot smo ga že čuli na ljubljanskem so-kolskem zletu z enotnimi klici: Nazdar Jugoslavija, naj živi jugoslovenski Sokol itd. Ko pa so prispele dolge vrste češkoslovaških naraščajnic v svodih pestrih krojih, vse praznične kot bi bile same neveste, je jelo deževati cvetja raz okna, ki so ga mlade nara-ščajnice med veselimi vzkliki pobirale. Za češkoslovaškimi naraščajnicami sia sledili močni četi češkoslovaškega članstva in članic, njim pa je sledila godba kninskega naraščaja, ki je vodila skupino članstva jugoslovenškega naraščaja. Naš moški naraščaj Po kratkem presledku je nato začela zalivati ulice reka rdečih srajc naših naraščajnikov, ki jih je vodil savezni prapor naraščaja SKJ. ki ga je na vse-sokolskem zletu v Ljubljani poklonil češkoslovaški našemu naraščaju. Sprevod iugoslovenskega . naraščaja je o-tvorila belovarska župa z dvema praporoma. njim so sledile močne čete Celjanov, nato Črnogorci s praporom, potem Šumadinci skupno s Kragujev-čani, za njimi na burno pozdravljeni odredi Ljubljančanov, ki so s svojimi prapori in discipliniranim nastopom zadivili vse, kakor tudi naši ponosni Gorenjci iz Kranjske župe. ki so prinesli s seboi tudi tri prapore. Končno so sledili Mariborčani, bodoči čuvarji naše severne meje in veseli Dolenjci, ki so vriskali in neli, kut da bi bili na trgatvi. Sledile so kolone naraščaja mostarske in niške župe, sami dečki kot bi bih vliti iz brona, za svojo neumorno naraščaisko godbo iz Sente, za njimi Vojvodinci, s štirimi fanfari-risti na čelu. Za osmimi prapori je korakalo nad 800 kreokih fantov. Orkan navdušenja pa se .le polotil množic, ko so odmevali po ulicah vojaško usmerjeni koraki močne čete naraščaja sokolske župe Sušak-Reka. Vsi preko ramen karabinke. kar j m je dajalo posebno obeležje. Mladi junaki so stopali tako strumno ter odločno i.i disciplinirano, da tli bilo vzkli-kan.ia iu pozdravljanja ne konca ne kraja. Sušačanom so sledili močni oddelki naraščaja sarajevske in skopske župe, za njimi pa zagoreli Dalmatine:, nato Užičani in viharno pozdravljeni Zagrebčani. ki so prišli s svojo godbo. Sprevod moškega naraščala je zaključil naraščaj beograjske župe. Ženski naraščaj v sprevodu Po kratkem presledku je sledi! sprevod ženskega naraščaja v enakem vrstnem redu. kakor je korakal moški. Dekleta so bila kljub veliki vroč ui in velikim naporom včerajšnjih tekem prav dobro razoolnžen-i in so prepevala da je bilo veselje. Sorevod je zaključila beograjska de ca V sprevodu ie vzbujal posebno pozornost oddelek gluhonemih fantov, ki sicer niso slišali takta godbe, a so se veni^r tmd'li. da drže korak. Pred dvorom (>'o tričetrt na U. je prispel sprevod do kraljevega dvora. Na balkonu sc ie med navdušenim vzkl kancem sokolske mladine in občinstva pojavil Nj. Vel. kralj v spremstvu ministrskega predsednika in nekaterih ministrov. Ni. Vel. kralj je ostal na balkonu tako dolgo, da je šel mimo ves sprevod ter /»dovoljno odzdravlial na navdušene vzklike in viharne ovaciie. Zbor pred gledališčem Okrog 11. je prispel sprevod do spomenika pred Narodu m gledališčem in se razvrstil okrog improviziranega govorniškega odra. Na prostranem trgu ie biio zbralili okrog 20.000 ljudi, ki so vsako 5eto posebej navdušeno pozdravljal. Po trgu so bili razvrščeni zvočniki, tako da ?o ?e govori povsod razločno slišali. Ko so se razvrstili okrog odra vsi oddelki je stopil ua govorniški cd-er beograjski župan inž. Milan Nešič, ki je v imenu prestolnice pozdravil sokolsko mladino z dališim govorom naglašajoč. da gleda ves narod z zaupanjem na sokolsko mladino v prepričanju, da bo verno čuvala nad pridobitvami svojih očetov in vzrasla v zdrav in močan narod. Svoj govor je zaključil z vzklikom sokolske mu starešini prestolonasledniku Petru. N;. Vel. kralju 'm vsemu kraljevskemu domu. Nato je spregovoril prvi oodstarešina SKJ Gangl. Nagovor podstarešine Gangla Sokoiska mladina! Bratje, sestre! V okviru prvega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije je današnji dan popolnoma tvoj. Sokoiska deca, sokolski naraščaj! To je tvoj veliki željno pričakovani dan, ko si prišla v prestolnico, v beli kraljevski" Beograd, da mu pokažeš svojo pripravljenost in svojo disciplino, svojo fizično in moralno silo. Iz vseh krajev naše države, kjer živijo Sokoli, si se zbrala tu v tem velikem mestu, da s svojim nastopom in obnašanjem pokažeš vsemu svetu, kako si mlada, zdrava, sokoiska. Jaz čujem in vsi mi čujemo, kako bije vaša sokoiska duša, vaše sokolsko srce: Evo nas, tu smo, vaši smo! Ta vaš klic slišijo naše livade, naše gore, naše planine, naše morje, naša sela, naša mesta, z vseh strani slišimo jek: Naši ste! Da, naši ste! Vsi, ki ste prišli sem! Naši so tudi vsi oni, ki so iz kateregakoli . razloga ostali iia svojih domovih. Vsem vam kliče domovina: Moji ste! Kliče narod; Moji ste! Vsem vam kliče Beograd: Moji ste! V gozdu vseh teh klicev radosti, ponosa in sreče se sliši klic našega kralja in prevzvišenega kraljevskega doma kot iz očetovskega grla in materinskega srca: Moji ste ! V teh dnevih jasnosti in solnca so naše planine obdane s cvetočim oblačilom in cela zemlja je ogromen dišeči cvetličnjak. Zdi se vam vse to kot kita cvetja. V tej kiti se nam zdi sokolski naraščaj še bujnejši, lepši in bolj dišeč, ker so vanj vpleteni divni cveti češkoslovaškega sokolskega naraščaja, ki je prišel sem s polnim srcem slovanskega severa, da se zve-že s slovanskim jugom, ki je prišel sem. da nam ustvari zvezo, kajti ta zveza ni prazna beseda, temveč je stvarna resnica, ki je ne more nihče zanikati. Da ste nam zdravi, sinovi češkoslovaški, sinovi Tvrše-ve domovine, vi najmlajši učenci velikega učitelja Tyrša, ki je dal svojim rojakom in vsemu slovanstvu skupno zvezo: Sokol-stvo, najlepšo in najdražjo odliko dobre, plemenite in iskrene slovanske duše V sokolstvu so viri plemenitosti in vrlin. Sokolstvo je večno sveže, dišeče cvet-je, ki napaja naša srca. ki plove kot stru-ja preko vseh zaprek, ki vedno oživlja, ki se junaško dviga k vedrim višinam lepote in svobode. Ta struja našega slovanskega stremljenja in čutenja napravi močne še močnejše, smele, da so se smelejši, zavedne, da so še zavednejši, in ponosne, da so še pouosnejši. Ona nam je jamstvo uspeha naših sokolskih naporov in idealov. Sokoiska misel se večno pomlaja v sokolski deci in sokolskem naraščaju. Torej na vas je, ki ste danes skupaj v bratstvu in ljubezni, da nosite v bodočnosti sokolske zastave. Vem, da pravilno razumete moje besede. Da! Temu so priča vaše vedre misli, vaša čista srca, vaši jasni pogledi. V vas se izraža neizmerna krepost, ki stoji na razpolago domovini, kateri kliče: Vse je tvoje, kar imamo! Pozdravljam vas vse iskreno in bratski, mladi junaki, radost naših dni, Sokoli bodočega veka! Pripravljamo vam steze in pota, po katerih boste pozneje korakali ponosni in veseli, da koristite domovini, ko se zopet povrnete na domove široni domovine. Naj vas na vseh vaših potili spremlja sreča, da boste ostali jaki pri svojem delu za ustvarjanje idealov in da boste opravičili velike nade, ki jih r<>-I a gani o na vas. Zdai naj se poklonijo vaše zastave in nai zaorijo vaši klici: Naj živi Nj Ve! kralj, vzvišeni kraljevski dom. naš prestolonaslednik, naš vodja! Zdravo! Ko se je polegel vihar vzklikanja in na\"'"«enia. ie godba zasvirala nošo in češkoslovaško državno himno, s če- mer je bila dopoldanska slavnost zaključena in so se posamezni oddelki zopet skupno podali v svoja taborišča. Javna telovadba Ze kmalu po 11. so romale cele trume na sokolsko zletišče, da prisostvujejo popoldanskemu javnemu nastopu sOKol-skega naraščaja. Dopoldanska vročina se je nekoliko polegla, nebo se je zobiačilo iu zapihal je prijeten vetrič. Zato je bil tudi obisk naravnost rekorden. Skoraj vse tribune so bile zasedene in računa se, da je bilo ua zlet šču razen sokolskega naraščaja še mnogo nad 30.000 ljudi. Ob 3.30 je prispel na zletišče tudi Nj. Vel. kralj v spremstvu adjutanta generala Stanojeviča. Kakor vselej, kadar se pokaže v javnosti, je bil tudi pri tej priliki deležen navdušenih in prisrčnih ovac'j. ki so trajale gotovo 10 minut. V kraljevi loži so bili tudi ministrski predsednik in ministri Uzu-nov č, Maksimovič, dr. Korošec in drugi l očno po programu je sledil nato javni nastop. Prvi .ie nastopil moški naraščaj beograjskega okrožja, nato pa celokupni naraščaj SKJ s prostimi vajami, ki jih je izvajal skladno in strumno, tako da je bilo res veselje gledati. Za našim naraščajem je nastopil češkoslovaški naraščaj s prav težk mi in zelo lepo izvajanimi vajami, ki so izzvale viharno odobravanje. Dar češkoslovaškega naraščaja Ob navzočnosti celokupnega naraščaja je nato češkoslovaški naraščaj izročil svoje darilo jugoslovenskemu na- raščaju: bronasto plaketo, ki simbolično prikazuje Češkoslovaško in ju^o.slovčilsko bratstvo, lzročitv. so prisostvuv ali predstavniki starešinstva češkoslov. in jugoslovanskega sokolstva. V imenu jugoslo venskega naraščaja je pre v zel uar Cvetko Rajič iz Subotice. ki se ie v kratkem govoru zahvalil za poklem naglašajoč, da bo jugoslovenski sokolski naraščaj ostal zvest prisegi svojih očetov: zvestoba za zvestobo. Občinstvo Je ob predaji prirejalo navdušene ovacije in aplavza ni bilo ne konca ne kraja. Ob 6. popoldne je bil javm nastop zaključen z nastopom župe Sušak-Reka. ki je izvajala-simbolične vaje s kara-binkami in žela za svoj nastop zasluženo priznanje. Ko ie Nj. Vel. kralj po končanem nastopu odhajal z zletišča, so mu bile zopet prirejene viharne ovacije. V najlepšem redu. kakor so potekle vse naše prireditve, se je vršil tudi razhod. Večna naraščajnikov in naraščajnic ostane danes še .v Beogradu in bo priredila izlete .v okolico in razne de^e države, nekateri oddelki pa ndnotu;p'0 že nocoj, odnosno tekom jutrišnjega dre na svnie domove. Francoski gimnasti Sokolu Beograd, 22. junija. Francoska zveza gimmastov je poslala Sokolu kraljevine Jugoslavije povodom sokolskega zleta kot dar svojo plaketo. Plaketa je izdelana iz bro.na. Na iplaketi so napisane besede: Hrabrosti, svobodi in morali! Na plaketi je v reliefu izdelana postav a ženske, ki polaga palmovo vejo ina s solncem ožarjeno goro. (AA) nevarnost med Italijo in Francijo? Alarmantna izjava ministrskega predsednika Tardieua - Koncentracija italijanskih in francoskih čet ob meji - Fašistični generalni tajnik napoveduje neizogibnost vojne! Francoski obrambni ukrepi - Utrditev meje - Pomirjevalna objav* uradne?* J»* sta francoske vlade Pariz, 22. junija. Na zadnii seji finančne komisije je izjavil ministrski predsednik Tardieu. da ie Franciji dobro in zanesljivo znano, da ie Italija v zadnjih tednih koncentrirala precejšnje število čet ob italijansko-francoski meji. V pominenje lastnega prebivalstva je francoska vlada prisiljena storiti isto, to je koncentrirati svoje čete na meji hi iih pustiti tam. Nadalje je izjavil ministrski predsednik, da je agresivni ton Mussolini-jevega govora nespodoben in da napram Italiji nima druge želje, kakor to, da pusti Francijo pri miru. Pariz, 22. junija. Na seji finančnega parlamentarnega odbora je poročevalec vojnega proračuna vprašal ministrskega predsednika Tardieua, ali je vlada ukrenila vse potrebno za zavarovanje državne meje. Predsednik vlade, ki je prisostvoval seji skupno s finančnim ministrom Rejnaudom in proračunskim ministrom Martinom, je odgovoril, da je vlada storila vse za obrambo državne meje, »Govori se,« je rekel ministrski predsednik, »da so naše municijske zaloge in naša oboroževanja izčrpana. Vlada ne bi bila vredna nadaljevati naloge, ki jih je prevzela, ako bi zanemarjala ta vprašanja.« Nadalje je izjavil Tardieu: »Danes se more na franco-skem ozemlju izdelati v enem dnevu več municiie kakor pred vojno v več mesecih.« Pariz, 22. junija. Včeraj je zasedal parlamentarni odbor za vojno mornarico pod predsedstvom poslanca Da-nieloua. Razpravljalo se ie o organizaciji zračnih sil. Včeraj so pričeli graditi v Lorientu novo torpedovko »Epernier«. ki bo imela 2-18 ton, s hO.OOO konjskimi silami in najmanjšo brzino 38 vozlov. Zgrajena bo po najnovejši metodi kakor križarka Du-pleix. Pariz, 22. junija. Patriotska »Ordre« se bavi z vojnim proračunom, ki znaša 101 j milijarde. List zatrjuje, da ie bilo od tega zneska 3Vt milijarde že oticijelno odobrenih za utrditev državne meje. Del ostalega zneska bo uporabljen za nove zaloge municije in vojnega materiala. Pariz, 12. junija. »Journal Officiel« objavlja ukaz, da stopi s 15. oktobrom Andre Tardieu t. 1. v veljavo enoletna vojaška služba v Franciji. London. 22. junija. Izjava oziroma ugotovitev francoskega ministrskega predsednika, da je Italija poslala svoje čete na francosko mejo in da je bila Francija primorana odgovoriti na to izzivanje s koncentracijo svojih čet ob italijanski meji, je vzbudila v diplomatskih in političnih krogih izredno pozornost. Listi se baviio zlasti z nedavno Turatijevo izjavo, da mora priti do vojne med Francijo in Italijo ter zahtevajo avtoritativno pojasnitev položaja. Tako poroča iz Rima »D a i 1 y H e-i a 1 d <. da je napetost med Italijo in Francijo v zadnjih dneh vedno večja in zavzema resne oblike. Nato navaja besede glavnega tajnika fašistične stranke Turatija, ki je v svojem nagovoru na dijaštvo izjavil, da je vojna s Francijo neizogibna. Dobesedno enako je govoril Turati tudi zadnji petek na nekem drugem zborovanju. Rim, 22. junija. Ministrski svet ie na pred!og vnanjega ministra odobril ukrepe, ki naj podaljšajo do 1. decembra 1930 modus vivendi in s tem pro-vizorično stanje med Francijo in Ita-11 j-► na trgovinskem polju (AA). Tardieu za strankarsko premirje Pariz. 2*2. junija. Povodom današnje f javnost i Narodne zveze frontnih borcev ;e imel ministrski predsednik Tardieu govor, v katerem se je zavzemal za premirje -ned političnimi strankami v interesu gospoJ irske rovzdiqe države. V svojem g,>voru i<* lagla-sal. da je svetovna ^ospo-iareka kriza zavze- la Uko aiopnjo. da je neobijodao potrebne misliti že sedaj na to. da se preprečijo njene posledice. Francija se mora pravočasno zavarovati pred temi posledicami, a -ato je potrebno, da delajo vse stranke složno in (ia začasno opuste svoje strankarske interese in se združijo v borbi za dobrobit ga-roda in države. Njegov govor Je bil sorajet z velikjm navdušenjem ter je izzval političnih krogih živahne komentarje. Zakaj je bit major Pabst izgnan? Beograd, 22. junija. »Politika« objavlja iz Pariza brzojavko pod naslovom »Zakaj je bil izgnan major Pabst iz Avstrije — bivši poveljnik Heimu'ehra -» Njegove zveze z Italijo«: Tukajšnji listi pišello na podlagi informacij z Dunaja o majorju Pabstu, ki je bil nedavno izgnan iz Avstrije. Avstrijske oblasti so našle tajni dosier, iz katerega so se prepričale, da je poveljnik Heimwehra dobival razne subvencije od neke velesile. Prav tako so našle dokumente, iz katerih ie razvidno, da se je lieimwehr oticijelno obvezal, da bo izvršil gotovo vojno misijo in da bo v danem slučaju omogočil ter olajšal neki tuji vojski prehod preko ozemlja južne Avstrije. Po določenem načrtu in v soglasju z majorjem Pabstom bi italijanske čete mogle preiti Iz vzhodne Tirojske preko Koroških planin na jugosiovensko mejfc). V dobro informiranih krogih trdijo, da je italijanski vnanji minister Grandi podal na Dunaju ministrskemu predsedniku dr. Schobr" zelo pomirljive izjave v tem oziru. toda z druge strani se izve. da so dobile avstrijske oblasti brez-dvomne dokaze, da je ma(;or Pabst imel sličen aranžma, kakor z Italijo tudi z vojaško organizacijo na Madžarskem. Viharno zborovanje beguncev v Atenah Maloazijski begunci zahtevajo odstop vlade in razpis novih volitev, ne pa ratifikacijo pogodbe s Turčijo, ki naj bi se izvršila danes Atene. 22. junija. Danes se ie vršilo veliko protestno zborovanje grških beguncev oroti nedavno sklemiiem; srrško turški gospodarski pogodbi. Navzlic ositrim meram, ki jih ie Podvzela policija, ni potekel zbor beguncev mirno. Vlada ie prepovedala zborovanje beguncev pod milim nebom, zaradi česar se je zborovanje vršilo v gledališču »Trianon«. Ob tei priliki je balo izrečenih med govori več napadov na vlado. Med drugim je govoril bivši minister in sedanii naTodni poslanec Kirkos. Id je v svojcem govoru dedaJ. da je predsednik vlade Veni zel os rad al interese beguncev. Kirkos ie zahteval, da predsednik republike Zaimšs naroča sedanji vladi, da da ostavko ter naj razipiše nove volitve. Nekateri govorniki so celo zahtevali, da naj Venizelosa ubijejo. Resolucijo, ki so io zborovala sklenili, so poslali predsedniku republike in predsedniku parlamenta, niso je oa poslali predsedniku vlade, češ da so prekinili z vlado vsako zvezo. V tej resoluciai obsojajo podpis grško - turškega sporazuma. zahtevalo ostavko vlade, razpust parlamenta in razipis novih volitev. V resoluciji .ie rečeno, da so Veni-zelos in vlada izdajalca interesov beguncev in s tem interesov cele Grčije. Na kraju zahtevajo begunci v resoluciji, da predsednik republike zaščiti njihove interese. Ker ie nastalo na zborovanju prerekanje, se je vmešala policija, nakar so begunci nameravali demonstrirat; na ulici ter napadli poiiciio s kamenjem. Policija ie nastopila Proti beguncem z gumijastimi oalica-mi. Prijetih .ie bilo veliko Število oseb, tako v Atenah, kakor tudi v drugih mestih, kier so se istočasno vršila zborovanja, s katerih so bile poslane protestne brzojavke proti podpisu grško-turške pogodbe predsedniku republike. Ker se bo izvršila Jutri ratifikacija grsko-turake pogodbe, se pričakujejo ostri govori opozicije ter je verjetno. ,la bo zaradi tega predsednik vlade Venizelos dal o tej pogodbi ponovno izjavo. Opozicija bo ali glasovala proti pogodbi, ali pa se odstranila iz sejne dvorane. (AA.). Vzroki in posledice gleda Včeraj je bil otvorjen III. mednarodni kongres gledaliških igralcev Dunaj, 22. junija. Ob izredno veliki udeležbi je bil danes v ceremonialni dvorani novega dvora otvorjen III. mednarodni kongres gledaliških igralcev. Poleg mnogih častnih gostov se udeležuje kongresa 80 delegatov iz raznih držav. Kongres je bil otvorjen s ^aussovim valčkom iAii der schdnen blaueu' Donau«. ki ga je izvajal zbor državne opere. Kot prvi govornik je pozdravil navzoče Karol Wallauer v zastopstvu predsednika Harry-ja Bauerja (Pariz), ki ni mogel priti na otvoritev kongresa. Govornik je izvajal, da se mora mlada mednarodna gledališka zveza zahvaliti celokupnemu tisku, ki je podpiral njeno prizadevanje, za dosežene uspehe. Govoril je nato o izredno kritičnem položaju gledališč, ker je mehanizirana umetnost posegla na polje gledaliških umetnikov. Naša zveza, je izvajal "VVallauer, je stavljena pred nove naloge, ki jih je mogoče rešiti le v mednarodnih odnošajih. Da- Šestmili iz Pariz. 22. junija. Danes je bil objavljen z;ikon, s katerim se osnuje talvo zvan i veliki Pariz na ta način, da se pritegnejo v področje mestne občine vse občine v okrožju 30 km. Pariz bo na ta način štel 6 milijonov prebivalcev. Posebna komisija, tej bo imela 110 članov in v kateri bodo zastopani vsi okraji ter vlada, bo izdelala v roku enega leta nov regulacijski načrt. Dotlej .'e morajo predložiti tej komisiji v odobritev vsi oni stavbni načrti za tovarne in večje naselbine, ki bi ne bili v skladu z bodočim stavb, nim načrtom. Zakon predvideva tudi odredba probi špekulaciji z zemljišč!. Krvava komunistična justica Moskva. '22. junLjst. Vrhovno sodiišče v Uzbedžistsnu je v Samarkanu obsodilo na smrt bivšega predsednika vrhovnega sodišča Kašimova. vrhovnega državnega pravd-njka Šarikova in bivša državna pravdni,ka Spi rod ono va in Alhimova. Obdolženi so bili vohunstva in zveze s protlrevolucijoaarji. Trije ljudski sodniki so bili od soj en i vsak na 10 let. Mos^a. 22. junija. Pretekli četrtek je bilo odpuščenih 1400 uradnikov finančnega komisar ijat a, ker njihovo politično nazira-n.ie ni v skladu s komunistično diktaturo. Profi 600 drugim uradnikom je bilo uvedeno kazensko postopanje, ker 50 osumljeni ve le izdaje. Truplo generala Kutjepova najdeno? Pariz, 22. junija. Iz Clearmonf-Feiraiida poročajo, da so tam našli truplo, o katerem nekateri smatrajo, da je truplo generala Kutjepova. Policija jo podvzela mere, da identificira mrtveča. (AA.). Nova romunska podmornica Reka, 22. junija. Snoči je dospel semkaj rušilec ^Carini« z državnim podtajnikom za mornarico Russom, ki je danes prisostvoval spustitvi romunske podmornice ■. Delfinul«, zgrajene v reški ladjedelnici, v morje. Svečanosti so prisostvovali zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti, romunsko vlado pa je zastopal njen poslanik v Rimu princ Ghika. Pasivnost francoske trgovinske bilance Tariz, "22. junija. Uvoz v prvih petih mesecih letošnjega leta znaša 25,720.576 ton v vrednosti 22.685,314.000 frankov, to je 2,557.798 ton ali 2,746.358 frankov manj kakor v isti dobi minulega leta, tako da je francoska trgovska bilanca v teh 5 mesecih za 3.3 milijarde frankov pasivna. Tihotapstvo z mamili Pariz. 22. junija. Iz Marseilla poročajo, da Š0 na pamifcu ^Italia« našli 38 vreč heroina, kokaina in morfija. Vreče so tehtale 1100 kg. Njihova vsebina je vredna 70O.OOO frankov. Parobrod »Italia« je prispel v Mareedl-le iz Carigrada. Ne ve se še, kdo je to/or poslal in komu je bil namenjen. (AA.). Ameriška kriminalistika New York. 22. junija. Policija išče z največjimi napori človeka, ki je ubil tri osebe ter pjsal listom pisma, v katerih pravi, da bo ubil še nadaljnjih 13 oseb. Preiskava policije dozdaj ni imela nikakega uspeha. AA. Važna odrska iznajdba Beograd, 22. junija. Bivši gledališki igralec Dragutin 2abarac je sestavil model premičnega odra, na katerem je mogoče vprizoriti istočasno 16 docela različnih prizorov in scenerij. žabarac, ki je živel več let v Ameriki, je dal tam svojo iznajdbo patentirati. leč razširjena gledališka kriza je gospodarskega in umetniškega značaja in njen razvoj ima znaten socialen problem. V raznih državah se je pojavilo prizadevanje, da bi se gledališča spremenila v ljudska gledališča, kakor n. pr. v Nemčiji in Avstriji. Ra-diofilme in govoreče filme je treba presojati z dveh strani, in sicer v prvi vrsti kot konkurenčni pojav napram gledališču kot delavnici in pridobitnemu viru za člane gledališča. Za njim je govoril giavni tajnik Adolf Eisner, ki je med drugim, izvajal, da je brezposelnost med gledališkimi igralci zaradi govorečega filma zavzela večji obseg. Vsekakor je res, da komadi srednje vrste nimajo uspeha. Dobri komadi pa se bodo dx'zali kljub govorečemu filmu. Nato so govorili še zastopniki delegacij iz raznih držav, katerih izvajanja so navzoči sprejeli s splošnim odobravanjem. nesreča Bruselj, 22. junija. V Ostendu se je zgodila danes dopoldne letalska nesreča. Veliko potniško letalo, v katerem sta bila razen pilota šc dva angleška potnika, je pri startu zadelo ob streho neke hiše in treščilo na tla. Oba potnika je vrglo iz letala in sta se ubila, pilot pa je bil smrtnonevarno ranjen. Pri ,jadcu ie letalo podrlo na tla neko žensko, ki je po prevozu v bolnico umrla. Želeiniška nesreča na m Dunaj, 22. junija. Na Breniierju se je prpetifa danes dopoldne železniška nesreča. Lokomotiva nekega premikajočega vlaka se ie zaletela v posebni vlak, ki je baš v tem trenutku privozil na kolodvor. E11 potnik je bil težko ranjen, štinje pa lahko. Materijelna škoda je precej velika, ker sta se obe lokomotivi znatno poškodovali. Promet je bil 6 ur prekinjen. Poplave in Atene, 22. junija.. Iz vseh krajev prihajajo vesti o velikih škodah, ki jih je povzročilo zadnje deževje. Skoraj vse setve in drugi nasadi so uničeni, tako da se lahko govori o katastrofi. Posebno hudo je prizadeta patraška pokrajina. Skoraj vse ceste so poplavljene in je promet nemogoč. Atene, 22. junija. Poplave v Tesaliji in Makedoniji so povzročile veliko škodo ter uničile vso žetev. Veliko škodo je povzročilo deževje na Peloponezu in na otoku Itaka. V Atenah že nekoliko dni neprestano pada dež. (AA.) Pariz, 22. junija. S Krete poročajo, da jc bil tam močan potres, ki je porušil v mestih Selino in Pandana nekoliko hiš. (AA) Neurje v Zagrebu Zagreb, 22. junija. Danes popoldne je bil dvakrat tako močan naliv, da je voda vdrla v mnoge kleti in da so imeli ognjegasci mnogo posla, preden so jo izčrpali. Odlikovanje našega sofijskega poslanika Sofija. 22. junija. Kralj Boris .ie odlikoval našega poslanika Ljubo Nešiča z redom za meščanske zasluge prvega razreda. (AA.). Odličen ameriški znanstvenik v Zagrebu Zagreb, 22. junija. Nocoj je prispel v Zagreb eden najznamenitejših mednarodnih poljedelskih raziskovalcev, zlasti na polju rastlinstva, prof. Jones od batološke univerze v Wisconsinu v Ameriki. Prispel je iz Bolgarije. Svoja raziskovanja vrši po vsem svetu, bodisi sam, bodisi s svojimi dijaki, ter je tako prišel tudi v Bolgarijo in Jugoslavijo, da ju prouči, v kolikor se tičeta njegove stroke. Skupščina Matice Hrvatske Zagreb, 22. junija. Danes se je tu vršila letna skupščina Matice Hrvatske. Predsednik prof. Lukas je uvodoma prečital pozdravni brzojavki Matice Srpske v Novem Sadu in Slovenske Matice v Ljubljani, nakar je poročal o poslovanju Matice Hrvatske v preteklem letu, o izdaji njenih knjig ter razdelitvi nagrad književnikom. Ob koncu je bil izvoljen odbor sedmih oseb. Blagovna borza na Reki Rim, 22. junija. Z dekretom datiranim z današnjim dnem se otvarja na Reki blagovna borza. (AA.). Ljubljanska drama in dr. GaveHa Zagreb, 22. junija. Zadnji čas se je v zagrebških gledali* ških krogih razširila govorica, da bo neks danji ravnatelj zagrebške in pozneje beo» grajske drame g. dr. Branko Gavella ime« novan za ravnatelja in višjega režiserja ljubljanske drame. Resnica pa je, kakor pravi g. dr. Gavella, naslednja: Dr. Gavellova soproga, gospa Zlata Gjungjenac>Gavella, ki je svojčas nasto* pala v Zagrebu in je zadnja leta članica beograjske opere, se za bodočo sezono pogaja za angažman z ljubljansko opero. V teku pogajanj z ljubljansko gledališko uprava, ki doslej še niso zaključena, ie bilo g. dr. Branku Gavelli ponudeno, da bi v bodoči sezoni kot gost režiral neka* tere uprizoritve. A to so bili zgolj neob= vezni razgovori, ki še nimajo konkretne oblike. »Za mesto ravnatelja ljubljanske dra* me« — pravi dr. Gavella — »se nisem ni* koli potegoval. To bi zdaj storil tem te/je, ker sem /a bodočo sezono že vezan kot režiser nekega berlinskega gledališča.« Lepa kulturna manifestacija v Lescah Lescam, menda naiboli složni občan; v vsei d>ravski banov;ni. so imeli včeraj len praznik. Tem?« nov* šole. ki bo prva v Jugoslaviji nosila ime -slovenskega kraljeviča Andreia. so na idil:čnn lepem prostoru za cerkvijo že močno zgraieni in se ie včerai na svečan način izvršilo zidani? spominske listine in ogelnega kamna, ki z zlatimi črkami razodeva let., gradnie 1930. Stavben; odbor, ki mu predseduie neutrudn: župan z. Ivan Ažman. ie k slovesnosti povabil mnoge odlične nredstav-irke. izmed katerih ie bi! s posebno radostjo in simpatijo snreiet kraljev zastopnik z. maicr Kiler. Ob 10. ie domači žucnik s. duhovni svetnik Avsec vršil v nabito polni farni cekv: opravilo. Dri katerem ie na koru sodeloval radovliiški sokolski pevski zbor. Po maši se ie prr.t; slavnostno okrašenemu Ma\l^-šču roda! sorev>d Sokolov, gasilcev in šolske mladine. Zastopnike in mnogoštevilne domačine ie"pozdravil c:. župan Ažman. ki ie nato v daljšem govo.ru r.beležM ngm.n nove šole. ki bi najlepša proslava stoletnice sedanjega skromnega šolskecra pcslon-ia. Z vznesenimi besedami se ie zahvalil kraljevemu dvoru za visoko naklonjenost. Sokolski pevski zbor ie zapel držav.no himno. O. duhovni svetnik Avsec ie v svečanem orna tu blagoslovi zidavo, nakar ie kraljev zastopnik s trikratnim udarcem kladiva označi! vzidan.ie spominske listine in kamna. V imenu zadržanega nrnistra g. Shvegla ie Leščane pozdravi! g. dr. Anton Novačan. P rele,o roz.drav novi šoli ie deklamirala županova hčerkica. Ko ie pevski zibor pod vodstvom g. Kobentaria odpel zanosno »Slovenec. Srb. Hrvat-, je bila slavnost v najlepšem redu zaključena. Za povabljene zastopnike in predstavn-ke se ie nato vršilo kosil„ v znani Olipo-vi restavraciji, pripravljeno nad vse okusno. Tu so bile gradbenemu odboru n vrlim narredn.im Lesčanom :zrečene mno-ee oresrčne in res tudi zaslužene čestitke. Ob lrt. se ie nao vršil sokolfki nastop v Radovtiici . Smrt ol) radii? V zadnjem času so poročali listi o raznih smrtnih nesrečah med poslušan jeni radio programov, človek mora biti na splošno zelo neroden, če ga ub umrli, kakor jpi preminul nana-glonia zadnji sinko Joško. ki mu je bilo ob smrti 4 mesece in je umrl pred dobrim tednom Ljudske govorice so zaradi teh okolščia pričele dvomiti v naravno smrt vs^h otrok. Pri Jošku so opazili' ob mrliškem ogledu na čelu sumljivo rdečo liso. Ljudje so sklepali iz tega marsikaj: no, pojavil s.' je celo sum. da je morda kdo kriv njegove nagle smrti. Ti težki očiitki so prišli tudi na uho krajevnim činiteljem, ki so javili vso zagonetno zadevo dalje. Da doženejo koliko je na stvari resnice, je odšla v Sv. Križ, kjer je, bilo dete pokopano, komisiia, ki je včeraj eks-humirala truplo dojenčka. Zdravnik dr. Uk-mar je izvršil obdukcijo, ki pa Je popolnoma ovrgla težke očitke, ki so se razširili po okolici. Obdukcija je ugotovila, da je bilo dete pre. cej slabotno in rahitično. Vzrok njegove nenadne smrti pa je bila težka pljučnica. : Tudi morebitna krivda nedovoljne pozor- i nesli matere napram svojemu otročičku je , bila ovržena. Po mnenju komisije je dobil f Joško sumljivo liso na čelu, ki je zavedla liudi v dvome, zaradi ležanja na obrazu, i Lisa je bila le odtis blazine. Po ovržku vseh obtežilnih sumov je komisija odredila po. < noven pokop malega trupelca. j Izredni občni zbor SPD Ogromna udeležba članov — Živahna, a stvarna in dostojna razprava — Kompromisna rešitev krize Danes se je vršil v dvorani Mestnega doma izredni občni zbor SPD, ki se ga je udeležilo okrog 300 članov med temi mnogi stari »veterani«, priznani delavci na polju alpinizma jn v društvu, pa tudi izredno mnogo mladine. Občni zbor je bil sklican zaradi nadomestnih volitev, ker je bil predsednik SPD dr. Tominaek odstopil. Zato je zborovanje vodil podpredsednik g. Janko Mlakar, ki je uvodoma pozdravil navzoče in prosiL naj se vsa razprava vrši mimo in naj vlada disciplina. Nato je prešel takoj na glavno točko dnevnega reda, na odstop dr. Josipa Tominška od predsednjštva SPD. Navedel je, da je dr. Tominšek odstopil zaradi tega, ker je mnenja, da ne bi mogel z novim odborom uspešno delarti. in ker odseki preveč posegajo v delokrog odbora. Prečital je zadevno pismo p. dr. Tominška. ki pravj v srlavnem: Stavil sem za občni zbor sarnosiaLai predlog. da se finalizira vprašanje, ki je 'oved-lo do mojega odstopa. Ke;r se v objavi občnega zbora ni prav nič navedlo, kaj je vzrok, da se skliče izredni občni zbor. si usojam pozvati se na svoi dopis od 13. junija in ponoviti. kai mi je v glavnem onemogočilo sodelovanje v odboru. Vzroki so pred vsem odseki, ki 50 si prisvojili pravico, da ukazujejo osrednjemu odboru. Pustimo na stran vprašanja, ali so bili pravilno voljeni, po-spbno Evropi«. Smučarski klub Ljubljana sporoča vsem turistom in p. n. godom v Kranjski ?ori in Mojstrani, da je klubska koča na Tamarju (1100 m) otvorjena ter nudi vsem obiskovalcem popolno in dobro oskrbo. Koča leži le 3 minute oddaljena od slapa Nsdiže ter je tudi izhodišče za ture na JsJovee. Grlo ia drugo. Cene nfeflce! Konjski šport Druga pomladanska konjska dirka v Mariboru Maribor, 22. junija. Tudi današnji popoldanski mariborski pomladni derby*miting je privabil mnogo občinstva. Žal je baš med 14. in 15. uro pričelo močno deževati, kar je odvrnilo marsikoga. Dirk je bilo danes šest in med posameznimi se je tudi danes vršilo nagradno skakanje na konjih preko ovir. Presenečenj današnji dan ni prinesel. V treh dirkah so bili zmagovalci naši vrli muropoljski konjerejci. V jugoslovenskem kasaškem derbvju je odnesel zmago Ma* riborčan Fran Filipič in taKisto zopet v dvuvprežni amaterski vožnj V dirki »Maribor« na progi 2200 m za 4 do 12*letne konje iz vsei krajev je star* talo 9 vozačev. Prvo nagrado je odnesla znamenita »Polda« Mihaela Filipiča (1.35) iz Stare*nove vasi, drugo »Salome« Frica Skoberneta (1.37) iz Celja, tretjo »Greti* Maria« Frana Filipiča (1.41), četrto »Sii* sses Mausi« Fr. \Vagnerja (1.47). V dirki »Mesuda« na progi 2100 m «a 3 do 12*letne konje slovenske kmetske re* je je startalo 7 vozačev. Prvo nagrado je dobila »Egga II« Frana Skuhale iz Križev« cev (1.39), drugo »Psina«: Josipa Slaviča iz Bunčanov (1.49), tretjo »Polda« (1.35), če* trto » Elza« Matije Vrečka iz Kalobja (1.42). V dirki »Soje« na progi 2200 m za 3 do 12*lctne jugoslovenske konje jc startalo 13 vozačev. V krasni borbi si je priboril prvo nagrado triletni rjavi žrebec »Basci« pl. Warren*Lippitta, ki je sam vozil (1.47) in dobil tudi še posebno nagrado 2000 Din, druga jc bila »Psina« (1.48), tretja »Egga II« (1.40), četrti »Deneš«, petletni žrebec Frana Filipiča (1.44). V napeto pričakovanem jugoslovenskem kasaškem derbvju je startalo 5 vozačev v boju za pet nagrad. Lovorjev venec z ju« goslovensko trobojnico, poklonjen od ka* saškega društva, ter prvo nagrado 10.000 Din si je pridobil Fran Filipič s štirilet* nim žrebcem »Saladinom« (1.43), drugo »Zagloba« Karla Weitzla (1.45), tretjo >»Koketa« Ivana Bunderla iz Veržeja (1.48), četrto »Dandolo« iz kobilarne Turnišče (1.48), peto »Doucette« iz kobilarne Tur< nišče (1.50). V dirki Petra Mozarta na progi 2000 m za triletne jugoslovenske konje je starta« lo 6 vozačev. Prvo nagrado je dobila »Li« ja« Jakoba Vavpotiča iz Lukavec, drugo »Psina«, tretjo »Saperlot« Fr. Filipiča, če« trto »Basci«. V dvovprežni amaterski vožnji Silvije Lissette na progi 2800 m za štiriletne in starejše jugoslovenske konje je startalo 6 vozačev. Prvo nagrado si je pridobil Fran Filipič s svojima kobilama »La Fli« chc« in »GretbMaria« (1.50). drugo grof Jankovič s »Fortuno« in »Susses Mausi« (1.47), tretjo Fric Skobeme z »EIzo« in •Salome« (1.50), četrto Ludovik Slavič iz Grab s »Psino« in »Felčiko« (1.57). Pri nagradnem skakanju preko pojače* nih prepon je dobil prvo nagrado 6*Ietni črni »Zmaj«, last konjeniškega poročnika Jovana Kolarja, ki je sam jahal, drugo 6*letni »Arko« podporočnika Borivoja Mi* loševiča iz Slovenske Bistrice, tretjo pa 9*letna »Rudolfina« podporočnika Drago« ljuba Milojeviča iz Slovenske Bistrice. Sokol I. v Ljubljani vabi članstvo, da se udeleži sprejema društvenega naraščaja, ki se vrne iz Beograda jutri, v torek 24. t. m. ob 8.50 zjutraj. — Nadalje sporoča članstvu, ki se udeleži zleta v Beogradu, da bo skupni odhod v sredo ob 17. Vsakdo vzemi s seboj člansko legitimacijo. Društvena transportna številka je C 523, ki bo na pripadajočih vagonih označena. Zdravo! Uprava. Smrtna kosa Včeraj je v Ljubljani umrl v čestiti sta« rosti 89 let kovaški mojster g. Pavel Kunstler. Pokojnika bodo jutri prepeljali na Savo pri Litiji, kjer se bo vršil pogreb ob 8. zjutraj. Pokojnemu blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! Soparna ljubljanska nedoija Bog v vodo — Procesije — Na policiji in drugod nič novega Nevihta, ki je v Ljubljani ni bito Ljubljana, 22. junija. Na nebu se zadaje dni vlačijo tu in tam sivi oblaki, ki venomer pretijo z nevihto ali vsaj s pohlevnim dežjem. Ta soparica ni nič prida — pravijo črnogledi Ljubljančani, ki pa se po zadnjih napovedih meteorologov, da bo tudi letošnje poletje vztrajno pritiskala vročina, vendar toliko zanašajo na »stanovitnost« vremena, da hitijo na nedeljske izlete brez dežnikov. Tudi današnja nedelja je bila od ranega jutra do večera knneSjava ln v popoldanskih urah omotično soparna. ačje pa je bilo mirno in tako so nešteti kopalci 4 ljubljanskih in okoliških kopališčih imeli zopet ugoden praznik. Izredno velik je tudi to pot bil naval v štirnovo kopališče na Ježi-ci, nadalje so se prijatelji tople Sore izvrstno počutili v Retečah, a v Mednem je popoldne prav pridno poskrbel za zabavo Cvir-nov jazzband. Na cestah in v vlakih pa nedeljsko kre-tanje ni bilo nič kaj posebno živo. Voza-kanje pač v takih soparnih dneh ni nič kaj poseben užitek, še največ nedeljskih obiskovalcev iz Ljubljane je menda imel Bled, kjer je sezona ravno v polnem razvoju. Dopoldne je Ljubljana kakor na Telovo bila zopet v zelenju. Frančiškanska procesija je bila prav pestra in se je posebno mnogo gledalcev zbralo v šelenburgovi ulici in na Kongresnem trgu. Takisto so šentjakobski farani in faranke prav številno in pobožno stopali za nebom. Tretja procesija, svetokrižka, pa se je držala bolj sama zase. Veliko cerkveno slavje so imeli pri Srcu Jezusovem, kjer je zvonik dobil nov velik zvon. Posebno popoldne so pri večer-nicah močno donele orgle, vsa cerkev je bila v luči in okrog oltarja se je pomikala dolga, dolga vrsta k »ofru« ... V ostalem je ljubljanska nedelja potekla povsem mirno, brez vsakih razburljivih dogodkov. Na policiji so imeli komaj nekaj opravka s tremi nesrečnimi mladenkami, is rešilne postaje pa se je zgolj enkrat premaknil rešilni voz in prepeljal v bolnico nekega bolnika. A v bolnici sami niso z dežele dobili nobenega hudo trpečega paci-jenta. Zelo lep in uspešen dan je imela bigijen-ska misija Društva narodov, ki je bivala zadnja dva dneva v Ljubljani. 2e prav zgodaj dopoldne so ugledni gostje, 14 po številu in pod vodstvom Cehoslovaka g. dr. To-maneka ter v spremstvu fa Higijenskega zavoda g. dr. Pirca, banov. san. referenta dr. Mayerja, višjega san. svetnika dr. Sivka Lspajneta Im drugih spremljevalcev sdrčali proti Gorenjski. Ogledali so si predvsem dr. Krekovo gospodinjsko šolo v Šiški, nato pa pohiteli dalje proti Smledniku, da si ogledajo zanimive vodne naprave, proti Predosljam k tamošnji mlekarni, pa še v Tržič, na Golnik in na Bled, odkoder so se zvečer vrnili v Ljubljano in nadaljevali pot v Zagreb. Odtod jih bo vidila pot v Dalmacijo, Hercegovino in Južno Srbijo. Ves dan težečo soparico je proti pol 20. uri hitro pregnal oster piš, ki se je prisu-kal proti Ljubljani z litijske strani. Na vzhodni strani so se nagromadili strašni sivi oblaki, nebo je potemnelo, bliskanje z daljnim grmenjem je javljalo silno nevihto. Pasanti na ljubljanskih ulicah, zaviti v vrtince prahu, so urnih krač hiteli domov in je posebno na križišču pred pošto prišlo v naglici do objemanja bežečih in do drugih komičnih prizorov. Nevihta pa se je vendar ustavila tik pred Ljubljano, tam doli v pasu Sv. Jakoba in D. M. v Polju ter je ljubljanske strehe in ulice oškropil le pohleven dežek. V takih soparnih dneh, kakor jih imamo zadnji čas, ni čuda, da se je v neki ljubljanski tikvi skuhala gorostasna pasjednevna s-senzacija«, da je v porodnišnici neka nesrečna mati namestu otročička povila — psička... In ta »senzacija« se kajpa pridno po ljubljansko tvezi od ust do ust. Dasi je odveč izgubljati vsako besedo o tej bedasti izmišljotini, beležimo vendar, da nas je uprava porodnišnice naprosila za objavo: na govorici ni niti trohice resnice in ss je treba le čuditi, da se celo še v 20. stoletju otresajo take budalosti. Pestri mariborski dogodki Mednarodna rokoborba — »Lokalna mobilizacija« — Karambol mestnega avtobusa — Pretep — S koso po glavi — Razne nesreče Maribor, 32. junifla. Sobota in nedelja sta bili polni pestre kronike, dosti velikih prometnih nezgod in drugih dogodivščin. V soboto zvečer je priredil I3K >Mariborc v verandi pivovarne »Union« mednarodne rskoborbo. Sodelujejo štirje proJesrjonalni rokoborci, ki s svojimi borbami zbujajo izredno zanimanje med mnogoštevilnim občinstvom. Kot prvi par sta nastopila šampijon Madžarske proti prvaku Jugoslavija Peru Janfšu. Borba je bila po 25 mi jutah proglašena za neodločeno. Po kratkem odmoru »ta ce borila Du-čan B osmič iz Like in šamprjon Bolgarske Bori6 Belič. V 14 muratah je zmagal Belič. Tretja borba med Bogičem in Beličem se je v 25 minutah končala neodločeno. Tekme bodo trajale še 4 do 5 dni. Veliko število vernikov in še večje število gledalcev je privabila nedeljska dopoldanska frančiškanska telov&kj, procesija, ki se je vila po Aleksandrovi ceeii skozi Tomžioav drevored in park na Grajski trg. Udeležba ni nič zaostajala za ono v stolni župniji. Tudi no s« frančiškan, župljani bolj postavili kakor meščan* iz centrale. Posebno se je to videlo na okrašenih prostorih drevoreda in mladih brezah. Na tezen6kem vegbališču pa se je dopoldne vršil *bor vojaških obveznikov do 50. leta. Vsaka občina je imela svojo mizo in zbor je nebote napravil fcvtis lokalne mobilizacije. Mnogo jih seveda nI prišlo, pa bodo pozneje zopet povabljeni. Pri tej priliki se je glede na velSko vročino vsestransko naglašala potreba, da naj bi ce vršili ti zbori v Ljudskem vrtu, ne pa na uro hoda oddaljenem tezenskem vežbalisču, kamor f»o morali obvezniki priti celo iz Košakov, Kr-čevine, Radvanj in Studencev. Popoldansko središče zanimanja so bile konjske dirke, o katerih poročamo na drugem mestu. Pomnoženi avtobusi so morali ekrčiti vse druge proge, da so mogli vzdrževati veliki promet na Tezno in Mariborski otok, ki je postal pravi magnet ko-panja in zraka željnega meščanstva. Tudi danes je bilo živahno na njem kaikor na mravljišču in niti desHminut. popoldansko grmenje ni moglo preplašiti izletnikov in kopalcev. Bogata je tudi kronika nezgod, nesreč in pretepov. Na PobreSki cesti pred moško kaz. nilaioo se je pripetil v soboto zvečer karambol mestnega avtobusa s tovornim avtomobilom. Mestni avtobus je vozil šofer Make Udovič. ki je dajal tudj znamenja. Cim je pasiral mesto, se je zaletel vanj tovorni avtomobil tvrdke čopič, ki je zapuščal dvorišče kaze i 1. iiice in ki ga je vodil 321etni nelzprašanj šofer Hergamaš, dočim je 201etni poklicni vozač Rudolf Kovač sedel poleg nJega. Sunek je bil tako silen, da je avtobus z 8 osebami vrglo proti zidu kaznilnice ter razbilo srpe. Sprednji del avtobusa je bil močno poškodovan. dočim tovorni avtomobil ni bil nič poškodovan. Preiskavo na mestu dogodka ie izvršilo nadzorstvo mestnih avtobusov s po. licijo. Pri tem so dognali, da je bila zavora tovornega avtomobila za redni promet nerab. na. kar je aajbrže povzročilo nesrečo. Od potnikov k sreči ni bil nihče težje ranjen m zato -.ia kraj nezgode prispelemu rešilnemu oddelku tudi ni bilo treba posredovati. V Dravski ulici je »dalmatineer tako razvnel 211e*nega čevljarja Ivana Peconjo in 30_ letnega Alojzija Črnka, da sta se zunaj gostilne resno spoprijela. Črnko Je kronal svoj god s tem, da je Peconji zasadil noš t desno stran hrbtealce. Ranjenca so morali z rešilnim avtomobilom takoj odpeljati v bolnico, Črnka pa je stražnik aretiral in odvedel v zapjr. V bolnico po pripeljali od Sv. Pefra 201etnega viničar-jevega sina Cvetka Jariča jz Gruševcev. Do. bil je udarec s ko?o po glavi. Grecloč od košnje t=e je srečal z Zmagosla-vom Žnideršičem, sosedovim sinom. Beseda je dala besedo in nastal je prepir. Žnider-šič je zamahnil s koso proti Jaričevi glavi ter ga težko ranil. Stanje ranjenca ie zelo nevarno. Napadalca so orožniki kmalu areti. rali ip oddali v sodne zapore. Ismed množice nezgod je omeniti naslednje: V strojni valjar je prišel z kvo roko 24-Ietni usnjarski pomočnik Srečko Lorbek, Valjar mu je levo roko zmečkal. Ranjenca so prepeljali v bolnico. Na Mariborskem otoku, kjer je rešilna posta, ja od otvoritve pa do danes posredovala že v 25 lažjih primerih, se je pričela potapljati 17Ietna Ljubica H. Plavalni mojster Zjerer je ponesrečenki pravočasno priskočil na pomoč ter jo odnesel k rešilni postaji, kjer so jo kmalu spravili k zavesti. Frigid: izlet N:>em eden tistih, ki vse lepe. božje nedelje presedijo doma ali jih prebalina-io na kakem pustem, -praznem gostilniškem dvorišču na robu mesta in ki za gruče mladih, živih, glasnih ljudi, ki v razpetih zelenih srajcah jn z nahrbtniki drvijo na gorenjski vlak, nimajo ničesar drugega kot zasmeh. Pa tudi eden tistih visokih turistov nisem, ki vsako nedeljo, pa tudi čez teden tupatam preplezajo kako novo steno .in si osvoji.« kak nov vrh in ki tako z viška motrijo vse druge ljudi in vse reči — oni pravico. da hodijo v gore iskat večnega-Boga in da so tam najbližje ž njim, tam da se lahko čisto iz oči v oči, od srca do srca pomenijo ž njim, potem pa počasi spet zlezejo nazaj med vse te uboge ljudi. Meni je zmerom dobro, če lahko kam grem. rad hodim po cestah in skozi vasi, dobro mi de, če psi lajajo za menoj, rad hodim čez polja in po gozdovih, rad imam doline in reke. rad sem na vrheh — povsod sem rad, kjerkoli sem, nobenega prostora si ne upam žaliti, da ne maram biti tam. Ljudje so dobri, živali so prav tako lepe in dobre, trate, rože in žita na polju so prav tako mehka in dobra, toda najbolj do- bra, .mehka in lepa je zemlja in skala v nji. O, lepo je, s stopinjo, z usti in s srcem poljubovati tla, od koder smo — na tej božji zemlji ne more nihče biti ne velik ne majhen. Pa tudi eden tistih nisem, ki hodijo okrog in pravijo, da bodo polagoma vse raziskali in dognali in bodo počasi vse to dragoceno blago spravili v svet in med ljudi — jaz sem ves poln tiste mirne, dobre vere, da ni mogoče nič do konca raziskati in dognati in da nam vsega tega tudi treba ni. Ne rečem, to je čisto lepo: hoditi čez svet z beležnico v rokah in vse povrsti zapisovati, kar še ni zagledalo belega dne, rože, ki jih še nismo videli, črve. ki rtismo še nanje stopili, kamne, ki jih še nimamo v zbirki doma — vse to je čisto lepo, toda ali nismo morda prav mi, ki takole hodimo okrog in vse te reči nabiramo v svojo torbo in v učenost, ali nismo mi prav taka neznana bilka, kamen in črv? Dobro bi bilo, da bi si ljudje vsega ne domišljali tako hudo — pa kai bom pisal take stvari, saj vendar vsi vemo, kako težko je človeku živeti, če si prav nič ne domišlja. Da spoznamo nas svet in nase ljudi, pravimo, hodimo okrog. Dobro nam je, kadar gremo o mraku mimo neznanega kmetiškega doma in se iznad strehe ka-di, pri samotni podružnici sredi gmajne zvoni Ave Marijo, na klopi pred hišo se je razposedla družina in se pomenkuje s tistim trudnim, lenobnim glasom, kakor se pač menijo ljudje, ko se večeri, mi gremo počasi mimo, postoji-mo sredi ceste, voščimo dober večer tn vprašamo, kod se gre, oni pa nam lepo, počasi, malomarno povedo, kakor da ta stvar ni čisto nič, kakor da je bilo naše vprašanje čisto odveč — da, ali imamo na vseh teh izprehodih in izletih sploh kdaj priliko, da bi se porazgovo-rili z našimi ljudmi kaj več, kakor da jih vprašamo za pot? In kako naši kme-tiški ljudje popotnikom in turistom kažejo pot. to je vendar preznana stvar — oni si nikoli ne morejo misliti, da je ta človek tu čisto neznan in da bo najbrž zašel, njim je to čisto vseeno, oni pravijo kar: doli pri znamenju morate zaviti na levo. In ko pride človek do znamenja, cesta kar sama po navadi na levo drži, samo mak) potem, čez čas, nad gozdom se pota naenkrat razbeB-jo na vse strani — na to strahotno križišče nad gozdom pod noč pa so ga pozabili opomniti m človek ne ve, ali na levo ali na desno ali kam. Tako je, da, jaz skoraj ne verjamem, da se da na vseh teh izletih dognati kai več. Ko smo se o^okrat vračali z Golice, nas je pod vrbam v jel dež. Bežah smo I po bregu navzdol, inokiri in blatni smo se privlekli do Kopršarja in smo se dejali sušit — Vintgar in Bled in vsa žida-na volja je šla po vodi. Tiščali smo nosove na mrzle, mokre šipe in smo gledali ven — divji veter se je gnal od vrhov iT SfOCC pt> pciti naslov alt Qa(eo drugo informacijo ticoco me malih oglasov naj prito&i v atnamleah /% /J«® sicer ne bo prejel odgovora t ^ s s M CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. jSjJV Gospodično ii go~o*ri perfekx.no nem-iko. sprejmem k 2 deklicama on 1. julija — za eas pocitnic. Naslov pove oddelek 5 Jutra*. 2.3664 Kroj, pomočnika sa veike kos« iščem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25467 Učenca poštene?!* zdravega in krepkega sprejmem v tr-—ovlno z mešanim btagu-m. V i=lo v v oglasnem oddelku »Jutra«. 2562« Pletiljo in učenko s hrano in stanovanjem v hisi sprejmem v »talno službo. Naslor pove ogl. cddelek -»Jutra.«. 25691 Zobotehničnega praktikanta z lastno o&krlv) Ucem za eb deželo. Naslov pove ogJas. odd. »Jutra«. 25636 Učenca c* S-letno učno dobo sprejme trgovin« železnice v I/uMj&ni. Naslov v oglas. oddelku »Jutra«. 25343 Dobro šteparico Nprejmem takoj za eks-portna in boljša dela. — Plača pc dogovoru Naslov i>ove oglas oddelek Jutra 25720 Starejšo žensko ki bi imela veselje do otrok in gospodinjstva — lahko tudi iz kmečke hiše, iščem. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 257il4 Mladenič ye»č slov. in italijanskega jezika, z dir el etn.o praikso v špecerijti. želi stopiti tudi kot začearoiik v pisarno. Event. sprejme tudi kar-šnofcoli lažjo službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ->>505 Gdč. ali vdova i starosti 25 do 40 tet, poštena tn vedele narave, ee iščt k omamljenemu zakonskemu paru, da krajša zlasti oolehneanu gospodu čas. Plača mesečne 400 di-Darjev i® vsa o«kri>a. ob zadovoljnosti tudi več. v topem trgu Slov. goric. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 25439 Absolvent 4. letofka strojno teh mike PTcsi kakr šrrKgakol i nameščanja. . Naslov poTe ogl. oddelek >Jutra«. 25637 Deklica stara 14 let, krepka in zd-nava. kd je dovršila z odliičnjim uspehom 6 razredov oaiome šole, želi vstopiti kot. učenka v trgovino mešanega blaga, v mestu ali na deželi, kjer bi imela vso oskrbo v hiši Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25276 Mesto praktikanta v pisarn" išče inteligenten mlad gospod absolvent nižje gimnaii.jie in enoletnega trg. tečaja. s per-fektnim znanjem slovenščine, nemščine in hrvaščine. Na#ov v oglosmem oddelku »Jutra«. 25530 Mehanik s.poeijalist za kolesa, ki se obenem tudi razume na šivalne stroje in avtomobil«, išče službe. Nastoipi lahiko trjfcoj ah pozneje. — Naslov v oglasnem ochdellku »Jutra«. 25090 Uml Stanovanje sobe iu kuhinje išče g 1. julijem par brez otrok — tudi izven mesta. Naslov v ogla/srcem oddeliku Jutra. 25571 Stanovanje 2 sob in pritiklin takoj oddam. Naslov pove ogla/, oddelek »Jutra« 25551 Majhno garnituro le-po omaro, kovčege, košare in razne druge stvari radi selitve prodam. Naslov poi e oglasni oddelek »Jutra«. 25656 Papirnate servijete [risemeki papir, razglednice itd. nudi najceneje tvrdka Ivan Bahovec. Ljubljana. Stari trg št. 20. 165 Čebelnjak s 13 obljudenimi in 7 praznimi A. t. panjS_ poceni prodam skupaj ali posamezno. Naslov v ogla*. oddel'ku »Jutra«. 25518 Otroški voziček dobro ohranjen, ponikljan, na vzmetih, ugodno pro dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25705 2 gospodični sprejmem ket i*oetanova'kj v Sp. Šiški. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25765 Lepo sobo opremljeno, z lepim razgledom, v Gradišču oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35760 Sostanovalca sprejmem za 150 Din me-sec.no. Naslov pove oglas, oddelek »Jurtra«.. 25658 Opremljeno sobo pritlično s posebnim vhodom oddam eni aH dvema osebama. Naslov v oglas, oddelku »Jut/ra.«. 25638 Sobo prazno a!i oprem! jaro oddam. Na*lor v oglasnem odde'ku »Jutra«. 25S20 Prazno sobo s pjsubnim »hodom bluu kolodvora oddjum za Din 400.— Naslov v oglasn«m oddelku »Jutra« 25624 3-sobno stanovanje novo, in eno prazno sobo oddam ti avgust. — Parket, vodovod in elektrika Nasljv v oglasnem oddelku »Jutra«. 25331 Restavracija Oset Mariborski dvor v Maribo.u toči rta novem restavracijskem vrtu prvovrstno specjjaVno Srno Tschedigijevo pivo. 25784 Polnojarmenik Esterer 65 cin, dobro ohranjen. »e v pogonu, radi povečanja p-odam za Din 30.0(10 t jamstvom, da brezhibno deluje. Pojasnila dag«: Mag. Zagreb, Vlaška ulica 53. 25645 Ljubiteljem starin nudim nekaj starinskih predmetov. Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kolumbu*«. 25701 Klubska garnitura v temnoplavem usnju, mar lo rabljena po zelo nizki ceni naprodaj pri tapetniku Karol Sitar, VVoliova ulica št. 12. 25706 2 čevljarska šivalna stroja m vse čevljarsko orodje poceni po dogovoru proda Filiip Demšar, Drarlje 51 pri Ljubljani. 25535 (j^esesttnfet Ako žslite ^aža civon®ca in ' vrtovi gladki, jih posujte sedaj, ko je najprimernejši cav z dolomit-nim peskom, ki Vam ga dostavi najsohd-neje K. VODNIK, gostilna »Pri mojstru«, Podutik nad Ljubljano št. 25. Naročila sprejema tudi »Jeklo«, Ljubljana. Stari trg. Djnamo 6 Volt in reflektor za motorno kolo prodam. — Na-»lov pove oglasni cdde'ek »Jutra« 25748 OROŽJE Lovske puške, brovvning pištole, samokrese, montiranje daljnogledov, ribiško orodje itd. sprejema v popravilo F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravUo. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš preljubi oče, stari oče in ded, go» spod Pavel Kunstler kovaški mojster v nedeljo, dne 2. t. m., po daljšem trplje* nju, previden s tolažili sv. vere, v 89. letu svoje dobe miru v Gospodu zaspal. Truplo blagega pokojnika se bo v torek, dne 24. t. m., prepeljalo na Savo pri Li = tiji. kjer se bo vršil pogreb istega dne ob 8. zjutraj na tamošnje farno pokopališče. V Ljubljani, 22. junija 1930. 2ALUJOCI OSTALI. ^Clisefe vse/i vrst za enu in c ec barv ni tisk izatluje Ljubl/cinu, Sv. Petra nasip št. 23 Izdaja za konzocij .Jutra* Adolf R i b n i k a r, urejuje Ivan Podrža-j, tiska .Narodna tiskarna d. d.». njen predstavnik Frau Jezeršek; vaj v LjubljjuL