foštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka Din !•—.
NOVE 1	p Vsi »»st. 2	S Ver. dule	MBER 10 S Otmar
	17	N 23. pob. 18	P Odon C 1» T Elizabeta 20	S Feliks V. 21	C Dar. Mar. 22	P Cecilija 23	S Klemen
3	N 21. pob. 4	P Karel ) 5	T Caharija 6	S Lenart 7	C Janez 8	P Bogomir 9	S Teodor	
	24	N 24. pob. 25	P Katarina 26	T Silv.	® 27	S Virgilij 28	C Gregor 29	P Saturnin 30	S Andrej
10	N 22. pob. ® 11	P Martin 12	T AvreliJ 13	S Stanislav 14	C Jozafat 15	P Leopold	
V 30 dneh 30 številk za
12 Din
„GLAS NARODA"
LJUBLJANA — NEBOTIČNIK
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova C.16. Tel.2290. Celje, Prešernova 6/1
O LAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. • Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c.16. Tel.2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Današnja številka vsebuje:
Strašna obsodba marsejskega lista!
Obravnava proti morilcem na našega kralja
Rudarji pri Poljčanah stavkajo
Paragraf, ki ga fotoamater mora poznati
601etnica šole na Grabnu
Zadružna vprašanja
St. 203 Izhaja vsak dan	V Ljubljani V Četrtek, dne 21. novembra 1935 Rokopisov ne vraeamo Leto i.
Strašna obsodba marsejskega lista:
„Dbtoženri in branitelj hočejo vsiliti sodnikom naziranja, da bi še ti pred njimi drhteli“ — Ali naj obtoženci prenehajo z obstrukcijo aii pa jih je treba izročiti jugoslovanski pravici
Nevaren moment v Afriki
Abe$in$ke iete prehaiaio v napad
Odločna in premišljena obramba - Ogeni na italijanska letala uspešen -Velik uspeh na jugu — Vehib paša: „Volna ni izgubljena“
Marseille, 20. novembra. AA. Današnji »Petit Marseillese« priobčuje na uvodnem mestu članek pod naslovom »Terorizem pred sodiščem«. Pisec pravi:
Dogodki pred sodiščem v Aixu so se včeraj končali z izbrisom odvetnika Desbonsa, ki je branil obtožence. Nočemo ugibati o pravnih posledicah tega dogodka, ki je tako redek, kakor tudi nočemo vprašati, kako naj zaščitimo pravo objektivnost in dostojanstvo sodišča. Gotovo pa je to, da je ta dogodek dokazal, da naše pravosodje ni za krivce, kakršni so sedanji. Ta terorizem je tako nalezljiv, da je zajel samega odvetnika, ki bi se mu moral že po svojem delu, ki zahteva razumno hladnost, prvi upreti. Zdaj pa vidimo, da bi morali odvetnika samega najprvo ozdraviti zločina, ki se je dogodil v našem mestu, zločina navadnih morilcev, ki so bili pripravljeni na vse. Slaba stran preiskave je v tem, ker se je storilo v korist obtožencev vse, kar je bilo mogoče. Ustrezajo jim celo tedaj, ko se jim ne dopadajo prevajalci in ko izjavljajo, da se jim sedanji način sojenja ne dopade. Spričo takih razmer se narod, ki mu je bil ugrabljen voditelj, s čudom vprašuje in vznemirja, ker ne razume naše počasnosti. Tudi naša javnost je mnenja, da je ta zadeva zelo resna in da pomeni vsako zavlačevanje hudo žalitev napram žrtvam, zlasti napram Louisu Barthouju. Naše potrpežljivosti mora pa vendar biti konec.
Stojimo pred koncem. Kaj sedaj? Zopet se je začelo z razburjanjem strasti. Obtoženci in njihov odvetnik hudo greše, ker niso hvaležni našemu pravosodju, ki pa mora postati ekspeditivnejše. Obtoženci in njihov branitelj hočejo vsiliti sodnikom svoja naziranja, da bi še ti pred njimi drhteli, če je temu tako, zakaj naj dovolimo olajšave naših zakonov tistim, ki jih teptajo.
Boljši postopek bi bil na mestu. Zadeva Odvetnika Desbonsa je rešena. Zadeva z obtoženci pa še ni urejena. Obtoženci odrekajo našim sodnikom pravico, da bi jim sodili! Dobro! Postaviti jim je treba tedaj alternativo: ALI NAJ PRENEHAJO Z OBSTRUKCIJO, ALI PA JE TREBA OBTOŽENCE IZROČITI JUGOSLOVANSKI PRAVICI V ROKE.
Ban dr. Natlačen v Prekmurju
Murska Sobota, 20. novembra. Danes je g. ban Dravske banovine obiskal Slovensko krajino. Na tla Slovenske krajine je stopil g. ban pri Veržejskem mostu. Na področju dolnjelendavskega sreza ga je sprejel sre-ski načelnik dr. Bratina skupaj z narodnim poslancem dr. Klarom in poveljnikom orožniške čete, ki so ga nato spremili mimo Dokležovja, Beltincev in črenšovcev v Dolnjo Lendavo. V črenšovcih ga je pozdravil tudi bivši dekan in voditelj Prekmurcev g. Klekl, ki ga je tudi povabil na zakusko.
Dolnja Lendava je bila vsa v zastavah. Ob dveh popoldne se je g. ban odpeljal v smeri proti Murski Soboti preko Gente-rovcev, Turnišča, Dobrovnika, Bogojine in Tehnjavcev.
V Turnišču si je g, ban ogledal novo cerkev. V Tehnjavcih je sprejel g. bana sreski načelnik iz Murske Sobote g. Lipovšek v družbi župana in velike množice ljudi ter narodnega poslanca g. Benka.
Murska Sobota je bila vsa v zastavah. Bana je pričakovala velika množica ljudi, °koli 3000 po številu. Po njegovem prihodu je vršila slavnostna seja občinske upra-Ve; tam je pozdravil g. bana župan Hart-^er. Ban se je za pozdrav iskreno zahvalil.
Na sreskem načelstvu je g. ban tudi iz-,°cil narodnemu poslancu g. Benku odli-
ovnn-ia jugoslovanske krone četrte stopnje, i G. Sj je nato ogledal bolnišnico. Ju-
1 se g. ban odpelje v Ljutomer.
Šef italijanskega generalnega štaba 3a-doglio, ki je prevzel vrhovno povelj niš tvo nad italijansko armado v Abesiniji
Vsa letala zadeta
Asinara, 20. novembra. Pn informacijah agencije Stefani so italijanska letala včeraj razvila zelo veliko aktivnost južno Makale, posebno pa v dolini. NajmeŠik med Maj mitom 'in Endo Mihaelo, Letala so opazila v teh krajih mnogo abesinskih čet. 2Ö letal je z bombami in etroj-nicami napadlo abesinsko vojsko, ki je štela .15 do' 20 tisoč, ljudi. Nasprotnik je imel velike izgube. Abesinci so se branili z ostrim ognjem iz protiletalskih topov, strojnic in pušk. Vsa letala so bila zadeta, vendar so izvršila svojo nalogo! Letalo kapetana Facana je bilo zadeto v rezervoar olja in je moralo pristati, na srečo blizu Makale. Na nekeni drugem letalu je bil ranjen mehanik. Na tretjem letalu, ki je bilo zadeto v rezervoar bencina, je mehanik celi dve nri z roko tiščal luknjo v rezervoaru, tako da se je letalo lahko vrnilo. Med letalci sta bila tudi Mussolinijeva sinova.
Nov abesinski uspeh
Harar, 20. novembra. Po informacijah poročevalca agencije Reuter je fitaorari Ajcin s svojo vojsko včeraj zjutraj izvršil veliki napad na Italijane, ki .so koncentrirani okrog Anale in Gorahaja. Italijani so bili poraženi. Ajelu je zavzel Analo.-Borba je trajala od jutra do poldne. Abesuici bodo skušali sedaj odbiti Italijane, da bi znova zavzeli tudi Gorahaj. Svoje postojanke branijo Abesinci z vso hrabrostjo.
Veiiib-paša, ki ga je cesar odpoklical z južne fronte, se je odpeljal v Džibuti. General je kratko izjavil: »Vojna ni izgubljena. Najslajše se smeje, kdor se smeje — zadnji.« Kakor vse kaže, se bo promet iz Džibutija v Addis-Abebo v kratkem omejil na minimum, ker je pričakovati. da bodo Italijani kmalu bombardirali železniško progo.
čedalje bolj odločni
Asinara, 20. novembra. Po radijskem poročilu vojnega poročevalca DNB so italijanski letalci, ki so izvedli napad na abesinsko vojs’ko, izjavili, da je bil to le preventivni manever, da bi se preprečilo nadaljnje prodiranje abesinske vojske pod poveljstvom rasa Sejnina, ki je hotel onemogočiti vžpostavo zveze med armijskima zboroma generala Santinija in Pirzija Birn-- lija pri ' Šelikotu Na Abesince so vrgli zelo mnogo bomb in oddali 50.001) strelov iz strojnic. Abesinci so se nergično in zelo premišljeno branili. Vse kaže. da se bodo vedno bolj odločno postavili v bran proti prodiranju italijanske vojske, predvsem pa proti poskusom generala Maravigne. da prodre preko reke Takaze v Gondar.
Nspad na črti Makala-Aiitala?
Pariz, 20. novembra. Agencija Havas je prejela s severne abesinske fronte naslednjo vest:
Po italijanskem službenem poročilu je padlo 11. novembra v bitki okrog vrha Gundija okoli 100 Abesincev. Ugotovilo se je, da se nahajajo 'močni abesinski oddelki pri Šelikotu. Abesinska vojska namerava Italijane napasti na odseka Makale-Antalo.
Cesar na fronti
Addis-Abeba, 20. novembra. AA. Abesinski cesar, ki je včeraj s svojim privatnim letalom odpotoval iz prestolnice neznano kam, se je kmalu spet vrnil. Cenzura je prepovedala objavo kakršnihkoli podrobnosti o cesarjevem potovanju. Doznava pa se, da namerava cesar po inšpekcij severnega bojišča obiskati tudi južno, da se sam prepriča o položaju.
Abesinske izgube o priliki včerajšnjega letalskega napada v dolini NajmeŠik, znašajo več tisoč ljudi. Na abesinska taborišča so letala vrgla do šest tisoč kilogramov bomb. To je bil prvi napad, ki je pokazal nevarnost letal. Poročevalec agencije Reuter je izvedel, da je bilo letalo Bruna Mussolinija zadeto s sedmimi, letalo njegovega brata Viktorja pa z devetimi streli.
Abesinske amazonke
.Pri nekem, spopadu južno Antale je bila ubita neka abesinska amazonka, sedem drugih
je bilo hudo ranjenih. Dve so prejeljali v tukajšnjo francosko bolnico. Ena izmed njih je bila zadeta, ko je svojemu možu podajala naboje. Druga pa, ko je podajala vodo svojemu ranjenemu možu. Obe se nameravata takoj vrniti na fronto, čim bosta okrevali.
4 aeroplani za abesinskega cesarja
London, 20. novembra. A A. Tovarna letal Persival v Grafsendu gradi štiri enokrovnike za osebno rabo abesinskega cesarja in štaba abesinskega vrhovnega poveljstva. Ti enokrov-niki so istega tipa, kakor letalo, s katerim je letalka Batten pred kratkim preletela Atlantski ocean.
Vpad italijanskih Somalijcev na angleško ozemlje
London, 20. novembra. AA. Angleški listi obširno pišejo o vpadu domačinov iz italijanske Somalije v britansko. Listi pravijo, da so italijanski domačini odpeljali s seboj 800 kamel ia ubili več domačinov iz britanske Somalije, ki so se jim uprli.
Kolonijski minister je na vprašanje o tem incidentu izjavil, da ni še dobil potrdila o njem.
Pariz odgovarja Rimu YafZe?’”ol‘>'‘
Pariz odgovarja Rimu
Pariz. 20. novembra, r. Laval in italijanski poslanik Cerrutti sta imela včeraj daljši razgovor. Ob tej priliki je Laval izročil poslaniku francoski odgovor na italijansko noto. Odgovor bo objavljen v petek zvečer. Istočasno bo objavljen tudi tekst angleškega odgovora, ki bo nato izročen rimski vladi.
Kakor se doznava je francoska nota sestavljena v vljudnem tonu, vendar potrjuje odredbe, ki jih je morala Francija izdati v smislu svojih obveznosti za izvajanje sankcij proti Italiji. Nota se zaključuje z zatrdilom, da francoska vlada ni izgubila nade, da bo lahko prišlo do mirnega sporazuma in da se bodo opustile sankcije zaradi katerih ie Italija sedaj oškodovana.
Gluha ušesa
Pariz, 20. novembra. Agencija Havas poroča: Listi danes ugotavljajo, da je francoski odgovor na italijanski protest proti sankcijam sestavljen v prijateljskem tonu, da pa v Rimu nočejo razumeti pobud, ki so privedle francosko vlado do sankcijskih odredb.
»Petit Parisien« pravi med drugim, da se je pri pog'ajanjih, ki so se vodila med Pari-
zom in Londonom ter nekimi drugimi glavnimi mesti držav, ki sodelujejo pri sankcijah, pokazalo, da so bili Angleži za kolektivni odgovor na italijansko noto. Izkazalo pa se je, da bi rajše vsaka posamezna država odgovorila na italijanski protest, čeprav bi se lahko odgovori v glavnem strinjali. Tak postopek, pravi list, v ostalem docela odgovarja duhu člena 16 pakta DN. Francoski odgovor je sestavljen zelo prijateljsko, dasi se bistveno ne razlikuje od angleškega. Razlika je morda v tonu, toda ne v razlogih.
Pogoj sporazuma: abesinska kapitulacija
»Echo de Paris« ugotavlja, da je bilo La-valu mnogo na tem, da prizanese italijanskim nacionalnim čuvstvom, ker se zaveda, da je treba ohraniti italijansko prijateljstvo, ne glede na to, ali bo dejansko prišlo do mirnega sporazuma med Italijo in Abesinijo. Negativen odgovor bi deloval na Italijo kakor obsodba pred sodiščem. Prav zaradi tega se je tudi Laval odločil za ločene odgovore na italijansko noto. List izraža nado, da bo nazadnje vendarle prišlo do mirnega sporazuma, čeprav je ta, sodeč po okolščinah, mogoč le, s kapitulacijo abesinskega cesarja.
Hemima fvancHa
Veliki izgredi v Lšmogesu — ■■ 111 m ■■■! uli um ii mil.n ii<^ m ii m pre(j Vghro v oarlamentu —
Levica proti oboroženim desničarskim formacijam
De La Rccque se brani...
Pariz. 20. novembra, r. Vodja organizacije ognjenih križev de La Uocque je objavil v li-.stih pismo, ki ga je poslal ministrskemu predsedniku Lavalu v zvezi s poslednjimi dogodki v Limogesu. V pismu pravi, da so napad izzvali levičarji. Člani ognjenih križev so bili prvi ranjeni. Njegovi pristaši niso nikoli grozili s smrtjo aii nasiljem in tudi nikoli niso na lastno iniciativo napadli političnih nasprot-nkov. V pismu zahteva zaščito pri izvrševanju svojih državljanskih političnih pravic, ki mu jih odrekajo njegovi nasprotniki in elementi, ki se borijo pod zastavo neke tuje države.
Pred viharnimi razpravami
V parlamentu je pričakovati viharnih debat in celo incidentov. Pripravlja se cela vrsta interpelacij tako na socialistični kakor na desničarski Strahi. Čim bo znano, kdaj sc parlament sestane, bodo lahko vlada kakor tudi posamezne stranke zavzele svoje stališče napram proračunu in drugim notranje-političnini in upravnim vprašanjem. Če se bo parlament postavil na stališče, da se državno gospodarstvo v
prihodnji poslovni dobi ne sine več voditi z dvanajstinami, se bo moralo proučevanje proračuna zelo skrajšati, ker bo imel parlament za svojo proračunsko debato na razpolago le mesec dni. Razgovori v svrho transakcij, kakor jih je zahteval izvršni odbor radikalno-soeia-iistične stranke, da se izenači stališče vlade in finančnega odbora, glede državnega gospodarstva, včeraj niso mnogo napredovali zaradi neprijateljskega zadržanja socialistov napram temu sporazumu. Tudi del radikalnih socialistov se je nagibal k socialističnemu stališču. Današnji dan ima biti tudi v tem pogledu odločilen.
Laval ima posebna pooblastila
Laval bo na seji referiral tudi o mednarodnem položaju in prečita! tekst francoskega odgovora na italijanski protest proti sankcijam. Kakor znano je Laval francoski odgovor že suoči izročil italijanskemu poslaniku, ker ima posebna, pooblastila, v vprašanjih, ki sr nanašajo na itn lija nsko-a bes in s ki spor in lahko pristopa samostojno brez predhodnega dovoljenja m instrskega s reta.
Marsejski proces
Obravnava proti morilcem
i#»»galg*a Obrambo je prevzel sem ffasvSšgGa predsednik odv.zbornice-
...	Prevelika širokogrudnost
sodišča razburja tudi francosko javnost
Aix en Provence, 20. novembra. A A. Današnja seja se je začela ob 9.20. Nato je bila zaprisežena ga. Zorka Petrovič, uradna prevajalka seinskega okraja. Rodila se je v Sremski Mitroviči. Od leta 1887 živi stalno v Parizu. Na poziv predsednika vpraša vse tri obtožence: Ali me hočete za prevajalko?
Kralj in Rajič odgovorita: Ne morem odgovoriti! Pospišil pa odvrne: Ne potrebujem tolmača! Tu sem odveč, če nimam g. Desbonsa.
Predsednik izjavi, da spada ga. Petrovič k skupini prevajalcev v Aixu en Provence g. Sodineauju, ki je nato imel tale govor:
Gospod prvi predsednik! Gospodje sodniki! Gospodje porotniki!
Položaj predsednika zbornice, ki ga imam zaradi zaupanja svojih tovarišev že drugič, mi je naložil težko nalogo, da proti svoji volji branim obtožence, ki sede za menoj. Radi žalostnih včerajšnjih incidentov v tej dvorani, incidentov, ki so globoko ranili moje srce, srce odvetnika, ki neizmerno ljubi svoj poklic, ste, gospod prvi predsednik odredili, naj se lotim dolžnosti, ki je pretežka za moje močno zrahljano zdravje.
To dolžnost, ki dela čast vsem mojim tovarišem v Aixu en Provence, mi nalaga moja pravna dolžnost. Tega se dobro zavedam! Svoji dolžnosti se pokoravam. Prav tako prevzemam odgovornost, ki je posledica te dolžnosti, ker je sploh združena z našim delom. Naš stan tu v Aixu se je vedno ravnal po teli načelih. Že sama ta okolnost je zadostovala, da mi odredi moje stališče: Biti nad samo stvarjo, ne postati partizan, marveč branitelj, evo, tako je ravnat predsednik odvetniške zbornice velikega mesta v pokrajini, pozabil na težko bolest Francozov in se dvignil na govornico, odkoder je branil Francoza, bi je umoril predsednika Carnota.
Kako plemenita je naša naloga in kako veličastno je ohranjena! Odvetnik je pomočnik pravice. Svoji stanovski dolžnosti se ne sme in ne more izogniti, pa naj bo še tako nevarna ali mučna.
Javno prevzemam nalogo, ki mi je bila danes poverjena. Evo me, gospod predsednik, na govornici, da prevzamem in omogočim obrambo obtožencev. Vezan na svojo vest in na stanovsko prisego, ki sem jo položil že davno, ki pa mi je vedno prisotna, pa ne smem pozabiti, da je naloga odvetnika vsedvsem ta, da brani z vsemi primernimi sredstvi, v spoštovanju napram zakonu in sodnikom, interese tistih, ki so pred njim in to tem bolj, ker stoje obtoženci, katere moram zdaj braniti, pred udarcem izredno stroge kazni.
Da bi lahko izpolnil svojo nalogo in pomiril svojo vest, je neobhodno potrebno — v tem soglašate z menoj — da se seznanim ž vsem do-sijejem. Gospodje, v kratkem času, ki mi bo med posameznimi sejami na razpolago, nikakor
ne bi mogel proučiti ves ta dosije. Zdi se mi, da bi proučitev tega dosijeja zahtevala več tednov. Hočem izpolniti svojo dolžnost, ker sem jo dolžan izpolniti. Sedaj nikakor ne bi mogel braniti obtožencev tako, kakor veleva vsebina moje prisege ter stanovska vestnost, požrtvo-vanje in morala. Kakor vidite, govore mnogi razlogi za to. V interesu obrambe — obramba je sveta pravica, ki mora zatreti vsa čuvstva — prosim sodišče, naj preloži včeraj tako žalostno prekinjeno razpravo na kasnejši čas.
Po govoru predsednika zbornice Sodineauja, ki so ga prisotni poslušali v največji tišini, se je predsednik zahvalil g. Sodineauju. Nato je državni tožilec g. Rolle izjavil, da mora razprava radi zakonskih predpisov teči brez postanka. Zato predlaga, naj se dnevno vrši samo eno zasedanje namesto dosedanjih dveh, in sicer samo popoldne, da se bo mogel g. Sadineau seznaniti z dosijejem.
Predsednik odvetniške zbornice g. Sodineau nato vstane in pravi: Radi zakonskih določb se moram samo pridružiti vašim razlogom in izjavljam, da bom obtoženec branil.
Predsednik sodišča Delabroise povzame besedo in pravi, da se bo zdaj po žalostnem incidentu včerajšnjega dne delo nadaljevalo v najponolnejšem redu in da bodo razprave samo popoldan.
Nato zahteva predsednik, naj prevajalec vpraša obtožence, ali sprejmejo g. Sodineauja za svojega branilca.
Obtoženci molče.
Prevaialka ga. Petrovič pove predsedniku, da obtoženci ne odgovarjajo. Med občinstvom nastane nemir. Delovodja |)ozove prisotne k redu z besedo »Mir!«
Nato čita delovodja priče, ki bodo v teku nadaljnje razprave zaslišane. Tekom današnje razprave bodo po zaslišanju obtožencev Rajiča in Fospišila zaslišane priče Gallv, Priolet, Vigouroux in Guignan. To sporeče obtožencem s pomočjo prevajalca.
Kralj in Rajič zopet molčita, Pospišil pa pravi: Dokler nimam svojega branitelja Desbonsa, ne bom govoril.
Odmev v Romuniji
Bukarešta, 20. novembra. AA. Romunski listi brez razlike že tri dni pišejo o poteku razprave v Aixu en Provence. Zaenkrat so poročila brez komentarjev. V »Endenpen-dence Roumaine« piše njegov poročevalec Leon Savadjian obširno o delovanju frankovske stranke in o ustanovitvi razbojniške organizacije vstašev, ki so delali skupaj z makedonstvujuščimi. Pisec pravi, da je smešna misel, da bi bili zločinci, kakršni so Rajič, Pospišil in Mijo Kralj, storili svoje dejanje iz kakšne idejne pobude.
Ni. Vel. kraiiica Mariia v Romuniji
Bukarešta, 20. novembra. AA. Romunski listi, prestolniški kakor tudi pokrajinski, toplo pozdravljajo prihod Nj. Vel. kraljice Marije s kraljevičema Andrejem in Tomislavom v Romunijo. Listi spremljajo njeno potovanje z obširnimi poročili in priobčujejo slike Nj. Vel. kraljice Marije in kraljevičev.
Bivši predsednik vlade in član znanstvene akademije g. Jorga, priobčuje v svojem listu »Neamul Romanesc« članek pod naslovom: »Eno uro doma«, v katerem piše med drugim:
žena, ki ji je usoda namenila postati kraljica-vdova Jugoslavije, si je želela, da s svojima mlajšima sinovoma zopet vidi kraje, kjer je preživela svojo brezskrbno mladost. Preje je kraljica prihajala iz svoje nove domovine s soprogom, ki je bil v sedanji žalostni dobi materializma popoln lik viteza. Zdaj pa se je morala odeti v tugo in črnino po tragičnih udarcih, ki so ji ugrabili ponosnega tovariša v njegovi polni moči. V neizmerni tugi išče utehe v svoji
rodni Romuniji. Išče jo tam, kjer najde človek svoje prve otroške spomine.
Vselej, kadar pride med nas, jo sprejmemo z najtoplejšo ljubeznijo, Zdaj, ko še vedno odmevajo v naših dušah stare srbske pesmi, s katerimi opeva srbski narod srbskega sokola v zlatih dvoranah kralja Ferdinanda in poje o krasni zaročenki, so naša srca prepolna sočutja z ljudstvom, ki ve kaj je viteštvo.
Glasilo vladne stranke »Independence Roumaine« priobčuje članek Leona Sa-vadjiana, ki je posvečen takisto Nj. Vel. kraljici Mariji. Pisec navaja življenjepisne podatke Nj. Vel. kraljice Marije in z občudovanjem omenja velike moči, s katerimi prenaša udarce usode. Nj. Vel. kraljica se je popolnoma posvetila vzgoji svojih vzvišenih otrok, članek se končuje z besedami:
Jugoslovansko ljudstvo je pri vsaki priliki pokazalo svojo neizmerno ljubezen in zvestobo nanram vzvišenemu sinu, mlademu kralju Petru II.
Zastopnik Ni. Vel. kraliice Paul Bontour iugoslov. javnosti
Aix en Provence, 20. novembra. AA. Paul Boneour je dal preko agencije Avale za jugoslovansko javnost tole izjavo:
Moja vzvišena klijentka Nj. Vel. kraljic« Marija je obrazložila v bolestnem in plemenitem pismu, cigar vsebina je Jugoslovanom znana, razloge, M so jo vodili, da pred sodiščem v Aixu ne nastopi z zasebno tožbo. Morem povedati, da je ta gesta vaše vzvišene vladarice zbudila v vsej Irancoski javnosti globoko spoštovanje in velike simpatije do nagibov, ki so vodili 'Nj. Vel. kraljico. Nikakega protislovja ni med njenim molkom kot zastopnico zasebne tožbe pred porotnim sodiščem v Aixu, in prizadevanjem, ki sem ga imel v tem letu dni
glede preiskave, ki je bila tako dolga, edino iz razloga, ker sem hotel stvar popolnoma razčistiti. Samo naša zasebna tožba je mogla povzročiti pri francoskih sodiščih potrebna preiskovanja, ki so prekoračila meje Jugoslavije in meje Francije. Danes, ko ima v rokah vse elemente, ki so jih rodila ta preiskovanja, ima ugledno sodišče, ki edino more danes zastopati obtožbo, in ki mu Nj. Vel. kraljica, tolmač euv-stev vse vaše države, popolnoma zaupa, na razpolago vsa sredstva, da zastopa to stvar, stvar pravice in miru, obenem pa tudi vaše in naše bolesti. Mislim, da ne morem dalje razvijati svoje izjave, da ne bi šel preko želja svoje vzvišene klijentke.
Avdijence pri predsedniku vlade
Beograd, 20, nov. b. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stoja-dinovič je sprejel danes v svojem kabinetu papeškega nuncija nadškofa dr. Pellegri-nettija, takoj za njim pa avstrijskega poslanika dr. Schmita.
Nova pravoslavna cerkev v Beogradu
Beograd, 20. nov. b. Na predlog arhierej-skega namestnika za mesto Beograd je dal patrijarh Varnava odobrenje, da se sezida v Beogradu nova pravoslavna cerkev, ki bo hkratu služila tudi za mrtvašnico. Novo cerkev bo sezidal predsednik beograjske občin* Vlada Ilič na svoje stroške.
Do ima gospo Ivanko srečo?
Tako mislite sosedi, ker ji vedno vse gladko poteče. Gospa Ivanka pa pojasni: Sreča je v delu in v pravilni izberi sredstev za gospodinjstvo. Tudi pri perilu. Terpentinov© milo Zlatorog, ki jaz z njim vedno perem, da vedno belo in duhteče perilo. To milo pere skrajno prizanesljivo in perilo traja dolgo let. Tako srečo si lahko vsak privošči.
Sfovenskš pravopis in „Slovenec1*
»Slovenec« piše: »Po pravopisnih in pravo-rečnih načelih, ki jih je odobrila pravopisna komisija Znanstvenega društva v Ljubljani, sta to izdajo (Slovenski pravopis) priredila A. Breznik in F. Ramovš. ... Zdaj bomo odložili vse Levčeve in Breznikove pravopisne pripomočke, Koštialove »Bruse«, Kolaričeve opombe k tisku, Glonarjev slovarček tujk in pravopisa, razna rešeta itd. ter se —- kljub kakšnim notranjim pomislekom — držali tega novega pravopisa ...
... Ko listam po slovarju, vidim vse polno novosti in ugotovitev: tako vidim, da je ta pravopis »uzakonil« pisavo — abiturient, socialen, biograf... torej nasprotno temu, kar je pred kratkim predlagal Koštial (Mladika) in kakor so sprejeli Srbohrvati. Pisati moramo Beograd, Beogradčanka (ne: Belgrad).« (Podčrtali mi.)
Za zdaj se »Slovenec« še ne drži novega pravopisa, ker v isti številki še dosledno piše »Belgrad«. Pred 24. junijem bi se za novi pravopis najbrže težje odločil, sedaj bo pa najbrže le šlo.
Osebne vesti
Beograd, 20. nov. b. Upokojen je vlakovodja Anton Derganc pri drž. železnici v Sarajevu, Alojzij Skala, oficijal ifti isti železniški direkciji.
Olajšave zemljarine
Beograd, 20. novembra. AA. Po določbah čl. 48 zakona o proračunskih dvanajstinah, se podaljšajo olajšave zemljarine po uredbi z dne 2. februarja 1935 tudi za davčno leto 1936., in sicer tako, da se katastrski čisti dohodki po čl. 1. te uredbe za njive in vinograde na kršnem terenu, kjer so glavni dohodek kmeta, znižajo za tretjino.
Na podlagi odloka oddelka za kataster in državna imetja finančnega ministrstva se ima izračunavanje znižanega katastrskega čistega dohodka za leto 1936. vršiti na isti način kakor za davčno leto 1935. Zato bodo določbe za izvršitev uredbe z dne 2. februarja 1935 glede izračunavanja znižanega katastrskega čistega dohodka veljale v celoti tudi za leto 1936., le s to razliko, da znaša znižanje eno tretjino in ne 20"/o, kakor je določala uredba.
Pri vinogradih se bo katastrski čisti dohodek znižal samo za tiste katastrske občine, kjer je znižan tudi za leto 1935.
Oddelek za kataster in državna imetja finančnega ministrstva je v svrho čim uspešnejšega dela pri izračunavanju znižanja katastrskega čistega dohodka pri sestavljanju odmere zemljarine za leto 1936. izdal podrobna navodila katastrskim upravam in davčnim upravam v neizmerjenih krajih, ki imajo katastrska zemljišča.
Zadnie vesti
Gladovna stavka marsejskih morilcev
Aix-le-Provence, 20. novembra. AA. Vse časopisje ima svoj glavni stan v sodni palači, kjer imajo tudi telefone. V teh krogih se mnogo govori o povrnitvi odvetnika Des-bonesa ali pa ga bodo nadomestovali trije drugi, in sicer Plat, Grisol in Franceski. Največjo senzacijo je pa vzbudila vest, da so vsi obtoženci pričeli sinoči z gladovno stavko.
Seja francoske vlade
Pariz, 20. novembra, r. Kakor znano se danes popoldne ob 17.30 sestane ministrski svet. Na seji bodo razpravljali predvsem o nemirih v Limogesu, zaradi katerih so socialisti vložili pri predsedstvu poslanske zbornice nujno interpelacijo. Ministrski predsednik Laval je imel včeraj več razgovorov z raznimi ministri o stališču, ki ga naj vlada zavzame napram tej interpelaciji.
Ministrski svet bo sklepal tudi o zasedanju zbornice in senata. Včeraj so odločno demantirali govorice, po katerem naj bi se parlament sestal že v petek. Bržkone se prične zimsko zasedanje 26. t. m. ali pa 3. decembra.
Grški kralj v Rimu
Rim, 20. novembra. AA. Havas poroča: N j. Vel. grški kralj Jurij je prispel iz Firence v Rim. Na postaji so bile razobešene italijanske in grške zastave. Na peronu ga je čakala častna četa karabinjerjev v svečanem kroju. V imenu Mussolinija je N j. Vel. kralj Jurija sprejel državni podtajnik Suvich.
Od 80 poročevalcev jih ja ostalo samo še 10
Adis-Abeba, 20. novembra. AA. Posebni poročevalec Havasa javlja: Adis Abebo zapušča čedalje več Evropejcev. Tisti, ki že del j časa prebivajo v Abesiniji, se boje vojnih posledic, taki pa, ki so prišli šele v zadnjem času v Adis Abebo, med temi je največ novinarjev, pa zapuščajo Abesinijo, ker ne morejo prenašati klime ali pa ne dobijo poročil. Dočim je prejšnjega meseca bilo v Abesiniji še nad 80 časopisnih poročevalcev, jih je zdaj komaj 10. Med tem ko je med Evropejci bilo še precej razpoloženja, je zdaj zavladala med njimi popolna apatija.
Adis-Abeba, 20. novembra. AA. Posebni poročevalec agencije Havas javlja: Zasebne informacijske agencije, ki so v zadnjem času opravljale v abesinski prestolnici tajno svojo službo in dajale tujim novinarjem razne informacije in obvestila, so zdaj ukinile svoje delo. Tuji novinarji so brez poročil in se njih delo omejuje na ugibanje in tekanje za vestmi, ki krožijo po mestu.
Zdaj trde tu, da bo novo imenovani poveljnik italijanskih čet maršal Badoglio najprvo ustavil vse operacije, da bi kasneje nadaljeval ofenzivo z vso silo. S pozornostjo spremljajo tu tudi razvoj sankcij. Prav tako mislijo, da bodo zadnji dogodki v Egiptu imeli tudi posledice na abesinsko-italijansko vojno.
10.000 Abesincev v gverilski vojni
Adis-Abeba, 20. no"embra. AA. Posebni vojni dopisnik DNB-ja poroča: V pokrajini Geralti in v Tembijenu postaja deževje vse hujše. Zato je prodiranje Italijanov južno
Makale onemogočeno. Po vesteli iz zanes-
Ijivega vira se udeležuje gverilske vojne okoli 10.000 abesinskih vojakov, razdeljenih v manjše skupine. Na reki Zdebili so italijanski napad uspešno odbili. Južno Makale so se včeraj in danes pojavile večje eskadre bombnih letal, ki so hotela ovirati še nedokončano zbiranje abesinskih čet.
Pred veliko amnestijo v Grčiji
-Mene, 20. novembra. A A. Ministrski »vet je na svoji snočnji eeji sklenil amnestirati delavce, ki so bili obsojeni na zaporne kazni zaradi nedavnih snavk. Nadalje je bilo sklenjeno, da se amnestira kapetan Lukides, ki je bil postavljen na sodišče zaradi napada na generala Pa-najotakisa. Po nepotrjenih vesteh bodo po povratku Nj. Vel. kralj Jurija Ji v domovino amnestirani voditelji marčne revolucije.
Nanking ne bo interveniral
Sangaj, 20. novembra, a. Na kongresu Kuo-mintanga je dal maršal Cangkajjšek izjavo, ki jo tolmačijo kot dokaz, da nankioška vlada ne namerava intervenirati v severni Kitajski. Japonski ultimatum poteče danes opoldne. Ni verjetno, da bodo mogli Japonci izvršiti svoje grožnje, ker je izključeno, da hi nankinška vlada sprejela vojno, ki bi pomenila končno propast Kitajske.
London. 20. novembra, n. »Times« je objavil poročilo svojega šangajskega poročevalca, ki je javil, da je japonski poslanik Arijoši odpotoval v Nanking, kjer se bo pogajal s tamkajšnjo vlado o japonskih zahtevah.
USA in Kitajska
Washington. 20. novembra, g. Angleški poslanik je poselil včeraj državnega podtajnika za državne zadeve Philipsa in se z njim razgovar-jal o položaju v severni Kitajski Po sestanku je Philips izjavil novinarjem, da Zedinjene države ne nameravajo postopati v «inisln po-aodbe devetih sil, s katero se jamči za nezavisnost Kitajske.
Kar se tiče premestitve ameriškega poslaništva v Nanking in umika 21. polka ameriških pomorskih strelcev iz Tientsina, bo vlada izdala potrebne odredbe, čim se bodo :-.a slične korake odločile tudi druge prizadete sile.
Vremenska napoved
Novi Sad: Deževalo je v vzhodni polovici države. Temperatura je nekoliko padla v vsej državi. — Najnižja temperatura Mrzla vodic» — 5 C, najvišja Omišalj-|- 15 C.
Napoved za flanes: Pretežno jasno v vsej kraljevini. Temperatura se bo malo dvignil» v zapadnih predelih, kjer je pričakovati^ P°' novne oblačnosti. Dežja ne bo. Slaba kosava se pričakuje v Podonavju. Sobice vzide 013 6.42, zaide ob 16.05.	. v
Dunajska napoved: Povečanje oblačnosti južnih Alpah. Sneg in padec temperature.
'rofesor James Chadwick, ki je dobi! letoš-jo Nobelovo nagrado za fiziko. Odkril je leutron. Deluje pa na univerzi v Liverpoolu
Pismo
iz Monakovega
(Od našega dopisnika)
Monakovo, 18. novembra.
Čutil boš domovino v daljni tuji zemlji, er te bo srce vedlo k neznanemu rokodelcu,
ga mimogrede čuješ, da je izpregovoril asedico tvojega jezika, čutil jo boš bolestno i ponosno. Rdečica pa ti bo oblila lica, ko iš začul iz tujčevih ust nespodobno besedo svoji domovini, o svojem jeziku, ko boš išal, da se tujec roga slavni preteklosti jurskega in mučeniškega naroda, ko boš videl, i njega najdražje svetinje teptajo v prah... S temi besedami znanega pisatelja, ki sem h imel zapisane globoko v srcu, sem se na->til v tujino.
Monakovo, mesto stoterih cerkva, množice uzejev, številnih pivovaren, lepih palač, ši->kih ulic in živahnega prometa — prestolica 'avarske, tipično nemško mesto stoji pred mo!
Tujcu, ki se pripelje z električnim vlakom prostran pokrit kolodvor, se nudi že takoj ilika, da vidi pečat nove Nemčije — '- alike stave hitlerjevske dežele, ki ga pri p: hodu izdravljajo.
Znameniti londonski in ljubljanski megli • gotovo pridružuje tudi monakovska. So revi, ko se sploh ne dvigne. In čeprav je onakovo 200 metrov višje in celo severnejše go Ljubljana, se to v podnebju ne čuti. Ozračje pa kvari poleg megle tudi smrd-vi dim avtomobilov na Diesel-motorje. Vsi vorni avtomobili, avtobusi in mnogo oseb-1 avtomobilov se giblje na ta pogon.
?e je Ljubljana mesto biciklov, je München nje pravi raj. Vse vprek se vozi z bicikli, to v tempu ostalega prometa. Relativno se odi zelo malo nesreč, ker je prebivalstvo
0	disciplinirano. Prometnih znamenj pa je iko, da se nevešči izgubi v njih in se zelo ko orientira. Zato so že na postaji velike ole, ki opozarjajo tujca na razlago posa-;znih znakov. Pa tudi po vseh večjih loka-
vise take table. Vsak avtomobil pa ima ko razlago še posebej na ščitnem steklu, .-očnih znamenj za smer vožnje tu ne po-ajo. Sicer bi se gotovo pri takem prometu -.legal ogromen trušč ni vrišč, da bi si moli pešci mašiti ušesa. Vse to opravljajo stlobni signali, ki so najprimernejši kaži-it.
Tramvajski promet ima gosto omrežje in zovi drve z veliko brzino. Vožnja je jako ceni. Zato pa so tudi vsi vozovi vedno pol-Normalna taksa velja do 12. ponoči, od ure dalje pa se doplača nočno takso. Pro-, kjer se voziš nad pol ure, stane. 20 Pf. jsečne akademske vozovnice stanejo po 3'5.0 'I.
Uniform je po ulicah toliko, da se v prvem m sploh ne znajdeš. Zlasti še sedaj, ko je mčija dobila regularno vojsko. Od hitler-vske mladine preko članskih strankinih uni-rm do SS čet in prave vojske — eno samo orje ponosa nove Nemčije. Sedaj, ko si je , >mčija vzela dovoljenje za vojsko, so dan na n parade po mestnih ulicah, da tako raz-žejo svojo novo oboroženo silo. Obleke in lob ves vojaški »pribor« je popolnoma nov, orav ne morda prav od včeraj, saj si je ■racija dolgo časa zbirala sile, da je končno ivlekla na svetlo vso svojo ogromno zalogo Mernega orožja, da se danes, po nekaj mečih faktične vojaške obveznosti, že lahko ■sa z drugimi državami.
Po trgovinah vseh strok vidiš napise: ■raška trgovina. In ta akcija, naperjena oti Židom, po naše »Svoji k svojim«, je ta-> gosto razširjena po vsem mestu, da v snici ne vidiš po izložbah drugih sličnih pisov kot »Nemška trgovina«, »Nemška tr-vina« ...
Prideš v kak javen lokal, pa se že na vra-
1	za hip ustaviš, ko vidiš napis: »Židom top prepovedan!« Po ulicah so napisne plo-c: »Židje so naša nesreča!« Takih napisov gostilnah pa nisem videl! Sicer pa, če so !i kdaj v Monakovem res Židje, jih danes av tako res ni več. Le tu pa tam še sre-š kakega takega preganjanca, ki kaže že
obrazu velik strah, a istočasno mu poteze zodevajo veliko mržnjo.
Poleg teh napisov, ki- so naperjeni proti dom, pa čitaš: »Kdor ne pozdravlja s Heil iti er! — ta ni Nemec! Kdor .pa ni Nemec,
: ne spada v naše kolo!» In res, novi po-^av si je takoj utrl pot. Povsod, kamor 'ideš, te pozdravljajo s »Heil Hitler!« Po-rav tretjega Rajha je dobil mnogo posne-ovalcev, tako da dan za dnem milijoni Iju-cele Nemčije izgovarjajo vsak hip za njih viseno ime — Hitler.
(Dalje.)
Rudaril pri Ppliianah stavkalo
Lastniki premogovnika Stanovsko jim ne plačujejo trdo
zasluženih plač
Poljčane, 19. novembra.
Premogovnik Stanovsko v občini Poljčane, ki je od leta 1931. v obratu, se je v zadnjih letih izpopolnil, da proizvaja sedaj dnevno' štiri vagone premoga ter zaposluje stalno 118 rudarjev. Sicer to ni kdovekaj veliko, vendar je za tukajšnje razmere precejšnjega pomena. Brezposelnost je bila s tem med našim prebivalstvom precej omiljena.
Res je tudi, da so mezde osobja najmanjše, vendar bi bilo delavstvo zadovoljno, če se ne bi imelo ves ta čas boriti radi nerednega izplačevanja trdo priborjenega zaslužka. Po več mesecev je bilo vodstvo delavstvu stalno na zaostanku, kar je obupno vplivalo na stan, ki je v borbi za svoj obstanek tvegal ves napor, da se pošteno prerije skozi življenje.
Tudi zdaj rudarji že tretji mesec niso prejeli svojih trdo zasluženih denarjev. Zato so sklenili, da so za dosego svoji-h pravic organizirajo v Zvezi rudarjev. Ko je vodstvo izvedelo za njihovo namero, je takoj vsem članom pripravljalnega odbora službo odpovedalo, češ da je omenjene delavce odpustilo radi nujno po-
trebne omejitve obrata. Delavstvo je nato samo od sebe začelo stavkati.
Danes bi se imela vršiti razprava med vodstvom rudnika in delavstvom. Pri Mahoriču se je zbralo vseh 118 rudarjev, da ob navzočnosti zastopnika oblasti, sreskega načelnika g. dr. Šiške, zastopnika delavske zbornice g. Golma-jerja Jožeta in tajnika Zveze rudarjev Jugoslavije g. A rlia Jurija iznesejo svoje zahteve. Prišlo pa ni do nikakih pozitivnih sklepov, ker je bil predstavnik rudnika zadržan. Tajnik zve-je je obrazložil rudarjem zadevne zakonske predpise in jih poučil o ravnanju, prav tako glede varnostne službe za časa trajanja štrajka.
Ponovna razprava bo jutri. Rudarji bodo v glavnem stavili sledeče zahteve:
L Vsi odpuščeni rudarji se morajo brezpogojno sprejeti nazaj v službo. 2. Netočno izplačevanje mezd mora za vselej prenehati. Nujna je tudi potrebna ureditev bolniške liranarine. Rudarji se bodo solidarno borili za dosego svojih pravic, kar je bilo razvidno jasno in določno tudi na današnjem sestanku. O nadaljnem poteku razprave bomo poročali. Rudarji so se ob koncu mirno razšli.
Paragraf, ki ga fotoamater mora ooznati
Velika nevarnost za fotoamaterje je § G4. zakona o zračni plovidbi, ker njegova 4. točka prepoveduje prenos in uporabo fotografskih priprav kakršnekoli vrste z letali, seveda razen onih, ki so zapečateni v poštnih paketih. Za ta prestopek je v § 97. določena kazen od 1.000 do 10.000 Din in zaporno kazen. Kar od 2.000 do 20.000 Din pa mora plačati in je zaprt od 20 dni do 2 mesecev tisti, kdor se v letalu poslužuje predmetov ali priprav, ki je prepovedan njih prenos, nadalje pa tudi tisti, kdor se brez posebnega dovoljenja poslužuje kake fotografske priprave nad prepovedanimi conami. Skratka, fotografiranje iz letal je najstrožje prepovedano in je zato treba aparat pred vstopom v letalo dati plombirati.
Ker tega ni vedel, je te dni stal pred zagrebškim sodiščem neki dijak, ki je pri svojem prvem poletu s Sušaka v Zagreb iz letala napravil 6 posnetkov. Na aerodromu na Sušaku in tudi v letalu se nikdo ni zmenil za njegov aparat, pač ga je pa ta-
koj prijelo poveljstvo aerodroma v Zagrebu in ga izročilo policiji, ki mu je konfiscirala aparat s filmom, ki so ga tudi razvili. Policija je vse izročila sodišču, kjer je dijak videl vsaj svoje razvite posnetke, poleg tega je bil pa tudi spoznan za krivega po § 64., točka 4., zakona o zračni plovidbi, vendar je bil pa z uporabo § 22. kaz. zakona oproščen kazni in plaćanja pavšalnega zneska. Seveda je bila sodba tako mila samo zato, ker je ta primer prekoračenja stroge odredbe gotovo prvi v vsej državi. Splošno je znano, da so vsi zakoni veljavni tudi, čeprav jih kdo ne pozna, zato je pa prav, da je zakonodajalec v kazenski zakon zapisal tudi odredbo v § 22., ki pravi, da ni odgovoren, kdor v času, ko je prekršil zakon, ni mogel pojmiti vsebine in pomena svojega dejanja. Ta paragraf je torej za sedaj rešil grešnika težke kazni zaradi fotografiranja iz letala, za druge pa seveda ne bo več te izjemne milosti.
Huda nesreča v kamnolomu
Sevnica, 19, nov.
Blizu Sevnice leži malo zaselje Orehovo, kjer je moderen kamnolom podjetja »Labor:;. Toliko je naročil, da morajo delati delavci tudi ob nedeljah. Gramoz razvažajo v vagonih po vsej državi.
Preteklo nedeljo pa se je zgodila v tem kamnolomu huda nesreča. Med drugimi je bi! pri kopanju gramoza zaposlen tudi 261etni samski delavec Martin Vovk iz Šmarja pri Jelšah. Padel mu je težak kamen na glavo, ki je priletel iz vrhnje terase. Ponesrečeni se je takoj onesvestil, izgubil ravnovesje ter padel 15 metrov globoko V prepad. Obležal je s hudimi poškodbami po glavi in telesu.
Njegovi tovariši so mu takoj prihiteli na pomoč. Zdravnik dr. Mušič se je pripeljal z avtomobilom k ponesrečencu, mu nudil prvo zdravniško pomoč ter ga odpremil v brežiško bolnico.
Ptuj
Naraščajski dan. Tukajšnji sokolski naraščaj je priredil v nedeljo 17. t. m. naraščajski dan s prav pestrim sporedom. Vprizorili so z uspehom tudi burko »Trije ptički«. Igro bodo prihodnjo nedeljo 24. f. m. ponovili v mestnem gledališču. Čisti dobiček je določen za nabavo inštrumentov za naraščajski orkester.
Občni zbor društva »Šola in dom«. V nedeljo 24. t. m. ob pol 10. bo v gimnazijski risalnici redni občni zbor društva »Šola in dom«, na katerem bodo razpravljali tudi o pomanjkanju učnih moči nä srednji šoli. Starši vabljeni.
Dobova
Spomenik vojnim žrtvam. 24. t. m. bomo odkrili in blagoslovili spomenik padlim občanom v svetovni vojni. Po prihodu osebnega vlaka ob
9.06 bo odkritje in sv. maša za padle, popoldne pa bo koncert godbenega kluba iz Loč v dvorani g. Kramerja. — Spomenik stoji pred farno cerkvijo na najvidnejšem mestu v Dobovi. Spomenik je delo domačih mož in fantov. — Vse može in fante iz svetovne vojne vabimo, da se te proslave udeleže. Vabimo tudi. vsa društva v srezu, da se odzovejo in udeleže proslave odkritja spomenika. Povratek iz Dobove je mogoč z vlakom ob 18.30 proti Zidanemu mostu.
Hran/
»Glasbeni odsek sokolskega društva v Kranju« bo priredil v četrtek 21. t. m. ob pol 21. koncert v dvorani Narodnega doma. Sodelujejo g. N. Fakin, ing. Skopal, ing. Gregorinčič ter direktor Horak čelo-solo. Na programu bodo skladbe Chopina, Čajkovskega, Griega, Sindiga in Moskovskega. Dirigiral bo g. A. Fakin. Vabljeni!
Nogomet, Zadnje kolo goreniskega jesenskega prvenstva je končano. S. K. Korotan je na domačem terenu odpravil Kovinarja z Jesenic z rezultatom 4:0 (1:0). Korotan je imel vso igro znatno premoč in le vratarju gre zasluga, da Kovinar ni podlegel z večjim rezultatom. Vratar Kovinarja je ubranil dve enajstmetrovki, dočim je Korotan tretjo zastreljal v aut.
Kino Narodni dom bo predvajal v petek, soboto in nedeljo sijajno zvočno komedijo »Sinova puščave«, V glavnih vlogah nastopata znana komika Stan Laurel in Oliver Hardy.
Gotoviie
Delovanje tukajšnjega športnega in prosvetnega društva) »Borut«, se je zopet oživelo. Moštvo se je kosalo na zelenem polju z resnim nasprotnikom SK »železničarjem« iz Celja. Tekma se je končala s 5:5. Sodeč po igri, pa si je zmago zaslužilo domače moštvo, ki je igralo nad vse požrtvovalno in živahno. V nadaljnjem, zlasti prosvetnem delovanju, želimo društvu mnogo napredka!
Prvi betonski most, katerega so Italijani zgradili blizu Gondarja na abesinskem se vernem bojišča. Okrašen je z začetnima črkama kralja in Mussolinija
Prvi prostor za golf v Sloveniji
Odkar je Bled po prevratu postal svetovno letovišče in v resnici »fashionable«, so se pokazale potrebe, da ne more več biti brez velikega prostora za igranje golfa. Te igre pri nas seveda še ne poznamo drugače, kakor iz tujih ilustriranih listov, saj si z njim krepi živce in ureja prebavo le visoka gospoda posebno v Angliji in Ameriki. Gotovo se vsakdo spominja starega Rockefellerja iz ilustriranih listov ali iz kina, kako udriha s palico po kroglah na veliki gmajni. Tak prostor si je blejska občina zagotovila zadnje dni, ko je v ta namen za letnih 25.000 Din najemnine vzela za 30 let v najem 40 ha ali 400.000 kv. metrov veliko gmajno onkraj Save pri Prešernovi rodni Vrbi. Vso gmajno bodo lepo uredili in otre-bili kamenje ter zasejali mehko travo. Tja bodo speljali tudi novo cesto od savskega mosta med Lescami in Bledom, da se bodo lahko z avtomobili vozili igrat golf in iskat tudi drugega razvedrila. Na vsak način je prvi prostor za golf v Sloveniji velika pridobitev za naš tujski promet sploh, predvsem pa za Bled in tudi za kmete, ki bodo imeli z najemnino vsaj 30 let gotov dohodek, da bodo s 25.000 Din gotovo odškodovane tudi krave in drobnica za pašo.
Proslava 60 letnice šole na Grabnu
Ljubljana, 20. novembra.
Pri proslavi jubileja šole na Grabnu bo v soboto ob 15. v telovadnici šolska akademija za šolarje. Po nagovoru bodo učenci zapeli »Našo pesem« Al. Mava, nato bodo pa igrali AL Potočnikov igrokaz »Matevžev stric pripoveduje«, kjer se bodo pomenili predvsem o zgodovini šole. Po akademiji bo pogostitev učencev. V nedeljo po cerkvenem opravilu bo v telovadnici res slavnostna akademija, ki naj se je udeleže zlasti vsi nekdanji učenci in starši. Po govoru šolskega upravitelja g. mest. svet. Ambrožiča bomo čuli krasno prigodno deklamacijo »Staremu deblu — mladi cvet«, ki jo je spesnil Ivo Peruzzi in bo ta točka tvorila pravzaprav glavni del proslave, ko dobi šolska zastava trak od mestne občine. Ruža Lucija Petelinova je napisala deklamacijo »šoli na Grabnu ob OOletnici«, za njo bomo spet čuli »Našo pesem«, nato pa zaori po dvorani staroslavna trnovska himna »Prelepa je trnovska fara«. Za njo bo spet Matevžev stric pripovedoval svoje zgodbe, končno bo pa akademija zaključena z narodno himno.
Po sporedu bodo učenci grabenske šole tudi pogoščeni. V ta namen je občinski svet ljubljanski dovolil prispevek, s katerim bo lahko vsak učenec deležen majhne južine v soboto popoldne. Godba »Sloga« sodeluje pri proslavi v soboto pri obhodu po ulicah šolskega okoliša, v nedeljo pri sprevodu izpred šolskega poslopja v cerkev in nazaj. V cerkvi se uvrstijo za šolsko zastavo najprej gospodje, bivši učenci, potem sedanja grabenska mladina. Po maši gre sprevod v šolsko poslopje za zastavo v obratni smeri, t. j. najprej mladina, potem g. učenci. Pred šolskim poslopjem pozdravi mladina v špalirju vse udeležence, ki odidejo k proslavi po maši v telovadnico. V soboto ob 5. bo šola razsvetljena.
Za proslavo je veliko zanimanje tudi na deželi pri bivših učencih. Nekaj pisem priča, kako navdušeno so spreieli vest o proslavi OOletnice. Neko pismo konča: želim se nedeljske slavnosti udeležiti ter kličem svojim dobrim šolskim nekdanjim učiteljem na Grabnu večno »Slavo«.
Netilka
Resnici na ljubo ugotavljamo, da potnik, ki je doživel v Metliki res neprijetno zadevo, kakor smo poročali včeraj, ni bil g. Danilo Cerar, zastopnik Philips-radia, temveč neki drugi potnik, ki pa mu je slučajno le samo Danilo ime.
Naeelništvo Sokolske župe Ljubljana je imelo v soboto dne 16. in v nedeljo dne 17. t. m. delovni sestanek društvenih načelnikov in načelnic. Udeležilo se ga je skupaj 59 bratov in 43 sester. Odmerjeni čas se je temeljito izkoristil za vadbo prostih in orodnih vaj ter tudi v usposobitev vaditeljskega znanja. Podana predavanja so imela poleg začrtanih smernic po katerih naj hodi naše vaditeljstvo tudi vzpodbujajoč pomen. Želeti bi bilo, da bi se ob drugi takšni priliki sestali v še mnogo večjem številu. Posebno pa opozarjamo one edinice, ki na ta sestanek niso poslale nikogar. — Zdravo!
Radio
Četrtek, 21. novembra.
LJUBLJANA: 12.00 Pesmi in plesi iz zvočnih filmov (plošče), 12.45 vremenska napoved, poročila, 13.00 napoved časa, objava sporeda, 13.15 opoldanski koncert Radijskega orkestra, 14.00 vremensko poročilo, borzni tečaji, 18.00 kmečki trio (gg. Gregorc,. Janko, Stanko Av-guyt, Nachfčirg Franc), 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič), 19.00 napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 operetna glasba (Radijski orkester), 21.00 Koncert pevskega zbora Glasbene Malice, 22.00 napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.15 ura plesne glasbe (plošče).
^Vczipeccz/ie knjjige Kmetijske Malice
§mmi liiilli
' O. ban dr. M. Natlačen v petek 22. t. m. «aradi službene odsotnosti ne bo sprejemal strank.
X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predavanje Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije. Prenos iz Beograda.
X Uspeh IBletne igralke. Najmlajša članica zagrebškega gledališča 131etna Lea Deutsch je te dni gostovala z velikim uspehom v Beogradu. Ob tej priliki je dobila laskavo ponudbo. Povabili so jo na gostovanje v Sofijo.
X Napad na inženjerja. V varaždinsko bolnišnico so pripeljali hudo poškodovanega rudarskega inženjerja Romana Kulika, katerega so napadli rudarji v Ivanjcu. Aretirali so 12 rudarjev. Kulik je bil šele tri tedne tehnični upravitelj v rudniku. Hotel je povečati produkcijo in je baje postopal z delavci zelo strogo. Ob neki priliki ga neki kopač ni ubogal, češ, da ne more v jamo, ker novi rov še ni zaščiten. Kulik mu je odvrnil: Naj te ubije, saj za drugega nisi! Rudarji so pred dvema mesecema v Ivanjcu sami pristali na znižanje plač za 8 odstotkov samo, da bi rudnik sanirali. Inženjerjevo postopanje je naredilo hudo kri in prišlo je do spopada med rudarji in inženjerjem, v katerem je dobil inženjer hude poškodbe. V rudniku v Ivanjcu je zaposlenih 300 rudarjev.
Pride!	Največji šlager sezone!
Mile iz Jierii“
Kino Sloga
predavatelji, da bodo gotovo pripeljali tudi svoje znance seboj. Predsednik g. nadzornik Štrekelj je otvoril tečaj s kratkim govorom, kjer je opozarjal, da je podružnica poleg, rednih predavanj ob sredah priredila tudi še sadjarski, cvetličarski in lani zelenjadarski tečaj, a letos sadjarski tečaj zlasti za potrebe lastnikov in najemnikov majhnih mestnih vrtov. Ban. referent g. Flego je nato govoril o organih drevesa in njih funkcijah, torej o težjih stvareh tako, da mu je brez težav in s pridom sledil tudi vsak začetnik, obene i je pa življenje v drevesu, preosnovo in oploditev ter vse druge čudeže opisal a tako pristnim zanosom oboževalca prirode, da se mu je ob prezgodnjem zaključku uprav ooetičnega predavanja zahvalil v resnici odkritosrčen aplavz. Drugi predavatelj, asistent mestne vrtnarije g-Fr. Pirnat je pri opisovanju, kako razmnožujemo grmičje in drevje, predvsem poudarjal tudi potrebo osamosvojitve na tem polju, saj gredo prav znatne vsote za grmičje in drevje v inozemstvo, ki bi deloma že lahko ostale doma. a kar še nimamo, kupujmo od odličnih češkoslovaških gojiteljev. V torek je spet v mnogo prepolni dvorani obe uri govoril viš. inspektor g. Fran Gombač o vzgoji drevesa, zlasti pa krone pač tako, kakor zna le tako izkušen in in znameniti strokovnjak. — Snoči so udeleženci prišli oboroženi z noži, da so po navodilih g. Flega sami poskusili cepiti na najrazličnejše načine, a drevi prične ravnatelj mestnih nasadov g. Lap razpravljati o pritlikavcih, jutri zvečer bo pa g. nadzornik Štrekelj poučeval oblikovanje pritlikavih dreves, bi našim sadjarjem dela največje preglavice. Ker v soboto in nedeljo ni predavanj, se tečaj nadaljuje v ponedeljek.
* Tradicionalni družabni večer primorskih akademikov ,to pot že peti, bo tudi letos, in in sicer dne 8. februarja 1936. v veliki dvorani Kazine. Vsa bratska društva prosimo, naj blagovolijo ta datum upoštevati.
X Naši delavci odhajajo v Perzijo. Neznosne gospodarske razmere silijo naše ljudi, da si iščejo v najbolj oddaljenih krajih zaslužka. Iz Orahovice na Hrvatskem je pred dnevi odšlo 13 delavcev in kmetov celo v Perzijo iskat dela. Pot do tja stäne 7000 Din. Nekateri so si denar izposodili v nadi, da bodo tam toliko zaslužili, da jim ho mogoče dolg skoro poplačati.
X Spomenik Matiji Gubcu. Hrvatsko pevsko društvo »Zvonimir« je povabilo vsa hrvatska društva, naj sodelujejo v akciji za postavitev spomenika Matiji Gubcu. Upravni odbor je prosil nadškofa dr. Stepinca in dr. Vladimirja Mačka, naj bi prevzela pokroviteljstvo le akcije. Kipar Ivan Meštrovic pa bo izdelal spomenik in ga podaril kot dar svojemu narodu.
X Samomor medicinca. V Zagrebu je skočil s tretjega nadstropja sin vseučiliškega profesorja medicinec Peter Mayerhoffer. Služkinjo je poslal na trg, med tem pa je stopil na balkon in se vrgel na cesto. Bil je pri priči mrtev. Ker ni zapustil nobenega poslovilnega pisma, so razlogi njegovega obupnega dejanja neznani. Pripravljal se je ravno za izpit iz anatomije.
X Preveč navdušen športnik. Pred sodiščem v Beogradu se je te dni zagovarjal krojaški pomočnik Vitomir Pivarski, ki je ponarejal vstopnice za nogometne tekme. Priznal je, da ni imel denarja za vstopnice, da pa je tako navdušen športnik, da si je na ta način priskrbel vstop na igrišče.
X Vas s 190 vojnimi žrtvami. V vasi Zube-tinac pri Knjaževcu je 200 hiš in vsa vas je dala 190 vojakov srbski armadi ter vsi so v svetovni vojni padli. Zdaj so jim postavili v vasi primeren spomenik, za katerega je dal kralj Peter II. 10.000 Din.
Ljubljana
Dnevna pratika.
Četrtek, 21. novembra. Katoličani: Darov. Marije Dev. Darinka. Pravoslavni: 8. novembra Sab. Arh. Mihaela.
Dežurne lekarne.
Dr. Kmet, Tyrseva cesta 43, Trnkoczy, ded. Mestni trg 4, Ustar, Šelenburgova ulica 7.
*
*	Po vsej sili hočejo biti originalni in gredo taborit pozimi, ne pa kakor drugi ljudje v poletni vročini. Niti vprašati ni treba, da so to spet novinarji, ki vabijo vse ljubljansko _ občinstvo in ves slovenski narod na svoj imenitni tabor, ki pač drugje biti ne more, kakor na Taboru. Tam bodo 1. decembra proslavili narodni praznik s svojini jubilejnim koncertom. O njem pač ni treba več izgubljati besed, saj so novinarski koncerti od leta do leta zanimivejši in lepši. Prav posebno bo pa letos novinarsko taborjenje in z njim združena prosta zabava, ko postrežbo prevzemo brhke Ta-borjanke, ki bodo postregle z vsem najboljšim Delale bodo pa tudi nevarno konkurenco drugim plesalkam, ki se zbero brez izjeme vse na Taboru iz vseh ulic in trgov našega mesta. K sreči bo v lej ogromni dvorani dosti prostora za vse plesalce, da se bomo lahko res korajžno zavrtili, poleg tega pa ne bo potreba iskati prostora onim obiskovalcem, ki radi malo posede in pokramljajo ter pozabavajo. Ze danes opozarjamo, kako imenitne prostore bodo novinarji napravili iz lož, kjer boš lahko užival v miru vse koncertne točke, pri zabavnem delu pa videl vse in se zabaval.
*	Miklavž že razburja otroke z najsanjavejši-mi nadami in tudi nekateri trgovci že vabijo Miklavža z najlepšimi darili. Po Stritarjevi ulici mimo razkošnih Krisperjevih izložb z vsem, kar poželi otroško srce, sploh ne moreš več mimo, ker je široki hodnik ves dan na tla-čen z občudujočimi otroci. Splošno po izložbah opažamo, da trgovci za Miklavža niso naročili več predragih stvari, ker tudi ^Miklavž mora računati s krizo, saj je vendar še vedno aktiven nastavljenec nebeškega kraljestva.
*	Zanimanje in veselje za sadjarstvo je Uidi v Ljubljani že tako veliko, da je bila v ponedeljek zvečer že pri prvem predavanju sadjarskega tečaja podružnice SVD prostorna predavalnica v šentjakobski šoli dosti premajhna. Vse kaže, da bo treba poiskati večji prostor, saj so bili poslušalci tako zadovoljni z vsemi
Pride!
Največji šlager sezone!
Priü iz Jeni“
Kino Sloga
*	Včerajšnji tržni dan je bil prav dober, kar se tiče množine in raznovrstnosti blaga, edino kupcev je bilo mnogo premalo. Cene se v glavnem niso izpremenile, vendar so pa Bosanci prignali pure in purane. Sicer niso pitani, vendar pa tudi ne preveč suhi, da lahko govorimo o ugodnih cenah, ko purico dobite že za 35 Din za purana pa morate pač po velikosti plačati od 40 do 60 Din. Pute so še vedno od 25 do ,35 Din, piščanci za cvrtje par 24 do 28 D'to a za pečenje je par 30 Din. Tudi zelenjava je obdržala svoje cene in jo je še vedno dosti, zato je pa cenejših jabolk vedno manj in celo nagnita jabolka prodajajo že po. 2 Din. Drobiž dobiš po 2.50, čedna jabolka veljajo 3.50 Din, finejša imajo pa skoraj edino še branjevke. Tudi nekaj hrušk je na trgu od 2 do 4 Din, a grozdja je prav lepega dosti po 4 Din. Skoraj nič več ni bilo kostanja, ki so ga prodajali po 2 Din liter. Jurčkov sploh ni več, pač pa prav mnogo sivk po 1.50 do 2 Din merica. Ostala živila so prav tako obdržala svojo ceno.
*	Državni Higijenski zavod v Ljubljani sporoča, da vrši zaščitno simultano cepljenje proti davici in škrlatinki vsak dan od 11. do 12. razen nedelj in praznikov. Simultano cepljenje je obenem zaščita otroka proti davici in škr-.latinki. Cepljenje je zastonj, stranka povrne
stroške za cepivo, in sicer za popolno, to je trikratno cepljenje 10 Din. Siromašni, ki se^ izkažejo z ubožnim spričevalom, so oproščeni tudi te takse.
pp^. z,V©*NI »OMO^-Vj
OKOlit KI-------------J
Telefon 33-87
Moderni družabni film
Na otoku
je deloma sniman v Splitu in Dubrovniku Glavni vlogi igrata
Brigita Helm in Wili Fritsch
Dopolnilo običajno Samo še danes ob 7. in 9. uri_
V	petek za ceno Din 3'— boksarski film
„Baer-Camera“
V	soboto premiera
„Gospodižna-gospa“
Hariher
Narodno gledališče. Četrtek 21. nov. ob
20.	uri: Beneška noč. Red C. Znižane cene. — Petek 22. nov.: Zaprto. — Sobota 23, nov. ob 20. uri: Vihar v kozarcu. Red A. — Nedelja 24. nov.: Krstna predstava Majde.
70 odst. popust za vožnjo na Dunaj. Na podlagi turističnega sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo priredi oficielna potovalna pisarna kraljevine Jugoslavije »Putnik« od 15. do 18. decembra 1.1. kompenzacijski izlet s posebnim vlakom na Dunaj. Prijave sprejema najkasneje do 2. decembra 1.1. »Putnik« v Mariboru in Celju.
/\ Cene vina padajo. Po mariborskih hotelih in gostilnah točijo v zadnjem času vino po 8 do 12 Din liter, gostilničarji pa ga kupujejo po 3 do 4 dinarje. Ljutomersko vino, ki velja za najboljše, kupujejo po 3 do 5 Din. Da bo konkurenca še večja, so se pojavili v zadnjem času v Mariboru agenti iz Dalmacije,' ki nudijo dalmatinsko vino po 2 Din, banatsko vino pa po 1-30 do 1-40 Din liter. Zanimivo je, da takozvani »dvojni posestniki« ob meji rajši prodajajo vino v Avstrijo, kjer ga prodajo po boljši ceni.
A "»Drznega plavača«, izborno veseloigro, bo vprizoril v nedeljo 24. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu v Rušah gledališki odsek ruškega Sokola.
A Duhovniške vesti. Duhovni svetnik Karl Obržan, ki je bil doslej izseljeniški duhovnik Holandiji, je postavljen za drugega kaplana pri Sv. Petru pri Mariboru. Dosedanji drugi kaplan Ivan Vodeb pa je postavljen za prvega kaplana iste župnije.
A Radgonski grad prenavljajo. Grad v Gor. Radgoni, ki ga je na nedavni dražbi kupila banovina, so pričeli prenavljati. Te dni si je posebna komisija banske uprave ogledala grad in odredila potrebna popravila. Prva etapa popravljalnih del je že končana in je bilo pri delih že doslej zaposlenih 60 do 90 delavcev. Kot znano, bo radgonski grad preurejen v banovinsko sirotišnico.
A Nesreča pri sekanju drv. V Noršincih pri Ljutomeru se je te dni pripetila huda nesreča. 21 letni posestniški sin Janez Bukovec je sekal drva. Pri tem mu je pomagal njegov 14 letni brat Matija, ki je držal za-
Pride!
Naj večji šlager sezone!
Pfii! ii Jmrnlili“
Kino Sloga
Natečaj. Slovensko planinsko društvo Ljubljani razpisuje osnutek za ovitek »Planinskega vestnika«. Nagrada za sprejeti osnutek znaša 500 Din. Osnutki morajo biti poslani na pisarno SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 4. najkasneje do 1. decembra 1935.
*	Dramski odsek Sokola na Viču vprizori v proslavo ISletnega obstoja gledališkega odseka v nedeljo 24. t. m. ob 20. v Sokol, domu Schönherrjevo »Zemljo« v režiji br. Borštnika. Sokolsko članstvo in prijatelji društva vljudno vabljeni. — V ponedeljek 25. t. m. bo oji.20. sokolsko idejno predavanje za vse v letošnjem letu na novo pristopivše člane, ki je strogo obvezno. Ostalo članstvo vabljeno. Zdravo!
*	Prav posebno opozarjamo na nocojšnjo izvedbo Rossinijeve opere »Pepelka Angelina«. Delo je izvrstno naštudirano in v posameznih glavnih vlogah nastopajo Župevčeva, Kogeje-va, Ribičeva, Gostič, Janko, Betetto in Petrovčič. Dirigira kapelnik Neffat, režija je prof. Šestova.
*	Prva repriza Bakrove igre »Otroci« bo
drevi za red C. Delo je izvrstno napisano ter nam predstavlja konflikt med starši in otroci razmerje med staro grofovsko hišo m hišo. svetnikovo. V posameznih vlogah nastopijo Levarjeva, ter Bratina, Levar. Drenovec, Pia-necki in Jerman. Predstava je za red C
iiilšlISSSlrll
Kino Sloga
Ljubljanski Dvor
Tel 2730
Melodije, ki opajajo!
Danes ob 16.. 19.15, 21.15
Don Jose Moiica
kot kozaški oficir v filmu sijajne, napete in velezabavne vsebine
Donski kozak
Vse melodije v tem filmu je komponiral sam Don Jose Mojica
Kot dopolnilo najnovejši zvočni tednik
Celie
gozdo. Nenadoma je Janezu spodrsnilo in sekira je zadela Matijo v čelo. Takoj ga je oblila kri, kajti imel je presekano čelno kost, ranjeno pa mu je bilo tudi oko. Mladega po-škodovanca so prepeljali v mariborsko bolnico.
^ Sovraštvo med sosedi. Te dni je prišlo v Zg. Dupleku do hudega pretepa med dvema sosednima družinama. Ornikovi in Januševi se že dalj časa sovražijo, ker Orniki ne pustijo sosedom pasti na svojem travniku. Sedaj je bila mera polna in Januš Franc je z dvema svojima tovarišema napadel Jožefa in Alojzijo Ornik, ki sta Tiila oba lažje poškodovana. Zvečer istega dne so isti napadalci navalili na Ornikovega sina Slavka, ki je v zadnjem trenutku pobegnil v neko drvarnico., toda Januš je planil za njim, kar pa je postalo zanj usodno. Slavko je pograbil sekiro in z njo udaril Januša po ramenu in mu prizadejal dolgo zevajočo rano. Zadeva bo končala pred sodiščem.
A S ptičko ni dobro zobati. Snoči je delavec Matevž C. iz Maribora popival v gostilni na Koroški cesti. Postal je truden in skoraj bi bil za mizo zaspal. Naročil si je sobo in odšel k počitku. Kmalu pa je prišla za njim v sobo neka mlada lahkoživka in se mu ponudila za kratek čas. Seveda Matevž ponudbe ni odklonil, toda- po kratkočasnih uricah ga je čakalo grenko razočaranje. S prikupnim dekletom je izginila tudi njegova denarnica, v kateri je imel nekaj stotakov.
A Zima se bliža — drva kradejo. V Rušah ima uprava falskega veleposestva skladišče za drva. Tam so navozili mnogo drv, ki so jih delavci vsak dan sekali. Sedaj so ugotovili, da je zmanjkalo iz skladišča 12 kub. metrov nasekanih drv. Tatvine je osumljen delavec L. M. iz Lobnice.
A S kolom ga je. Preteklo nedeljo je 38-letni posestnik v Gočovi pri Sv. Trojici v Slov goricah napadel s kolom posestnika Fr. Krambergerja in ga precej nevarno poškodo-
Ä Krstna predstava v mariborskem gledališču. V nedeljo zvečer bo v mariborskem gledališču krstna predstava izvirne Knafhe-Kozinove operete »Majda«. Opereto je tekstovno priredil Ferdo Delak, ki je obenem tudi režiser. Ostro ritmično in temperamentno glasbo je »Majdi« napisal prof. M. Kozina, besedilo pesmi je oskrbel Mirko Jelačin. Scenski načrt in sceno samo je izdelal akad. slikar Ljubo Ravnikar. Krstna predstava se pričakuje z velikim zanimanjem.
A Mrtvec v pohorskem potoku. V potoku, hi loči Hrastje in Vrhov dol v Logu, so našli včeraj popoldne mrtvega posestnika in drvarja Alojza Pušelca iz Lobnice. Pokojnik je najbrže po nesreči na strmem m _ opolzkem bregu strmoglavil v potok, kjer je obležal nezavesten in je utonil. Alojz Puselc je bil znan širom Pohorja kot priden in priljubljen drvar.	.
A Grajski kino. Danes sijajna veseloigra »Gospod brez stanovanja«. Glasba:	Robert
Stolz. V glavnih vlogah sama znana imena, ki jamčijo za smeh in zabavo: Herman Thi-ming, Paul Hörbiger, Leo Slezak in Adela S 3. lici 1*0 ck
A Kitio Union. Danes premiera letošnjega edinega filma slavnega tenorja Schmidta Josefa »Moj najlepši dan«. Film, ki nudi poleg očarljivega petja tudi mnogo zabave in pa smeha.
I Zopet kričeče socialne krivice. Iz rudnika »Antonov rov« v Zbelovem pri Poljčanah so včeraj zopet šli skozi Celje štirje reveži, kateri so morali delo v tem rudniku opustiti, ker jim r ' izplačal zasluženega denarja. Delali so 6 do 8 tednov ter je ob koncu tega časa vsak dobil izplačanega le 80 Din. Za ta denar jih niso mogli preživljati niti tamkajšnji kmetje, obenem pa so si delavci uničili vso obleko in so brez sredstev. Radovedni smo, ali znesek 80 Din zadostuje za 8 tednov za hrano in stanovanje tudi lastniku g. Klaussu, ki je inozemski državljan. Vse pd}0-čilne činitelje opozarjamo, da tako izkoriščanje naših delavcev preprečijo, oblasti pa priporočamo, da naj izkoriščevalce iz naše države izžene. Če rudnik ne more uspevati, naj ga zapro, da ne bodo delavci zastonj delali.
■	Smrtna kosa. V Prešernovi ulici 4 je v torek umrla zasebnica 77 let stara* Mesarič Marija iz Celja. V bolnišnici pa je 18. t. m. umrl 62 letni posestnik Lampret Jurij iz Velike ravni pri Vojniku. Oba naj v miru počivata! žalujočim sožalje!
H Slikar Aleksander Klein, ki riše z nogo, bo razstavljal le še nekaj dni. Razstava slik je v dvorani Mestne posojilnice. Obisk je bil doslej prav lep.
■	Napad z nožem. Iz Hrastnika nam poročajo, da je pretekli torek bil na cesti napaden 26 letni Kožar Franc, topilničar v steklarni. Neki tovariš ga je zabodel z no: žem v trebuh in mu močno poškodoval tudi prsni koš. Kožar se zdravi v celjski bolnici.
■	Gostovanje ljubljanske drame bo, kakor smo zvedeli, 26. novembra z vprizoritvijo Skarkinove drame »Tuje dete«, če bo namreč do takrat vprizarjanje tega dela dovoljeno. Prihodnja gostovanja bodo 3. in 17. decembra.
a Mestna občina je sicer znižala^ nekaterim najemnino, kdaj bo poziv za znižanje najemnin izšel na druge hišne posestnike, smo radovedni.
■	Do zopetnega razračunavanja med socialisti je prišlo preteklo nedeljo, ko se je sestal socialistični Medstrokovni odbor.
Zagorie
Gospodnjsko - nadaljevalna šola. Pred
kratkim se je pričel na zagorski soli tečaj gospodinjsko-nadaljevalne šole, ki ga vodi tukajšnja učiteljica gdč. Pahor Marija. Za tečaj se je prijavilo 30 gojenk, a sprejetih je bilo le 12, in to radi pomanjkanja prostora. Pouk se vrši Škrat tedensko. Dvakrat na teden se dekleta poučujejo o kuhi in gospodinjskih delih, enkrat tedensko pa v teoriji. O zdravstvu in higieni bo predaval tukajšnji banovinski zdravnik dr. Grum Slavko, živinozdravnik dr. Rutar France o živinoreji in mlekarstvu, o vrtnarstvu in gospodarstvu pa učitelj Kopriva Janez. Praktičen pouk bo zazdaj v kuhinji solske sluginje, na spomlad pa namerava tukajšnja občina preurediti nekaj prostorov v kleti šole, ki bodo služili temu namenu Za nabavo posode je občina naklonna 750 Dm podpore. Pouk v tečaju bo trajal 6 mesecev in je namenjen predvsem dekletom delavskih in kmetskih starsev, ki nimajo sredstev da bi posečale strokovne tečaje.
Hranilnici in posojilnici v Zagorju ob Savi r. z. z n. z. je ministrstvo za kmetijstvo dovolilo 1. odlog plačil na 5 let od 24. oktobra 1935 dalje. Odlog velja za dolgove nastale pred 10. majem 1935. 2. obrestna mera na stalne vloge se odreja na 2% brutto, računajoč od 8. maja 1935 dalje.
Smrtna kosa. V ljubljanski bolnici je umrl župnik g. Osolnik Franc iz Izlak. Pokojnik je bil doma iz Morave m je tukaj služboval nad 15 let. Pokopali so ga pretekli teden v petek, dne 15 t. m. na pokopališču pri Sv. Krizu y Ljubljani. Po: °-reba se je udeležilo precej domačinov. Naj v miru počiva! Dne 14. t. m. je umrla ga Ulager Marija. Pokojnica je dolgo bolehala za neozdravljivo boleznijo. Pogreb je bil v soboto, dne 16. t. m. Naj v miru počiva! Prizadetim naše sožalje!
Kino Triglav predvaja v soboto 23. ob 19. uri film »Pravica zmaguje«. V nedeljo 24. ob 17. in 19. uri pa poje slavni tenorist »Jan Kiepura« v prekrasnem filmu »Pesem za Tebe.
Narodno gledališi®
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
21.	novembra, četrtek: Otroci. Red C.
22.	novembra, petek: zaprto.
OPERA
21.	novembra, četrtek: Pepelka Angelina. Red Četrtek.
22.	novembra, petek: ob 15. uri: Manon. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din
Gospodarstvo
Zadružna vprašanla
Ljubljana, 20, novembra.
Gospodarska stiska ni prizanesla niti našemu zadružništvu, ki se z ostalimi denarnimi ustanovami vred nahaja v težavnem položaju. S splošnega narodno-gospodarskega in socialnega stališča je celo treba naglasiti, da je položaj še v toliko težji, ker so s stisko kreditnega zadružništva prizadete gospodarsko že itak šibke ljudske plasti, ki jim je bilo zadružništvo edina gospodarska nadeja in varno pribežališče. Na zadružni razvoj v naši državi je zatorej iz razumljivih razlogov pomembno vplivala kmetska zaščita, h kateri je treba sedaj še prišteti nov zadružni zakon, ki ga bo v decemberskem zasedanju pretresala Narodna skupščina. Ti dve vprašanji že delj časa zaposljujeta naše zadružne organizacije njih vodilne funkcionarje, ki jima spričo splošnega težkega gospodarskega položajo posvečajo še prav posebno pozornost, kajti v našem narodnem življenju zavisi v največji meri vprav od zadružništva kako bomo zacelili gospodarska rane.
NAŠE ZADRUŽNIŠTVO O NOVEM ZADRUŽNEM ZAKONU
Na željo narodnih poslancev, Članov odbora za proučitev načrta novega zadružnega zakona je Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani priredila v torek, dne 19. t. m. posebno konferenco, ki je informirala poslance o potrebah in težnjah našega zadružništva. Konference so se udeležili narodni poslanci Karel Doberšok, Milan Mravlje in Ivan Prckoršek in nekateri vodilni zadrugarji. Konferenci je predsedoval predsednik Zveze Ivan Pipan, poročal pa ravnatelj Fran Trček. V živahno razpravo so posegli poleg vseh treh poslancev zlasti Josip Lenarčič, Hinko Šumcr in Dolfe šaner.
Konferenca je ugotovila, da je načrt zakona v splošnem dober, ker prinaša več jasnosti, preciznosti in striunnosti ter zlasti tudi potrebne disciplinske sankcije. Vsebuje pa dve senčni strani, ki bi utegnili brez praktične koristi zelo podražiti in zamotati poslovanje zadrug. To sta prevelik birokratizem in preoster prelom s tradicijo pri sicer redkih zadrugah, ki so se oddaljile od osnovnih zadružnih načel. Zadružništvo je svobodna ljudska ustanova, zato ni nikjer dobro uspevala, kjer so jo hoteli preveč zbirokratizirati in uniformirati.
Narodni poslanci so vzeli pripombe zadrugar-jev na znanje z obljubo, da jih bodo upoštevali pri obravnavanju načrta v Narodni skupščini.
ZADRUŽNI ODPLAČILNI NAČRT ODOBREN
Nova uredba o zaščiti kmetov je določila, da morajo kmetske zadružne organizacije same sestaviti načrt, po katerem bodo kmetje plačevali pri njih svoje dolgove. Sedaj pa je kmetijski minisier na predlog zadružništva na novo potrdil odplačilni načrt, ki so ga zadružne Zveze sestavile spomladi in je veljal do objave sedanje uredbe. Glede odnosov med kmeti in njihovimi zadrugami se torej ni nič spremenilo. Odplačilni načrt bo v najkrajšem času objavljen v Službenem listu in bo s to objavo zopet dobil zakonsko veljavnost.
Ob predložitvi načrta ministrstvu so zadružne organizacije izjavile, da nimajo s čim kriti izgub, ki bi jih utrpele radi morebitnih odpisov dolgov, zato prepuščajo državi, da izpolni obljubo vlade, da bo država prispevala za primerne odpise. Glede obrestne mere pa bodo zadruge popuščale kolikor največ bodo mogle z ozirom na obveze do vlagateljev.
Kmetske zbornice?
Podoba je, da naposled le dozoreva vprašanje kmetskih zbornic, ki jih tako težko pričakujejo vsi kmetje v naši državi. Nekateri časopisi že poročajo, da se bo v najkrajšem času pričelo resno reševati vprašanje kmetskih zbornic. Zbornice naj bi se po teli vesteh osnovale v posameznih kmetijskih centrih. Kmetje, katerih gospodarstvo je že popolnoma na tleh, z veliko nestrpnostjo pričakujejo uresničenje te svoje davne želje, da se bo na ta način, ko bodo sami vzeli svoje gospodarstvo v lastne roke, le nekoliko zboljšal obupen položaj našega kmetskega gospodarstva v vsej državi. Po časopisnih vesteh je vprašanje že tako dozorelo, da je celo kmetijsko ministrstvo že izdelalo pravilnik o poslovanju kmetskih zbornic. Vsekakor bi bilo želeti, da se predviden osnutek o kmetskih zbornicah predloži, predno bo dokončno sprejet, vsem zainteresiranim obstoječim kmetijsko-strokovnim organizacijam, kmetijskim strokovnjakom in preudarnim agrarnim politikom, kakor tudi našim zadružnim organizacijam, ki najgloblje in do potankosti poznajo naše kmetsko gospodarstvo.
Bilanca »Zadružne zveze«
Iz »Jugoslovanskega Lloyda« posnemamo naslednjo bilanco Zadružne zveze v Ljubljani: »Zadružna zveza v Ljubljani je objavila svojo bilanco za preteklo poslovno leto. Na aktivni wtrani izkazuje bilanca terjatve v iznosu 62 milijonov dinarjev v tekočem računu, in 114.1 milijona dinarjev plasiranega denarja pri »Zadružni gospodarski banki«. Stanje efektov znaša 27.8 milijona dinarjev. Na pasivni strani bilance sta dve novi postavki, ki sta v zvezi s sanacijskimi odredbami in osnovanjem sanacijskega fonda za zadruge, ki znaša 2.3 milijona dinarjev. Poseben fond po čl. 15 uredbe o zaščiti denarnih zavodov znaša 1.7 milijona dinarjev. Zveza je valorizirala bilančno vrednost svojih nepremičnin na 4.7 milijona dinarjev, s ferner je omogočen odpis v skupnem znesku 5.9 milijona dinarjev. V svrho odpisa je uporabljeno 0.5 milijona dinarjev rezerve. Plasmani včlanjenih zadrug znašajo v tekočem računu pri Zvezi 201.3 milijona Din, nasproti 199.4 milijona dinarjev koncem leta 1933. Število včlanjenih zadrug se je v teku preteklega poslovnega leta zmanjšalo od 685 na 673.«
Nemški narod morejo prehraniti edinole kmetje
Na velikem zasedanju kmetskih organizacij v Goslaru v Nemčiji, se je zlasti poudarjalo, da so nemški kmetje dolžni in tudi edino zmožni prehraniti nemški narod. S tem je postavljena ta naloga na stvarne temelje, ki jih noben narod ne more zatajiti, ne da hi s tem tvegal svoj obstoj. Prehrano bi se sicer dalo zajamčiti tudi na drug način, toda le v pri-hieru, če bi bili trgovinski in gospodarski od-hošaji med posameznimi državami drugačni kakor so danes. Nemško državno vodstvo nikakor ne smatra, da je z avtarkijo idealno reše-ho vprašanje nemškega naroda. Vendar pa vprašanja prehrane vse dotlej, dokler se mednarodni položaj ne izpremeni in dokler bo izmenjava življenjskih dobrin služila kot orožje *a napad, ni mogoče rešiti na drugačen način, nakor edino le v borbi za lastno produkcijsko neodvisnost v pogledu prehrane.
Preosnova nemškega gospodarstva. Nemški Pravnik in gospodarstvenik M'enkenmayer piše v. časopisu »Die Nazionalwirtsehaft«, da mora nemško gospodarstvo usmerjeno tako, da 0 vsak čas lahko pripravljeno zoperstaviti se ^fPedarski blokadi. Gospodarstvo se mora Hii, čas spremeniti v vojno gospodarstvo. V l,0ein časopisu poroča pravnik Gichar, da se ne v bodoči vojni moral mobilizirati poslednji Mav]- državljan. Po njegovem mnenju pred-vitjgin načrtno gospodarstvo, kakršnega pred-v° jja nacionalni socializem, najtrdnejšo osno-gospodarsko organizacijo v slučaju vojne.
Gospodarske vesti
— Naše lesno tržišče. Zaradi sankcij proti Italiji je zavladalo na slovenskem lesnem tržišču silno resignirano razpoloženje. Vsak izvoz našega lesa je trenutno popolnoma izključen. Obljubljajo se sicer nova tržišča, toda kdo ve, kdaj in kako bo do tega prišlo. Tako bo odslej vse naše lesno bogastvo ležalo v skladiščih in čakalo boljših časov. Veliko vprašanje pa je, ali bo mogla naša lesna industrija in trgovina v teh težkih dobah utrpeti ta nenavaden udarec.
. = Velik izvoz boksita. V poslednji dobi je delavnost v industrij*! boksita zelo živahna, zlasti v ležiščih okoli Šibenika in Darniševa, kjer delajo s polno paro in maksimalno zaposlitvijo. V teh dneh bodo na večje tovorne ladje naložili nad 30.000 ton boksita za razne države.
— Zakoni o sladkovodnem ribarstvu, živinoreji in sadjarstvu. V ministrstvu za kmetijstvo se izdeluje zakon o sladkovodnem ribarstvu. Poleg tega se izdelujeta še zakona o živinoreji in sadjarstvu. Predvideva se, da bo ministrstvo omenjene osnutke zakonov že do konca leta predložilo Narodni skupščini.
— Nova železniška postaja. Te dni je bila otvorjena na progi Virovitica-Bač nova železniška postaja Zrinj. Z otvoritvijo te postaje s°v sedaj tesnejše povezane okoliške vasi s tržnimi centri, tako da bodo mogli kmetje lažje plasirati svoje poljske pridelke.
= Prva kopališka zadruga v Dalmaciji. V zadružni register se je vpisala kopališka zadruga v Velikem Ižu. Namen zadruge je pospeševati turizem, graditi kopališča in pospeševati sport v kopališčih. Za prvo nalogo pa si je postavila omenjena kopališka zadruga zgraditi ogromen zadružni hotel.
. = Obtok novčanic naše Narodne banke se je v dobi od 8. do 15. nov. zmanjšal za 53 milj. 426.600 na 4.823,837,780. Zlata in devizna podloga se je povečala za 5,994.072 Din. Obveze na pogled so znašale 6.235,734.975 dinarjev, s skupnim kritjem 29-73 odst., dočim je znašalo zlato kritje 26.79 odst.
— Izvoz konj iz Medjimurja. Pretekli teden se je mudilo v Čakovcu več konjskih trgovcev iz Vorarlberga v Avstriji, ki so prišli z nalogo, da nakupijo 100 konj medjimurske pasme. Doslej so jih kupili 32, in sicer po ceni 3500 do 5000 Din. Zanimivo je, da so takoj plačali v gotovini kmetom, ki so prodali konje. Ostalih 68 konj pa bodo nakupili še te dni.
-v: Turistični rubelj v Sovjetski Rusiji. Sovjetska vlada je objavila izdajo takozvanega turističnega rublja. Tečaj tega rublja je postavljen na osnovo dolarja, in sicer 4-35 rublja za 1 dolar.
— Angleška trgovinska politika v luči sankcij. Angleška vlada je obvestila vlade Nemčije, Madjarske, Avstrije in Švice, da bo moralo imeti blago, namenjeno za izvoz v Anglijo, priložena posebna izkazila, ki bodo dokazala verodostojnost izvoznega blaga. Namen teh izkazil o verodostojnosti blaga je v tem, da se na ta način prepreči uvoz italijanskega blaga v Anglijo skozi druge roke. Na ta poziv angleške vlade je doslej odgovorila edinole Nemčija, poudarjajoč, da je to zahtevo silno težko sprovesti, pri čemer se je sklicevala na klavzulo o največjih ugodnostih.
— Češkoslovaška prekinila kompenzacije z Italijo. Češkoslovaška Narodna banka je prenehala dajati dovoljenja za privatne kompenzacijske posle z Italijo. Ta odredba je izdana zavoljo velikega klirinškega salda.
—	Lesna proizvodnja v Rusiji. Po letošnjem načrtu bodo v Sovjetski Rusiji izsekali 110.65 milijonov kub. metrov lesa, oziroma 8-4 odst. več nego lansko leto. Od omenjene lesne proizvodnje odpade 69-8 na gradbeni les, 34-8 milijonov kub. metrov pa na les za kur-javo.
—	Nezaposlenost v Češkoslovaški. Koncem oktobra je bilo v Češkoslovaški vpisanih 602 tisoč 775 nezaposlenih članov. V primerjavi z
nezaposlenostjo v septembru je število poraslo za 5.1 odstotka.
= Znižanje privatnega diskonta v Nemčiji. Na nemškem denarnem tržišču je poslednji čas likvidnost čedalje večja. Zavoljo tega je diskont za kratkoročna denarna posojila znižan na 3 odstotke.
— O denarnem prometu med Švico in Italijo je izdal švicarski državni svet naredbo, s katero se urejujejo vsi denarni odnosi z Italijo. Po tej uredbi so prepovedana vsaka plačila Italiji, medtem ko se morajo vse terjatve, ki jih ima Italija nasproti Švici, vplačati edino le pri švicarski Narodni banki.
Borzna poročala
DEVIZE
Ljubljana, 20. novembra. Amsterdam 2975.28 —2989.88. Berlin 1756.08—1769.95 Bruselj 740.24—745.31, Curih 1424.22—1431.29, London 215.27—217.33, Newyork 4347.51-4383.82, Pariz 288.71—290.15, Praga 181.19—182.30, Trst
Da ni šlo za razprodajo, je ugotovljeno iz tehle dejstev: Ker je tvrdka sporočila, da pri-epe 5000 parov cenenih čevljev z majhnimi tovarniškimi napakami. Potemtakem je bila objavljena prodaja določene količine in določene vrste čevljev po posebni ceni. Taka prodaja blaga z napakami pa ni niti prepovedana po zakonu ter je v trgovini običajna Ker zakon take prodaje ne zabranjuje, torej tudi ne more biti prepovedana reklama za tako prodajo. Prav tako pa je iz navedenih dejstev razvidno, da ni šlo za razprodajo blaga, ki bi imela namen opustiti obrat. Reklama, ki jo je vršila tvrdka Bafa, jasno dokazuje, da je 51o v tem slučaju za prodajo določene količine cenenih čevljev z majhnimi tovarniškimi napakami. Ta reklama seveda tudi ni mogla vzbuditi vtisa, da gre za razprodajo, ker je bil v njej jasno naveden namen le prodaje. Taka reklama lorej v tem slučaju ne more biti predmet spora uiti ne more vzbuditi vtisa, da je šlo za razprodajo v smislu § 158 zakona o obratovalnicah.
353.96—357.05.
Curih, 20. novembra. Beograd 7.—, Paris 20.2725, London 15.15.-/', Newyork 307.75, Bruselj 52.—, Milan 24.90, Madrid 42.0250, Amsterdam 208.95, Berlin 123.75, Dunaj 56.75, Stockholm 78.15, Oslo 76.15. Kopenhagen 67.65, Praga 12.73, Varšava 57.8750, Atene'2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 0.6850, Buenos-Aire-s 0.8050.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 20. novembra. 7% in vest. posojilo 78—79—79—80, Vojna škoda 353.50—354.50— 355; 4% agrarne obveznice 43 den.; 7% Ble-rovo posojilo 70.50—71.50, 8% Blerovo posojilo 81.50 bi., 7% posojilo hipot banke 74 den., 6/o beglücke obveznice-č' -61.50, Agrarna priv. banka 228—230, Dunaj-Zagreb 864—874—869, Dunaj-Beograd 869.89—859.89, Grčija-Zagreb 28.65—29.35—29.00, Gr ija-Beograd 28.25 povpr. Priv. kür. London-Zagreb 250.57—252.17—251.37 Priv. klir. I ondon-Beograd 250.42—248.82, Priv. klir. . Madrid-Zagreb '	612.50—622.50—617.50,
Priv. klir. Madrid-Beograd 615 povpr. Trboveljska 110 bi.
BLAGOVNO TRŽIŠČE
Novi Sad 20. novembra. Pšenica Bačka 152—156, Bačka ladja Tisa 161—163, Slavonska 153—156, Sremska 154—155, Banaška 153 —156. — O es neizpremenjen. Rž ne notira, Ječmen, koruza neizpremenjeni. Moka Bačka in banaška og ogg 235—250, št. 2. 215 230, št. 5. 195—215, št. 6. 172.50—192.50, št. 7. 152.50—162.50, št. 8. 105—110. Fižol in otrobi neizpremer' no. Tendenca čvrsta. Promet srednji. — Jutri borza /aorta!
Banska uprava razveljavila odlok mestnega načelstva v Novem Sadu o prepovedi poslovanja tvrdke Bata v Novem Sadu
Tvrdka Bata in poslovcdja njene prodajal nie; v Novem Sadu sta se pritožila proti odloku splošne upravne oblasti 1. stopnje v Novem Sadu št. 25.849 z dne 14. novembra t. I. Banska uprava je imenovani odlok iz formalnih in materialnih razlogov razveljavila, in sicer:
1.) Ker oblast 1. stopnje sploh ni ugotovila v osporavanem odloku dela razprodaje po § 158, a je kljub temu za trajno prepovedala tvrdki Bafa poslovanje v njeni novosadski poslovalnici na podlagi § 400, odst. 2, točka 2. — 2.) Ker je izrekla kazen proti poslovodji v Novem Sadu :n proti tvrdki v Borovem, ne da bi ju bila zaslišala. — 3.) Ker ni z ničemer pojasnila del odloka o uporabi § 404 zakona o obratovalnicah. __ 4.) Ker v kazenskem postopku sploh ni utemeljevala obstoja inkriminirane reklame, na podlagi katere je izdala svoj odlok. — 5.) Ker ni z ničemer ugotovila obstoja dela iz § 168 pom. zak., da je poslovodja prodajalnice z reklamo nad prodajalno in v dnevnikih »Dan« in »Reggeli Ujsag« v javnosti vzbudil mnenje, da se vrši razprodaja.
V odloku banske uprave je pravno zanimivo razloženo tolmačenje predpisov o razprodaji in o reklami za razprodajo. V § 158 zakona o obratovalnicah se kot razprodaja smatra postopek kake osebe, podvzet v ta namen, da čim prej na drobno razproda »robo ali druge stvari, ki so v zvezi z obratovanjem kake obratoval-niče«.
Iz take definicije zakona je razvidno, da gre za prodajo blaga z namenom, opustiti obratovalnico. To je potrjeno tudi z naštevanjem primerov, v katerih daje oblast tako dovoljenje. Ti primeri so 1.) smrt lastnika, 2.) selitev obratovalnice iz kraja v kraj, 3.) prostovoljna opustitev obratovalnice in 4.1 opustitev radi elementarne nesreče.	. .
Oblast prve stopnje ni mogla ugotoviti no-benega izmed naštetih primerov niti ugotoviti dejstva, da se vrši razprodaja brez dovoljenja. Radi tega ni imela povoda za uporabo sankcij § 400, odstavek 2, točka 2 pom. zakona.
Ureditev dolgov
potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc.
Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite.
Edina koncesijonirana komercijalna pisarna:
LOJZE ZAJC,
Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18
Hranilne knjižice
prodate ali kupite najbolje
potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko!
Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10
Zanimivosti z vseh strani
Ob gornjem Solimosu v državi Amazonas so našli ogromno zver, ki je dolga 26 m in je po svoji strukturi zelo podobna predzgodovinskim zverem.
Dunajski listi poročajo, da je redarstvo stavilo vladi predloge glede popolne ukinitve beraške nadloge, ki je posebno huda na Dunaju samem. Za berače bodo zgrajena posebna delovna taborišča Mislijo, da bo vlada sprejela potrebne ukrepe že prihodnje dni in da bodo stopili v veljavo še pred koncem letošnjega leta. Na Dunaju bodo zgradili sirotišnico, ki bo obvezen dom za vse delazmožne berače.
Is raznih krajev Poljske prihajajo poročila o napadih nacionalistične mladine na Žide. V Sosnovicah so vrgli bombo na židovsko sinagogo. Ena oseba je ubita, druga ranjena. Škoda je izdatna.
Francoski poštni minister Georges Mandel ,je otvorit novo postajo za televizijo. Studio se nahaja v ulici Grenela. Naprave same so postavljene na Eiffelovem stolpu. Valovna dolžina znaša 7 m, za vsako sliko bo na razpolago 180 črt. Na ta način bodo emisije te postaje med najpopolnejšimi. Sprejemali jih bodo lahko v vsem pariškem okolišu s posebnimi sprejemniki. V posameznih pariških okrajih bodo postavili javne sprejemnike.
Mirovne nagrade ne bo. Letos ne bodo podelili Nobelove mirovne nagrade.
Največji parnik na svetu »Queen Mary« bo zapustil ladjedelnico v Clydu 24. marca prihodnjega leta.
Iz Kölna poročajo, da je bil neki arijec radi svojih odnosov z neko Židinjo obsojen na devet mesecev zapora. S tem je prekršil zakon o čisto-ti plemena. Do zdaj so določbe tega zakona izvajali samo v primerih, v katerih so Židje stopili v odnose z arijskimi dekleti.
Z Bermudskih tokov poročajo, da je gene-ravni guverner na glavnem otoku odredil pričetek gradnje velikega letališča ,ki bo služilo kot baza za tranaatlanski promet. Za letališča in hangarje je zaenkrat določen kredit v zne eku 47.000 funtov šterlingov.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. iu ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu
ČINOVNIK vešč vseh pisarniških del, perfekten knjigovodja tudi kartoteke bilancist, popolnoma samostojen, kbrespondent za slovensko, srbohrvatsko, nemško, italijansko in francosko, dober kalkulant in administrator v neodpovedani službi, želi ugodnejšega mesta. Informacije prvovrstne Gre eventueino tudi izven Ljubljane. Cenj. ponudbe pod »Dober namestnik« na upravo lista.
DIJAKU-NIŽJEŠOLCU nudim ceneno stanovanje z zajtrkom in event. pomoč pri učenju. Cena po dogovoru. Ljubljana, Rožna ul. 7/L
KUPIM HRANILNO KNJIŽICO kmetske posojilnice z vlogo do Din 15.000‘—. Ponudite |X)d »Knjižica« na upravo lista.
GRADBENI RISAR, absolvent 3 letnikov gradbene srednje šole, z večletno prakso išče primernega zaposlenja. Ponudbe na upravo pod »Gradbeni risar«.
Ne bo Vam žal!
Še dunes si pre~, skrbite in poskusi arketnoj voščilo
Žlffe
s katerim očistite Vaše parkete vseh madežev, Jim daste lep sij »J, obenem pa osvežujoči duh v sobi.
Cena škatlji .... Din Ul—
Velika škatlja ... Din 18’— Odprto po kg ... Din 24-—
Glavna zaloga;
R. HAFNER, Ljubljana, Celovška c. 61
Telefon 35-65
Sli
Zima, dež, mraz...
Obleke, plašče
A. & E. Skaberne
Ljubljana
F—st . < "i»-.: g&silei v Kewyorku so izvolili predsednika Roosevelta za svojega častnega
člana. Tudi ob tej priliki Roosevelt ni štedil z dobro voljo in na glavo si je dal celo
gasilsko čelado
Kultura
Zak&i se tli odvetnik Destosss črtan iz odvetniške zhornke?
Kakor smo že včeraj poročali, je nastal med razpravo proti morilcem blagopokojne ga kralja Aleksandra I. Zedinitelja spor med so-diščem in zagovornikom obtožencev. Danes objavljamo podroben potek tega spora:
Aix en Provence, 19. novembra. AA. Sodišče nadaljuje zasedanje ob 14.20 v ozračju, ki napoveduje spopade.
Ni se še predsednik dobro vsedel in odložil čepice, ko zahteva zagovornik Desbons besedo in pove, da ima dopolnilne pridržke k dopoldanskemu incidentu s pismom.
Na te besede pa je predsednik razburjeno vzkliknil: Najprej boste poslušali sklep o vaših dopoldanskih pripombah.
Nato je nastala krajša pavza. Tajnik je prečital sklep sodišča, ki odklanja dopoldanske pripombe kot neutemeljene. Predsednik je vrnil Desbonsu njegove dopolnilne pripombe, ki jih je vložil pismeno. Sluga mu pravi: Izvolite jih sprejeti. Toda odvetnik odgovori: Ne! Sluga jih nato vrne tajniku.
Nato je predsednik odredil prehod k zasliševanju Pospišila. Odvetnik Desbons vpade v besedo in vzklikne: Ne! To se ne more zgoditi vse dotlej, dokler so na vrsti odgovori.
Med občinstvom se slišijo glasovi protesta in vzkliki. Desbons je srdit. Državni tožilec se razburjeno preseda, nato pa stopi proti Desbonsu:
Vem, kaj bi radi, manevrirati hočete in izigrati poroto.
Recite to poroti! zavpije besno Desbons: in zahteva, da najprej odgovore na njegove pripombe in šele potem naj se začne zasliševanje Pospišila.
Zgoraj pristaja orjaško luksuzno ekspresno letalo, v katerem je prostora za 43 potnike in katero vrši letalsko potniško službo med zapadno obalo Amerike in Kitajske. Spodaj pogled v kabino za potnike
Nastalo je prerekanje med državnim tožilcem in odvetnikom, ki vzklikne:
Ne boste dobili glav obtožencev, ne vi (obrne še k državnemu tožilcu) ne krvnik!
Predsednik podeli besedo državnemu tožilcu, ki izjavi, da sodišče ne more sprejeti kakšnih nadaljnjih dopolnilnih pripomb Desbonsa, ki jih ni niti videl.
; A Sodišče jih je vendarle sprejelo! zavpije razkačeno Desbons.
Prvič v življenju, izjavi državni tožilec, vidim odvetnika, ki se tako vede pred porotnim sodiščem.	''	.
Prepovem vam, da bi mi dajali nasvete, odgovori Desbons.' Spet je padla beseda »liia-irevri« in državni tožilec je namignil na do-
poldansko pismo, izročeno poroti, in dejal, da ga je lahko poslal Desbons sam.
Desbons skoči pokonci: To je stvar, ki je ne prenesem. Ali naj mar še to doživim v letu 1935. v republiki?
Državni tožilec se razburjeno preseda na stolu in zavpije: Nemogoče je to vzdržati. Zahtevam, da se Desbons črta iz odvetniškega stanu.
Evo, to naj se imenuje pravica! zavpije Desbons.
Predsednik reče Desbonsu: Dam vam besedo, da odgovorite državnemu tožilcu.
Desbons začne govoriti:
Že v drugo se branim pred tem sodiščem, ko branim druge. Z menoj se ravna tako kakor z obtožencem. Jaz tu vršim samo svojo dolžnost. 25 let sem že odvetnik, tu se pa ravna z menoj, kakor s potepuhom. Doživljati moram najgrše napade (slišijo se glasovi iz občinstva, o katerih se ne ve, ali pomenijo odobravanje ali protest. Tudi iz novinarskih vrst so vstali protesti.) Jaz sem sin sodnika, nadaljuje Desbons, poštenega in neodvisnega. Mogel bi bil napraviti veliko politično kariero in zaslužiti ter zapraviti velike denarje, toda izbral sem si poklic, ki ne bogati človeka. Očitajo mi knjige, ki sem jih napisal, in prepričanje, ki ga zastopam, toda jaz, ki sem bil generalni tajnik stranke, ki je dala Franciji tri predsednike vlade — kaj sem, kaj imam in kje sem?! Očitajo mi moje zveze, a vendar sem bil vzlic družine brez družine, sam v življenju brez svojih bližnjih okoli sebe, toda od očeta sem podedoval čut pravice.
Tedaj vstane predsednik odvetniške zbornice v Aixu Soulinot in izjavi: Zaslepljen je od stvari, ki jo zagovarja. Še enkrat vas prosim, bodite pri procesu obzirni z njim. Mučno mi je priznati, da je prekoračil meje, toda prosim vas... (Predsednik si posadi čepico na glavo, to pomeni prekinitev razprave. Porotniki vstanejo.)
Ob 14.50 se sodišče umakne na posvetovanje na zahtevo državnega tožilca Rolla.
Med občinstvom vlada nemir. Poslušalci komentirajo Desbonsa, ki se med tem razgovarja s Pospišilom.
Ob 15.25 se je seja nadaljevala. Predsednik izjavi: Prečitati mi je tole razsodbo:
Ker kljub opominom s strani porotnega sodišča tekom včerajšnjega dne Desbons ni prenehal, da čedalje bolj ovira razpravo in da prekinja njen redni potek s svojimi neprimernimi napadi proti državnemu tožilcu, kakor proti porotnemu sodišču,
ker je pri otvoritvi tega zasedanja Desbons, med tem ko je sodišče sklepalo o zaključkih,
ki jih je Desbons na včerajšnji seji med čitanjem prekinjal, zahteval potrdilo o prejemu drugega zaključka, ga je predsednik sodišča opozoril, da mu bo dal besedo, čim bo sklep prečitan. Desbons je pa izročil delovodji drugi sklep, ki ga ni prečital, in zahteval potrditev tega prejema. Predsednik je potrdilo tega prejema vzel na znanje samo s pridržkom, in izjavil, da se bo po preeitanju sklepa pristopilo k proučitvi tega zaključka, ki ga sodišče ni vzelo na znanje. Ko pa je bil sklep prečitan, je zahteval predsednik od Desbonsa, naj prečita svoj sklep. Ta pa je to odklonil, rekoč, da se je storila nepravilnost že v tem primeru. Predsednik je na to omenil, da je vzel potrdilo na znanje samo s pridržkom, in da se bo o njem razpravljalo, ko bo sklep prečitan. Predsednik je nato pozval delovodjo, naj prečita ta sklep. Med tem pa je delovodja omenil, da ti sklepi niso podpisani. Nato je dal besedo državnemu tožilcu, ki je ugotovil, da so ti sklepi reprodukcija sklepov, o .katerih še je razpravljalo in da je to obstrukeionistični manever. Nato je Desbons 'interveniral brez dovoljenja s surovimi besedami in dejal, da mu nočejo dovoliti, da bi delal take opombe, ker ima pred seboj svoj dosije. Tekom številnih očitkov o nepristojnosti sodnikov je Desbons rekel:
Vidite, to je republikanska pravica!
STRAUSSOVA »BENEŠKA NOČ«
V MARIBORU
»Slovenčev« poročevalec si je 13. t. m. spet enkrat ohladil svojo jezico nad to ubogo mariborsko opereto, ki mu je oči-vidno trn v peti. Ne bom razpravljal na dolgo in široko, ker se mi ne zdi vredno.
S takimi poročili se le škoduje gledališču, ki se že itak neverjetno bori s finančno 1 krizo, kljub vzornemu gospodarstvu sedanjega upravnika. Marsikdo bi se lahko učil pri njem umetniško in gospodarsko voditi teater. — »Slovenčevo« poročilo izpodbijam in pribijem, da je bila uprizoritev operete »Beneška noč« v Mariboru nadvse dostojna, solidna, brez vsakih neslanosti in revijalnega kiča, ki ga klasična opereta ne dopušča. Okus občinstva se ne kvari z dostojno vpri-zorj enimi klasičnimi operetami, pač pa z raznim revijalnim šundom in neumestnimi predelavami ä la Boccaccio, Mam’zelle Ni-touche itd. Teh seveda mariborski poroče- 1 valeč ne vidi, ali pa je že pozabil. Obenem pa priobčujem v prevodu pismo Dunajčana, ki ga je po tretji reprizi prejel kapelnik I mariborskega gledališča g. Herzog, in se ! glasi:
Velecenjeni gospod kapelnik! Oprostite, j da Vas kot nepoznanec nadlegujem. Dunaj- j čan sem in prijatelj slovenskega naroda. Vsakokrat, ko se mudim v Mariboru, ne po- I zabim poseliti gledališča in tako je bilo J tudi tokrat. V torek 12. t. m. sem gledal prekrasno Straussovo opereto »Beneška
noč«, ki sem jo večkrat videl v dunajski | drž. operi, čestitam Vam in Vašemu so- f delavcu režiserju prav od srca. četudi oprema ni odgovarjala dunajski vprizoritvi, kar se pa Vašemu gledališču ne more šteti v zlo, ker se bori s težko finančno krizo. V celoti pa je bila predstava lepo zaokrožena in kar je posebno omeniti, da mariborske- | ga zbora nisem še videl tako živega in sve- j žega pri stvari. Globoko vzradoščen, da ste se Vi in Vaš režiser za delo našega nepo-zabnega_ mojstra Straussa zavzela z vso vnemo, čestitam Vama kakor vsem sodelujočim na tej lepi vprizoritvi. — o res lepi predstavi bom poročal tudi na Dunaju. — Beležim vdani Pepi Moser.
In to drži! — S tem je zadeva zame končana.	■ j
Jos. Povhe, režiser.
Na svojem povratku v Grčijo se je kralj Jurij II. ustavil tudi v Parizu. Obis a je predsednika francoske republike Lebruna in položil venec na' grob Neznanega junaka,
Irat» Lr»vnsvšn. sliki!
Vak. BlMiERT
BEfNELI

Gospoda sta pogledala le površno in skrivnostno zmajevala, čudno, da se gospod v. Berg tako zanima za to iznajdbo, ko vendar poroča o njej le manj važne in nebistvene reči. Ali nič ne ve o neki ženski?
— Demon?
— Da, tako jo imenujeta časopisje in ljudski glas
— Ali vam ni nič znanega o tej ženski? ga je predirno pogledal Schlingenfeld.
Atašeju se je orosilo čelo. Demon? Ali ni bila prej tukaj? Ali je bila Reedelandova ali Demon? Obe?
Kakor bi ga kdo udaril, se mu je zablisnilo: Listine ... Tresor ... čudno govorjenje gospe Nore ... Ali je res vse to Demonovo delo?
— Gospod polkovnik je videti močno zamišljen! je zbodel Lengenthal, med tem ko je ataše mukoma začel:
— Zdi se mi, da se je v tem trenutku razgrnilo nekaj pred menoj, česar doslej nikakor nisem mogel razumeti.
Sunkoma je nato začel pripovedovati o vsem, kar mu je jelo zdajci svitati v spominu. In kakor je pravil, se mu je kakor samo razgrnilo v vsej jasnosti, kaj je doživel ta dan. Celo to je mirno priznal, kako je Demonu pod vplivom njegove nepojmljive sile zaupal vse tajne in kako je potem do tega trenutka zaman ugibal, kaj se je zgodilo z njim.
Gospoda sta pozorno poslušala. Niti z očmi ni nihče trenil, dokler je v. Berg govoril, potem pa je ledeno opomnil Schlingenfeld:
— Povest je sicer spretno zamišljena in primerna za fantastično špionažno-detektivsko zgodbo. Toda nemški generalni štab ne namešča in ne želi takih umetnikov.
— Ne razumem vas, je prebledel ataše.
— Vam bo pa vsaj zdaj jasno!'je položil Schlingenfeld na mizo samokres.
Vsi trije so hlastno vstali in Lengenthal je s poudarkom povedal kakor pri raportu:
— Bodite prepričani, gospod polkovnik, da želimo vsi to neljubo afero častno spraviti s sveta.
Za njim Schlingenfeld z glasom vojaškega duhovna pri pogrebu:
— Da! Nihče ne bi rad omadeževal vašega imena in časti, gospod polkovnik. Upam, da ne boste delali preglavic.
— Razumem! jima je v. Berg ostro pogledal v oči, nakar sta gospoda odšla. Hans v. Berg je zaklenil za njima in segel po samokresu.
Smrt polkovnika v. Berga je razburila vso javnost. Ljudje so si šepetali strahotne zgodbe in nekateri so bili prepričani, da ataše ni res sam položil roke nase, ampak da je postal žrtev nevidnih sil ali pa mednarodnih podtalnih rovarjev.
Gospod Larsen je bil edini človek, ki je skušal najti zvezo med vsemi dogodki. Zlasti je opazil in občutil okolnost, da je gospa Nora Reedelandova kakor čez noč izginila brez sledu. Nihče ni mogel ugotoviti, kdaj in kam je odpotovala, niti ne toliko, če je res odpotovala...
Atašeja so z vsem dostojanstvom položili na mrt-
vaški oder. Rana je bila skrbno zakrita, ni pa bilo mogoče zakriti trpkega izraza, ki je tudi po smrti ostal živ na njegovem obrazu. Bilo je kakor bi govoril:
— Kriv sem, čeprav se krivde ne zavedam...
Ta izraz je tovarnarja Larsena najbolj razburjal. V živčni napetosti, v kakršni je živel te dni, je gledal svet z drugačnimi očmi kakor njegova okolica. | Vsaka malenkost, ki je drugi niso niti opazili, je i njemu že pomenila vir za pojasnitev nebroj okolnosti. Tako si ni mogel izbiti iz glave vprašanja, kam in zakaj je izginila gospa Reedelandova. Bilo pa je še nekaj drugega, kar ga je vznemirjalo. Nekako v času, ko je v. Berg doživljal zadnje dejanje svoje življenjske drame, je Kid kakor v hipnotičnem spanju govorila najprej sama s seboj, potem pa z nekim nevidnim bitjem In to je bilo nekaj groznega. Kid je sedla na postelji, strmela predse in govorila, toda beseda je bila zasenčena in brez zvoka, kakor da govori mrlič v brezzračnem prostoru.
Kakor hitro je strežnica opazila to nenavadno vedenje Larsenove hčerke, je pobegnila iz sobe, ker se je bala, da se zopet pojavi Demon v sobi. Tovarnar, ki mu je strežnica prišla povedat, kaj počne Kid, ji je strogo ukazal, naj molči, in je sam stopil k hčerki. Zaklenil je vrata za seboj in poslušal. Kid je govorila zdaj z Jensom. zdaj z gospo Noro, zdaj z atašejem, zdaj s Cowellom, nazadnje pa z Inge? Ta zadnji razgovor je bil naj ostrejši in naj hujši» zlasti še, ker je Larsen slišal samo Kidina vprašanja in odgovore, medtem ko si je moral vse ono, na kaf je Kid odgovarjala, in odgovore na vprašanja, kj jih je zastavljala, nadomeščati sam.
Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik 1 Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Milialek. Vsi v Ljubljani.
’.^v ./l