kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 185 FERDO GESTRIN — ŠESTDESETLETNIK Prof. dr. Ferdo Gestrin je že od vsega za- četka povezan z izhajanjem »Kronike«, ča- sopisa za slovensko krajevno zgodovino. So- deloval je pri njenem rojstvu, sodeluje že vsa leta kot član uredniškega odbora pri oblikovanju njene fiziognomije, poleg tega redno objavlja svoje tehtne prispevke. Mno- ga strogo znanstvena dela je v povzetkih ob- javljal v Kronilki in jih na ta način približal v poljudnejši obliki širšemu krogu bralcev. Zato se uredništvo Kronike in sodelavci pri- družujejo čestitkam ob šestdesetietnem živ- ljenjskem jubileju dr. Gestrina z željo, da bi tudi v bodoče bogatil vsebino Kronike s svo- jimi izvirnimi prispevki. Dr. Gestrin se je rodil 8. oktobra 1916 v Ljubljani. Po maturi na II. državni gimnaziji se je vpisal na zgodovinski oddelek (skupina zgodovina, zemljepis) filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je diplomiral junija leta 1940. Lahko zapišemo, da je dr. Gestrin študiral v neugodnih socialnih razmerah, kljub temu je že v času študija s svojim zavzetim delom in kritičnim pristopom k problematiki zbu- jal pozornost pri svojih profesorjih. Ob razpadu Jugoslavije je služil vojaški rofe. Nemške okupacijske čete so ga zajele in poslale v ujetništvo. Ko se je konec leta 1941 vrnil iz ujetništva v Ljubljano, se je ukvarjal s priložnostnim delom, nato pa je bil honorarno zaposlen na I. gimnaziji v Ljubljani, sodeloval pa je tudi kot asistent volonter v arheološkem seminarju na uni- verzi. V času okupacije je bil aktivno pove- zan z OF. Po osvoboditvi se je talkoj z vso vnemo vključil v obnovo našega šolstva. Do leta 1954 je poučeval na raznih srednjih šolah v Ljubljani. Njegovo najbolj plodno pedagoško delovanje je vezano na klasično gimnazijo in učiteljišče. V letih 1954 do 1959 je bil re- publiški inšpektor za zgodovino pri svetu za šolstvo LRS. Treba je omeniti še njegovo so- delovanje na Višji pedagoški šoli v Ljub- ljani, kjer je od 1950 do 1969 predaval slo- vensko zgodovino. Z bogato in dolgoletno pedagoško prakso in mnogimi tehtnimi strokovnimi prispevki je kandidiral leta 1959 na razpisano mesto asistenta za občo zgodovino na univerzi. Po izivolitvi na to mesto je sledil hiter vzpon v univerzitetni karieri prof. Gestrina. Ze no- vembra naslednjega leta mu je bila na pod- lagi disertacije in z njo tematsko zvezanih drugih del priznana habilitacija, na osnovi katere je bil izvoljen za docenta za občo zgodovino srednjega veka. Za izrednega pro- fesorja je bil izvoljen leta 1962, za rednega pa leta 1970. Za prof. Gestrina je tudi značilno, da je ves čas zelo aktiven družbeni delavec. Op- ravljal je in opravlja vrsto vodilnih funkcij na fakulteti, v strokovnih društvih in druž- benopolitičnih organizacijah na terenu. Naj omenim le najbolj uspešne. Na fakulteti je opravljal funkcijo prodekana (1962—64), bilje predsednik znanstvene komisije in je pred- sednik kadrovske komisije. Je dolgoletni član odbora Zgodovinskega društva za Slo- venijo ter bil eno mandatno dobo tudi njegov predsednik (1966—68). Sodeluje v uredniškem odboru Zgodovinskega časopisa, ki mu je bil glavni urednik od 1969 do 1972. Je član na- cionalne in mednarodne komisije za zgodovi- no pomorstva. Za znanstveno rast je bilo izredno po- membno izpopolnjevanje prof. Gestrina v Pa- rizu pri prof. Braudelu na École Pratique des Hautes Études v letu 1961. V äkromnem priložnostnem članku je te- žko zajeti vso Gestrinovo znanstveno in stro- kovno dejavnost. Omejil se bom le na glavne rezultate njegovega znanstvenega preučeva- nja ter pri tem opozoril na nekatere širše, 186! kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 tematske sikupine, ki jim je posvečal največ pozornosti. Znanstveno delo prof. Gestrina je zelo ob- sežno, zajeto je v samostojnih publikacijah, razpravah, člankih, ocenah in učbenikih. Že kot gimnazijski profesor je pisal strokovne zgodovinske prispevike in učbenike. Ko je za- sedel mesto inšpektorja pa je začel zbirati arhivsko gradivo in je objavil več znanstve- nih razprav. Po časovni razporeditvi je nje- govo strokovno in znanstveno delo v tem obdobju obsegalo velik časovni razpon, od starega veka do najnovejše dobe. Ze tedaj je opaziti, da se je začel nagibati k preuče- vanju srednjeveškega obdobja. Zelo ga je privlačila doba protestanLizma in protireformacije na Slovenskem. Že v oce- ni razprave A. Kosa, Družbeni nazor slo- venskih protestantov (ZC IV, 1950, str. 252— 256) je ugotovil, da je bilo reformacijsko gi- banje obravnavano doslej predvsem s poli- tičnega in literarno-zgodovinsikega vidika, äkoraj nič pa niso raziskovalci upoštevali ekonomsko socialnega stanja v slovenskih deželah. Svoje nove poglede na protestanti- zem na Slovenskem je na podlagi arhivskega gradiva razvil v razpravi »Družbeni razredi na Slovenskem in reformacija« (Drugi Tru- barjev zbornik, 1952, str. 15—56). V raz- pravi je podčrtal tezo o povezavi cehovskega meščanstva s plemstvom proti deželnemu knezu in posebej opozoril na plebejsko smer v reformaciji, na prekrščevalce in štiftarje. Omenjena razprava je prva široka obravna- va družbenih osnov reformacije na Sloven- skem. Bistveno nove so njegove ugotovitve o gospodarstvu našega meščanstva v XVI. stoletju in o povezanosti reformacije z druž- benimi nasprotji. V obliki sinteze je strnil dr. Gestrin svoje poglede na reformacijsko in protireformacijsko gibanje v več poglav- jih v Zgodovini narodov Jugoslavije, II. del (1959). Tudi kasneje se je vračal k posamez- nim vprašanjem reformacije pri nas. Široka razgledanost in znanje je omogo- čilo dr. Gestrinu, da je pomagal tudi pri koncipiranju uvodnih poglavij iz zgodovine naših pokrajin v antiki (skupaj z dr. M. Gara- šaninom in dr. J. Klemencem) v I. knjigi Zgo- dovine narodov Jugoslavije. Prof. Gestrin ni zanemarjal tudi preuče- vanja novejše slovenske zgodovine. Napisal je več prispevkov o delavskem gibanju. Naj- obsežnejši njegov prispevek za zgodovino zadnjih stoletij pa je teksit v knjigi Gestrin- Melik, Slovenska zgodovina 1813—1914, Ljubljana 1950. Avtor je upošteval mnoge nove podatke iz arhivov ter nekatere do- giodke prikazal v novi luči. Leta 1966 je ome- njena knjiga izšla v novi izdaji, vendar se od prve razlikuje v tolikšni meri, da jo lahko imamo za novo knjigo. Intenzivno in usmerjeno znanstveno delo dr. Gestrina pa se začenja šele po prihodu na univerzo. Čeprav je težišče znanstvenih raziskav posvetil poznemu srednjemu veku, je svoja preučevanja namenil tudi prelom- nemu obdobju v naši zgodovini, to je drugi polovici 15. in 16. stoletja. Predvsem moramo poudariti, da je pri mnogih raziskavah op- ravil pionirsko delo. Poleg študija arhiv- skega gradiva v Ljubljani in na Reki se je med prvimi lotil preučevanja notarskih knjig piranskega arhiva. Iz na videz enolič- nega gradiva notarskih aktov, iz drobnih kvantitativnih podatkov je prišel do novih kvalitet, iki jih je znal mojstrsko povezati v nove sinteze. Tako je nastajala njegova doktorska teza, doslej Gestrinov najobsež- nejši tekst: »Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do 16. stoletja« (izšla pri SAZU 1965; v skrajšanem povzet- ku je bila objavljena v Kroniki št. 11, 1963, str. 73—85). V knjigi je obdelal vrsto vpra- šanj, ki doslej v naši domači in tuji literaturi v Itako zaokroženi, izčrpni in vsestranski ob- liki niso bila obdelana. Po vsebini obrav- nava avtor naravne pogoje trgovine zaledja s primorskimi mesti. Preučil je enega izmed temeljnih vidikov neagramega gospodarske- ga življenja, iz katerega so se sčasoma raz- vile za kapitalistične oblike trgovanja vodilne obUke, na primer akumulacije kapitala, za- ložništvo in podobno. Ze v teh letih je raz- vidno, da uporablja dr. Gestrin pri svojem znanstvenem delu marksistično znanstveno metodo, da pa se izogiba vsakršnih šablon ter skuša z izostrenim kritičnim pristopom priti do resnice. Njegove teze niso vedno z lahkoto prodrle v našo historiografijo, ven- dar je s trdim delom uspel dokazati upra- vičenost svojih pogledov. Tudi pozneje je nadaljeval s preučeva- njem družbenih in gospodarskih razmer v slovenskih deželah, vendar tako, da je raz- širil svoje raziskave arhivskega gradiva na bogate italijanske arhive v Markah (Pesaro, Fano, Ancona, itd.). Tu je naletel na obilico podatkov o naših trgovcih, ki so delovali v Markah in poseganju tamkajšnjih trgovcev v naše gospodarsko življenje. Na podlagi gradiva iz teh arhivov so nastale številne razprave o stikih med obema jadranskima obalama, o trgovanju s posameznimi artikli (kože), migracijah in uveljavljanju našega življa v Italiji na gospodarskem Ln kultur- nem področju. Nekatere študije je objavil v raznih italijanskih revijah ter s tem opozo- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 187 ': ril italijansko historiografijo na to proble- matiko. Najpomembnejše delo dr. Gestrina, ki se v veUki meri opira prav na gradivo teh arhivov, pa je delo »Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem«, ki ga je izdala SAZU v zbirki Viri za zgodovino Slovencev, 5. knjiga, leta 1972. Gestrin je objavil deset mitninskih knjig iz 16. in 17. stoletja, v ka- kršne so zapisovali promet mimo mitninskih postaj in dohodek od njega. Iz objavljenih mitninskih knjig je uspel avtor izluščiti to- liko pomembnih podatkov, da je mogel dati z njihovo pomočjo zaokroženo podobo o or- ganizaciji in poslovanju mitninskih uradov, o obsegu trgovanja, o takratnih merah in utežih, o valutnih relacijah. Obsežne opom- be, ki spremljajo objavo teh virov, so v prvi vrsti posvečene identifikaciji velikega dela trgovcev. Pomen gospodarskih zvez čez Ja- dransko morje bi bilo sploh težko prikazati bolj impresivno, kot je to opravljeno v obli- ki tega komentarja. Poleg tega je omenjeno gradivo izredno bogata dokumentacija za te- zo, ki jo je Gestrin dosledno zagovarjal že v svoji disertaciji. Trdil je nai podlagi njemu takrat dostopnega gradiva, da je bila gospodarska navezanost naših krajev na za- hod že tedaj, v 16. stoletju, pomembnejša od one na sever, ki so jo vse do Gestrinovega dela šteli za važnejšo. Druga tematika, ki ji dr. Gestrin posveča veliko pozornosti, je zgodovina pomorstva v Slovenskem primorju. S tega področja je napisal več razprav (omenil bi le »Oris raz- voja pomorstva v Slov. primoirju«, izšlo v Kroniki 10, 1962). S študijami o pomorstvu je posegel Gestrin v območja, ki v naši zgo- dovinski literaturi skoraj niso bila obrav- navana. Posebej bi omenil Gestrinovo razpravo o piranski komendi v 14. stoletju, ki pomeni tehten prispevek k problemu tehnike trgo- vine v srednjem veku (izšlo v Razpravah vSAZU V, 1966, str. 241—268). Z njo je po- segel v zgodovino trgovine na morju, v ka- teri je prvi na podlagi domačega gradiva proučil oblike zdrulevanja iposestnika ka- pitala in trgovca. Komendo označuje kot po- godbo o investiciji in hkrati pogodbo o služ- bi oziroma delu. Ob analizi gradiva zaklju- čuje, da je komanda po svojem bistvu kakor tudi po svoji formi ena izmed oblik sred- njeveških trgovskih družb. V ospredju Gestrinovega zanimanja je bila tudi kmečka trgovina in z njo ozko povezana problematika kmečkih uporov. V letu pro- slav 400-letnice hrvaškoslovenskega kmeč- kega upora leta 1573 je posvetil Gestrin tej problematiki več razprav. Precejšen je Ge- strinov prispevek tudi k preučevanju lokalne zgodovine (Novo mesto, Ptuj, Ljubljana, Otok-Gutenwert). Dosedanje Gestrinovo de- lo je bilo ovrednoteno tudi od družbene skupnosti. Za obe omenjeni knjigi je dobil nagrado Kidričevega siklada. Rezultate svojega znanstvenega dela je dr. Gestrin posredoval na mnogih domačih in mednarodnih kongresih. Sintetični pregledi gospodarskega in družbenega življenja v slo- venskih in jugoslovanskih deželah so izšli v tujih znanstvenih revijah. Na ta način je mednarodno zgodovinsko javnost seznanjal z rezultati našega zgodovinopisja. Tudi kot univerzitetni profesor ni odrezan od dogajanj v našem šolstvu. Sodeluje pri sestavljanju učnih načrtov, piše učne knjige in zgodovinske čitanke. Pomemben je tudi njegov delež pri izdaji Šolskega zgodovin- skega atlasa. Omeniti je treba njegovo skrb za zgodo- vinski naraščaj. V študentih Skuša zbuditi zanimanje za študij srednjega veka ter jih vpeljati v arhivsko delo. Bogata je bera Gestrinovega znanstvenega in pedagoškega dela. Zato mu ob jubileju želimo predvsem zdravja, da bo lahko v ce- loti izpolnil svoje načrte. Ignacij Voje