SI. 121. vtorek 18. oktobra. III tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za leto 8 g. — k. „ pol lota 4 „ — ,, „ četrt .. 3 „ 20 sta M vse leto 10 g. - I pol leta t r — Četrt . 2 _ 60 VredniitTo in oprav niatvo je na stolnem trga (Domplatz) h iS. it. 179. Oznanila: Za navadno tristopna vrsto b« plačuje : 6 kr. če se tiska I krat, & j» »t »» n 2krat, * h »» n » »krat. veče pinmenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (stempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo K. slovanskemu vprašanju. Slovansko vprašanje trka mogočno na duri Evrope. Še ni vojna Nemcev in Francozov dokončana, še ni nemogoče, da obupna Francoska germanskemu kralju, ki so je tako visoko v zrak spel, kakor So nikdar kar - svet stoji, postriže nekoliko visokonoseče p roti, — in jlfl^Ve kažejo neogibni nastopki te vojne. Jasno je zdaj tudi tistim, ki prej niso že izpregleduli, da mora priti še večji nov boj. Noveselo, a neogibno je, da se nov svet ima roditi izpod krvi. Zjasnila se je po svetu v enem letu neizmerno veliko. Bratovstvo narodov, splošno v najzadnjero času in to spoznanje bode moralo biti merilo vse našo politike. Tudi Nemci-Prusi to vidijo in povedo. Bismark pred Parizom misli že dalje nego na Pariz. Že je svojo poželjivo roko v Slovane stegnil, in po staronemški reguli začel deliti Slovane, du bi jih laglje razdeljene in razdrobljene pod nemško peto dobil. Poljaki so zdaj, ki obračajo evropsko pozornost na-so , ne po svojem delu, po svoji moči , temuč ker jih je Bismark izbral za orodje, za IŠkarijote, kterim ponuja nemške srebernjake poljske neodvisnosti , da bi se z njegovim fanzejstvom zvezali in izdali mater Slavo in njene skupni interesi, človekoljubje — ideali vrlih mož, kje j učence. Poljski časopis „Kraj" je prinesel svojim ro-bo? Kdor stoji denes na njih stališči, sam je nemogoč, jakom to vest, ki je zdaj na dnevnem redu novinarstva in pot njegov je v izobraženih „kulturnih11 Nemcih za Jakoby-jeru v ječo. Gospodstvo svota hote Nemci pod vodstvom Prusijo, ne svobode narodov ; iu oni izmed Nemcev, ki so prej hvalili, v zvezde kovali može. kteri so za francosko svobodo pisali, govorili in trpeli, — denes jih zasmehujejo kot sanjače in norce, ker hote raje umreti , nego svojemu narodu svetovati na tla vreči se pod peto nemško - pruskoga „učenega barbarstva" in kraljevega božjega hinavstva. Nov boj jo neogiben. Na Slovana pojde zdaj, ko bode Francoz in ž njim Roman poteptan in neškodljiv. Pruska politika Že brišu Avstrijo s sveta, mi Cislajtanci imamo pasti pod blagoslov onih nemških ljudi, ki zdaj kakor starodavni Vandali po Francoskem ropajo, vse požignjo in staro ter mlado krvolaČno mote (vide de-našnjo nemško „Tagospresso"), ako se jim pod noge ne vrže. Slovan se bodo imel boriti i.e za gospo darstvo, nego za svobodo svojo, za otetje samega sebo pred tacimi BkuUurnimi" ljudmi. To spoznanje postaje treh ogromnih narodov Ruski Slovani so se temu nasproti oglasili. V časniku, ki izhaja v onem delu Poljske, kjer je Prusija poljsko Slovane žo po večeoi uničila, prinesel je poziv liberalnega Rusa, ki Poljake kliče, naj v zvezo stopijo s svojimi brati Slovani, n>j se odreko praznih upanj od tujcev doseči kaj boljega nego od svojega pokoljenja. V ruskih, čeških in vseh slovanskih listih se razlega odmev tega poziva, odmeva druga stran je v nasprotnih nemških listih. Kaj bodo Poljaki storili, ali se bodo spravili z Rusi in Slovani, ali bodo posnemali — Nemce, ki imajo svoj rod za najviše, kar ohraniti hote najprvo, kdo to ve I Poljski časniki prinašajo kot odgovor samo tožbe in obtožbe proti Rusom. Pač so tudi opravičene. Ruske dosedanje vlado niso lepo ravnalo ž njimi: Ali slovanstvo v Rusiji se je dvignilo še lo zdaj. Vpljiv naroda se bode pokazoval še le zdaj. Carevič naslednik, prihodnji car, je Slovan z vso dušo ; tega so i Nemri boje. Upajmo, pričakujmo. da Poljake ne dobomo v vrstah svojih sovražnikov,, ki žele našo smrt. . . Dobro pak je in veselo, da je vprašanje slovanskega zedinjenja zgodaj v tek prišlo. Dobro je, da nas veliki dnevi odločenja nepripravljene ne najdejo, da bodemo vsaj Bebe iu svoje moči poznali. Ni sicer pričakovati, da bi se staro poljsko sovraštvo hitro v ljubezen spremenilo, ali zdrava in prava misel je enkrat vržena, in gotovo bode na naravnih tleh Dhšla vsaj nekaj rodovitne zemlje. Mi živimo v velikem, preimenitnem času. Ni lep naš čas, kri se kadi proti nebu in kakor je vidno bode se še. Prejšnje dobe so narode zmešale, drug je hotel tlačiti druzega. Denes hoče vsak gospodar biti v svoji hiši, v celi svoji hiši. Ta pravična želja se ne more, kakor žalostne izkušnje kažejo, s pravico in mirom rešiti. To nam dokazuje tisti narod, od kterega smo se imeli nvse lepo" učiti, in ki denes meni, da je njegova naloga z umorstvom Francozov in potem Slovanov še le srečuo živeti. Denes sicer pravica nima navade zmagovati, ali pred večerom ni konec dne. Naših vnukov vnuki bodo imeli vendar lepše čase! Dopisi. Is Podnarta, 12. okt. [Izv. dop.j Kronprino Rudolfova železnica na Kranjski zemlji je do malega dodelana in že se pripoveduje, ka bo dne 20. t. m. prvi vlak k nam prihajal. Pripoveduje se o mnogih napakah pri imenovani železnici, namen teh vrstic je le opomniti, da posestniki, kteri so odstopili svoje zemlji- bistffcu Matica ilirska v Zagrebu. (Konec.) —p— Glavni Matičin namen bilo je negovanje narod nega jezika, in podupiranje narodnega slovstva ; da je pa Matica v kratkem postala tudi središče političnega gibanja, to ima svoj razlog posebno v tem, da je ideja narodnosti ta čas ravnokar na površje javnega življenja v Evropi prodirati začela, in v Matici je ta ideja kakor nalašč za njo stvorjeno pribežališče našla. Res, za začuditi se je. kako naglo je Matica ilirska postala tako rekoč ne hote, politična sila, ki se tudi na merodajnem mestu ni dala iu ni 6mela več ignorirati. Matičinemu političnemu upliva ima se pripisati, da je „ilirizem" išel skoz vse tadanje evropske časopise, male in velike; za avstrijsko-ogerske časopiso postal je pa, kakor se reče: eine stehende rubrik. Magjuri prizadevali so si sicer „ilirizeu«" v javnem Evropskem mnenji kolikor mogoče dole devati, ter so ga v ta namen reakcijo-narstva in kamarilnib apletkarij dolžili. Da pa temu ni bilo tako, to so uvideli možje kakor n. or. grof Cavour, ki je v piemontezketo parlamentu „ilirizem" javno kot napredujočo in liberalno narodno gibanje pripoznal. — Sicer jo pa Matica ilirska pri vsakej priložnosti od sebe odbijala sum, da ima razen literarnih šo kake druge politične ali celo skrivne namene in nakane. Poleg izkaza, sestavljenega leta 1843. na naročiti nalog vrhovnega ogcrBkega vladinega „consilium-a", brojila je tačas Zagrebška čitalnica odnosno Matica ilirska 217 udov, med njimi bila je skor vsa hrvaška aristokracija (slavonske pa le malo) in vsi velmože duhovskoga in posvetnega stanu. Predsednik čitalnico-matice grof Janko Drašković spisal je sam brošurico : nEin wort an Iliriens hoeh-herzige tdehter I" ter tako tudi krasni spol v kolobar narodnega gibanja poteguil. In res malo časa po tem osnovalo se je poleg čitalnice „društvo domorodkinjah" v Zagrebu. Na čelu tega društva stale so : gospa Ivana pl. Uačkovič rojena grofica Šuiidek, gospa Dragoila Stauduar rojena Kri/.manič in gospodičina Pauna Krizmamo. Sploh so mora reči, du je bil grof Janko Drašković Trakoščanski prvi buditelj narodno zavednosti na Hrvaškem, za to zaslugo so pač ne more nikdo drugi ž njim nadtecati. On je pa bil tudi mož za to, zua-čajen, izobražen, plemenit nesebičen, polu dobre volje in na vsako žrtvo pripraven. Kot član visoke aristokracije, ktera je tačas na Hrvaškem edina v političnem življenji veljavnost imela, potegnil je za seboj veliki del nje v narodni tabor, če bi denes Hrvati druzega Draškoviča imeli, gotovo ne bi vsa domača aristokracija v magjaronskem taboru stala, kakor faktično stoji Od kar sta ravno pred dve sto leti zadnja brsta lozo Zriuijov in Frankopanov v Wienerneustadtu pod rabelj-novim mečem odtrupljena bila, in od kar jo grof Janko Draškovič oči stisnil, je ni več narodne aristokracije na Hrvaškem. Kar se potrjenja Matičinih pravil tiče, to so dolge litanije. Magjarski veliki državni consilium je potrjonje zatezal in zatezal od leta do leta. Nejevoljnost zavolj tega je med matičarji čem dalje veča prihajala. Deputacije so išlo druga xa drugo iz Zagreba v Pešto in pred samega kralja na Dunaj, pa — vse to ni nič pomagalo. — Še le deset let po prvej osnovi Matice leta 1842. bila so pravila leta 1852. konečno po Dunajskej centralnoj vladi pod Bachom potrjena. S potrjenjem matičinih pravil menila je morebiti tadanja Dunajska vlada Hrvate nagraditi za njih lojalnost leta 1848. in 1849. Če je Dunajska vlada res to menita, potem so Hrvati za svoje zasluge prokleto slabo, skor bi rekel ua ironični način, nagrajeni bili, kajti za Hrvate je potrjonje matičinih pravil malo koristi prineslo. Absolutizem in ž njim združena germanizacija polomili ste že a priori vsakemu narodnostnemu gibanju roki in nogi. Delovanje Matičino bilo je pred potrjenjem njenih pravil mnoga vzpešneje, nego po potrjen)i. Matičari bili so zmerom in v vsem složni in enega duha, samo v enej zadevi bili so v vednem ravsu iu kavsu med seboj. Ta zadeva, ki je mir in spravo tako grdo kalila, kdo bi si mislil, bil je pravopis. Vsi zapisniki so polni pravopisnih prepirov. Vsak je trdil, in še kako trdil ! da je le edino jegovo mnenje o pravopisu pravo in pravilno; sicer pa, ravno kakor pri Slovencih, nobeden ni vedel razloge povedati, na kterih je bila veljavnost jegovega mnenja osnovana. Bogovič je celo čast matičinoga tajnika samo zavolj tega položil, ker je Matica naenkrat po njemu nasvetovano pisavo „sinart, kart" zavrgla bila. Mi Slovenci smo glede pravopisa denes ravno tam, kjer so Hrvati že pred dvadesetimi leti bili. Denes je n. pr. pri Slovencih „v modo" prišla pisava „kedoH mesto „kdo". Jaz bi lo rad zvedel tisti „znkaj ?", vsled kterega se e med k in d postavlja. Pa no samo ta skrivnostni „zakaju bi rad zvedel, zvodel bi nadaljo tudi še to rad, ali se 1123 šča S« veći đel do sedaj odškodovanja popolnoma dobili niso, akorafno se jim je obljubovalo, ka dobijo plaćo precej, ko 8« bo delo pričelo. Pooblaščenec železniške družbe gosp. M. odlaša vedno plačo, napravlja ljudem nepotrebna pota, toda denarja le ni, tako da je ljudstvo s tem ravnanjem splošno nezadovoljno ; dalje je pri naši glavni postaji pri mostu na skladni skupni cesti mitnica, pri kterej se mora ne le od vsake živine nego tudi od posamezne osebe visoka plača dajati. Železnica sama na sebi po svoji legi ni Tržičanom prav nič prilična, ker so oni preveč od nje oddaljeni, vrh tega jim bo pa tudi mitnica pri mostu brauila se ta nove naprave udeleževati. Ker so Tržičnni v narodnih razmerah nam dostikrat nasprotni, se moramo tukaj vendar za-nje potegniti — mitnica pri mostu so mora na vsaki način odstraniti , kajti njeni ohstanek je že sam na sebi sedanjim napravam nasproti. Mi se le čudimo, da naše c. kr. okraj, glavarstvo in naš sicer delavni cestni odbor v tej zadevi do sedaj mitnice odpravila nista, za gotovo se nadejamo , da bosta ta dva urada tudi v tej zadevi nemudoma postopala in splošnji želji ustregla. Ali je železniško društvo v tej zadevi do sedaj kaj storilo ali ne, tega ne vemo, toda mislimo pa, da se bo tudi ono za opdravo mitnice že glede na svojo dobičkarijo krepko potegnilo. Slišalo se je, da bodo na naši železnici nastavljeni le ljudje tudi zmožni slovenščine. Da opuščamo, ksx in gotovo ne vemo, naznanimo le, da so za službo štirih voditeljev na hlaponih nastavljeni Nemci slovenščine popolnoma nezmožni. Kaj pomeni zopet to, ali nam bo vedno le obljubovalo in obljubovalo, stordo pa nič? — Pri izdelovanji železnice so bili uradniki in podvzetniki skoraj izjemno Nemci, tako bo tudi pozneje kakor se kale, kajti če je količkaj bolji služba, se odda navadno že tujcu, ako ravno ti niso vso učenost samo za sebe v zakup vzeli. To doknŽe sledeče. Pri Mostah se je za neko pot moral čez železnico napraviti most, kteri je bil 9 palcev prenizko napravljen ; pred kakimi 6 tedni je pridrdral tje hlapom, kteri se je v most zadel in ga podrl. Pri tej priliki sta bila dva delalca usmrtena in štirje drugi ranjeni, kakor •vet pripoveduje. Radovedni smo, bo li poškodovane in rodbine mrtvih tuja izobraženost odškodovala in zanje skrbela', toda to pustimo sodniku. V Bl«du 13. ok*. [Izv. dop.j Če ti spoš ena grešna duša o vednih jeremijadah naših ljudskih učiteljev čitaš, misliš si, da je vse to tudi gola resnica, ima ta • izgovarjati ali ne ? Govori se saj, kolikor je meni znano, nikjer, če je pa gluh, zakaj dotična gospoda mesto njega ne piše raje polvokal. kar bi gotovo pravilneje bilo. Naj blagoizvole na to tisti odgovor dati, ki so s to novotarijo naš pravopis obogatili, pa še amerom niso rekli, od kodi so ta zaklad vzeli. Stari panslavistični duh pojavil se je v Matici ilirskej zadnjikrat leta 1851. Med Matičarji porodila se je precej nenadano misel o ustanovljenji občeslovan-skega pismenega jezika. Predsednik Matičin bil je tačas Ivan Kukuljevič Sakcinski. Matica je razposlala okrožnico na razna slovanska literarua društva, v kterej se pozivajo na to, da naj vsako društvo enega ali dva ali tri jezikoslovce izbere, ki bi potem ali v Varšavi, ali v Belemgradu se skupili, kot vseslovanski jezikoslovni kongres konstituirali, ter o ustanovljenji vseslo-vanskega pismenega jezika posvetovali. Tačas gotovo ni bilo nikjer toliko panslavističnega duha v slovanskem svetu, kakor je tudi Širok iu dolg, nego v Zagrebu I Ta zanimiva okrožnica glasi se od besede do besede tako-le: „Slavno društvo! Težko da će tko sumljati, da je jedinstvo pismenoga jezika kod svakoga naroda glavni uviet književnoga napredka, i da ni francezka, ni tal -janska, ni niemačka literatura no bi bila postigla onaj stupanj savršenstva, na kojem ju sad vidimo, da jo svaka grana naroda francezkoga, taljanskoga i ni crnačkoga knjige pisala u svom nariečiu, kao što to biva na primier kod Slavjanab. No ako nam Slavjanom, ne-srietnom sudbinom od starine razdruženim, nije sudjeoo imati jedan književni jezik, a ono je naša dužnost, da ugledajuć se u stare Grke nastojimo bar oko toga, da kar ti črno na belo kaže ; pri vsem tem imaš ti one tudi za stebre, na ktere bomo mi našo Slovenijo povzdignili in jo zataborili, ti jim vrjemeš, da oni ves trud za poduk in omiko otrok na narodni podlagi žrtu-jejo, da jim za sebe ostaja komaj toliko časa, da za svojo duševno hrano blebatočo BGemoindezeitung", otožno podučljivega „Tovarša* in ostarele „Novice" ravno komaj pročitati morejo in se po tej poti na višo stopnjo napredka in omike povzdigujejo. Prijatelj, ti si predobra duša in vidi 98 ti , da sveta Ša ne poznaš, oprti se urno, in hajd brž šo v Šolo med ljudstvo. Kader se boš ti tukaj izšolal, se boš brž prepričal, da naši gorenjski, da od druzih molčim, ljudski učitelji le z malim izjorakom ni za učitelja v splošnji omiki niti v slovenščini izurjeni nisn, na primer le popraŠaj jih, koliko jih je, da se no spuščamo dalje, zmožnih v slovenskem in nemškem pravopisu. Če za ta izpit pokličeš prav ljubljanskega g. Praprotnika, tako bo tudi ta moji trditvi pristopil, tudi se bo on prepričal, da Be za resen poduk le malo stori, kajti slovenski že otroci iz doma govoriti umejo, čemu še poduka, le drugi narodi se morejo tudi v svojom domačem jeziku izobraževati. Tudi se bo pokazalo, da učitelji vsestransko še drugod prislužka iščejo in ga tudi imajo, nkoravno se to z njih službo ne skladat poštno ekspedicijo preskrbujejo v navadi v našem kraju učitelji, drugi menda ravnokar to službo tudi ob enem nastopiti mislijo. To se jim vse privoli, vsaj oni so ubogljivi sluge germanizatorja okrajnega glavarja ako je treba. Nekteri smejo storiti vse, drugi nič. Mi poznamo učitelja, kteri je bil leta 1869 iz službe prema-knon, ker je sem ter tje kaki dan po eno uro pri narodnem županu po slovenski uradoval. Kaj neki ni postava za vse eiaka ? O, da, ona je za vse enaka, toda v enem kraju se obrača tako in drugod drugači. Pri nas smo sedaj v najveći uevarnosti iu vrh tega pa imamo še večino učiteljev za protinaroden poduk otrok, za Slovenijo se pri nas malo več ko nič stori. Is goriške okolioe, 14. oktobra. [Izv. doj..J —F — . Bog se je zopet k nam povrnil. Že dolgo let ■ga ni bilo, da bi bil naše vinograde blagoslovil in zarad tega je grozdje vsako leto že pred trgatvo počrnelo in se tako posušilo, da ni bilo moč niti kapljice iz njega iztisniti. Edini Brici in deloma Vipavci so bili Še gospodje in so lehko klobuk na stran nosili, ker jih je grozdna bolezen le prav po malem zadevala in so svoje vino trm dražje prodajali, ko ga drugod nismo pridelavah. Zatorej smo pa tudi vsi drugi o času tr- nam so književni jezici sva to više ne razmiču, nego što bo više može primiču. Ovo nam treba uzeti na um osobito sada, gdjeno sva slavjauska plemena rade oko razvitka svoga jezika. Kako bi u tom poslu valjalo postupati, to nam pokaza gosp. dr. Bach, carsko-avstrijanski popečitelj unutarnjih poslovah, sazvavši preklani skup slavenskih tilologab u Beč, da viečaju i rade oko jednolične slaveuske pravoslovne terminologije. Dužnost ju svinji Slavenah, da nastave ovo krasno dielo, i da protegnu na čitav jezik, što se je ovdje gamo na nauk prava stezalo. S toga jo odbor književni Matice ilirske u siodnici držanoj dne 7. svibnja odlučio, pozvati sva slavenska književna društva, da odaberu po dva ili tri vješta muža, koji bi se sastali u kojem slavonskem gradu, po našem mnienju u Varšavi il Bieogradu, te bi viećali o tom, kako da se razni načini pisanja kod Slavjanah jedan drugomu približe, i postavili u duhn prave slavensko uzajamnosti pravila, po kojih bi ho imala nlav junaka nariečja obrazovati, da se u napredak još više ne razilaze. Uvjereni budući, da je i Vam Gospodo Btalo do slavenske uzajamnosti, pozivamo Vas dakle bratinski, da na predlog naš pristanete, i da dvojicu izmedju Vaših filologab za tu svrhu odaberete, i zajedno aasta-nište naznačite, koje Vam se naj shodnije čini. PreporuČujoć Vam ovaj čisto jezikoslovni posao kao stvar važnu za naš občeniti napredak, pozdravljamo Vas bratinski." U Zagrebu ndoseca lipnja 1851. Mirko Bogović, odbornik, Torkvato Brlić, tajnik. Razposlana je bila ta okrožnica na sliedeča društva: 1) društvu Poljske književnosti v Krakovem; gatve žalostno glave pobešali in tudi med letom ni bilo pravega veselja med nami, kajti pri tujem vincu se da veselje le za dragi denar prisiliti; naš kmet pa nima cvenka v žepu, kedar so njegove kleti le s praznimi sodi napolnjene. Zavolj tega je prišla tudi v zadnjih letih marsi-ktera veča in manjša kmetija v Furlaniji, v goriški okolici iu na Kanalskem na boben, — ker so davki rastli, najizdatnejši pridelki vino in svila pa vslad trtne in svilorejno bolezni skoraj popolnoma i/ostajali. Letos je hvala bogu! trtna bolezen skoro povsod nehala, grozdje je bilo lepo in zdravo in tudi obilo so ga trte obrodile. Vreme ni moglo biti ugodnejša pred trgatvo, in zato bo tudi izvrstna božja naša kapljica. Trgatve so povsod že končane in iz Brd ter iz Dornberškega se žo kaj pridno izvaža rebula in mošt posebuo na Kranjsko in Koroško. Po blagu je tudi cena precej visoka. Okoli Dornberga je sedanji kup vina med 7%-8V, gld., v Brdih pa med9—10 gld.— Ali pade cena ali poraste, ni še lehko uganiti, dokler so ne pozve, kako so se drugod trgatve obnesle. Tudi drugi pridelki so pri nas sploh svojo dolžnost storili, lo sem ter tje je suša nekoliko zadržala in ker je po suši dolgo in skoro neprenehoma deževalo, gojijo korun poBebno v goriških krajih. Na Kanalskem jo šel sem ter tje že v zemlji pod zlo, da se niti ni izplačalo, izkopavati ga. Da si je pa to posebno za bolj revne kmete zelo huda nezgoda, moramo biti vendar zadovoljni, da smo poglavitnih pridelkov precej obilo pospravili in posebno nas mora veseliti, da je po blizo 201etni bolezni trta zopet okrevala, in to tem več, ker jo trtni les tudi za prihodnje leto lep, čist in zdrav. Naj bi še bolezen na svilorejkah od-jenjala, potem se smemo nadejati, da se blagostanje zopet v naše rajske kraje povrne. Posebnih novic iz Goriškega nismo že dolgo v „Narodu" brali. Gospod korespondent, ki se je poprej tako pogostoma oglašal, je kar naenkrat vtihoil. Zakaj neki? Mar ni kaj poročati iz Goriškega? Tega ne bo nihče lehko verjel. Najbrže ima gospod dopisnik vse druge vzroke, da molči. O gosp. glavarju Baronu Pino-tu in njegovem odhodu menda nihče noče poročati, ker bi moral vendar nekoliko hvaliti tega gospoda, kterega je o času voli- *) Naš navadni dopisnik jo včasih zarad mnogih opravil po dalj času zadržan. Jako nam torej ustrežete, ako ste mož beseda. Vredn. — 2) Rusinskej Matici v Lvovu ; — 3) Srbskej Matici v Budišinu ; — 4) Slovenskemu društvu v Ljubljani; — 5) Slovenskemu društvu v Trstu ; — 6) češkemu muzeju v Pragi ; — 7) Poljskemu književnemu društvu v Poznanji; — 8) društvu Poljsko književnosti v Lvovu ; — 9) Matici Dalmatinskej v Zadru; — 10) društvu ■sv. Cirila in Mutuda v Brnu; — 11) Slavjanskemu društvu v Parizu po Ciprian Robertu; — 12) društvu Poljskih prijateljak v Londonu; — 13) društvu Poljske književnosti v Varšavi ; — 14) društvu Srbske slovesnosti v Biogradu ; — 15) književnemu društvu v Moskvi; -- 16) književnomu društvu v Petrogradu ; — in 17) književnemu društvu v Odesi. Kaj je vsako poedino teh društev na okrožnico odgovorilo, zato je tukaj prostor premajhen, sicer pa mnogo gore navedenih društev še celo odgovorilo ni. Tukaj bom samo slovenski odgovor omenil. „Dr. Bloivveis odgovarja v imenu .odbora slovenskega društva v Ljubljani lp. septembra 1851 omissis omittendis tako-le : „Nar vgodniše bi tedaj po naših mislih bilo, ako bi si slavno društvo (Matica ilirska) v Zagrebu, od kodar hvale vredna misel vBeelovanskega jezika izhaja, Časopis osnovalo, ki bi bil namenjen temu čisto jezikoslovnemu poslu. Nad mogočostjo, tak časopis na noge spraviti, in ga ohraniti, ni dvombe, podpornikov in pisateljev se gotovo manjkalo ne bode, tudi iz. naših slovenskih krajev ne." Tako jo slovensko društvo v Ljubljani odgovorilo, odgovora Tržaškega društva med Matičinimi pismi nisem mogel najti, brž ko ne še odgovorilo ni, Pač sem pa našel pismo našega nevtrudljivega Matija Majera glede tega vprašanja. Tudi on priporoča enako Blei- tev nekterikrat ne prav mil os ti j ivo pokaral, o pred porodom umrlem slovenskem časniku „Sočanu* ne piše gotovo zarad tega, ker noče žaliti gosp. O. n., ki se je le iz prevročega rodoljub]* nekoliko prenaglil. O Soči, o novem deželnem odboru zato ne, ker je, če se ne motim z obema v preozki zvezi itd. itd. Ti in taki vzroki bi ga še nekoliko, če prav ne popolnoma opravičili, da je obmolčal, ako bi pa bilo res, kar nekteri sumijo, da je zavolj vjedljivih ugovorov „Novičnega" dopisnika vtihnil, potem bi morali njegovo plašnost, ali prav za prav neopravičeno miroljubnost obžalovati, tem več, ker mora vsak nepristranski priznati, da so bila vsa „ Narodova" poročila, posebno o zadnjem zborovem zasedanji popolnoma objektivna in sploh resnična, v „No-vicah pa so so s posebnim veseljem nekteri slovenski poslanci prav nagajivo drezali, in malo da ne obroka-vali. Enemu se je očitalo, da deklamuje, druzemu, da slabo bere, nekterim, da se ne obnašajo konsekventno itd., in ako se jo sem ter tje kteremu, posebno izmed novih poslancev, kaj dobrega priznalo, jo je čast g. dopisnik že tako zasuknil, da je ob enem pohvaljenega piknil; n. pr., ko je poročal, da je dr. Lavrić zagovarjal znižanje odborovib plač, je izrazil svoje začudenje: kako da je mogel med svoje podporne razloge svobodo pritakniti, ker je že dognana reč, da svoboda veliko stane. Pa ravno to je tudi gosp. govornik posebno poudarjal, ko je rekel: Svoboda zahteva žrtev vsake vrste od ljudstva, pa tudi posebno od izvoljencev, od poslancev. Nam se zdi ta razlog ne le logičen, ampnk izvrsten. Pa nekterim gospodom smrdi že izraz svoboda preveč po napredku. Dalje je „Novičin" dopisnik sicer opazil, da je Lavrič po parlamentarni šegi ravnal, ko jo celo plačo 1200 gld. sprejel, dal je pa besedo sprejel nalašč široko tiskati, kakor bi hotel teči: Ni vse zlito, kar se svetli. Itd. — Vsakdo mora priznati, da ni slovenska stranka v našem deželnem zboru nikdar tako odločno in možko postopala, kakor v zadnjem zasedanji in zarad tega so morali v vsakem rodoljubu nevoljo obuditi dopisi, v kterih so se posamezni dogodki (večidel malenkosti) bodisi napačno, bodisi nekako zvijačno poudarjali, da bi se le v bralcih nekakšen sum obudil — proti novim weisu izdavanje „lista za literaturu in umetnost," ki bi to idejo zastopal, samo to pridodaja, da bi list „moral biti v sedanjih okolnostih ves lojalen" dvakrat podčrtano). DeneB vidimo, da vse to ni nič drugega bilo nego sanje. Slovanski svet še denes ni za to izdejo zadostno pripraven, pred dvadesetimi leti bil je pa še manje. Pa kaj se zgodil Dne 21. aprila ozuanil je Zagrebški župan Matici: „da je blagoizvolio (!) gospodin ministar unutarnjih poslovah (Bach, kteremu se v okrožnici na prav ironični način vonjava kadi) sa visokim riešcnjem svojim od 15. ožujka 1*52. odpisati, da pravila ovomu samo u formi čitaonice utemeljenomu društvu (pravila matice ilirske tačas še niso lila potrjena) ne podieluju pravo bez posebnoga dozvoljenja organah dotične vlade sazvati formalni sastanak slavjanskih jezikoslovncah, u tom poslu na izvanjska literarna društva pozive upravljati, ili samo priprave u lom učiniti." Ta odlok je matičarje streznil, ter jim pokazal vso težino absolutistične roke. V Matičinoj sednici dno 16. decembra 1853. je zaključeno bilo, da se ima v „Nevenu", kterega izdavanje je Matica ilirska na sebe vzela bila, zmerom vpotrebljavati ime „hrvatsko" mesto „ilirsko". S tem Matičinom zaključkom bila je ideja ilirizma v grob sunjena, in br/. ko ne za vse večno čase pokopana. Matica je sicer še epiteton „ilirska" pridržala, kar pa ima deneR le Se historično pomembo. Matica ilirska je od seh mal bolj životarila nego živela, ter šo precej honetno utrnila, ko bo je z jugoslovansko akademijo sdružila. Njena zaklada 37.000 gld. je sicer še avtonomna, in ne z zakladom akademije v eno zgromadena, vendar se pa mora reči, da literarnega društva „matice ilirske" denes ni več. poslancem. In prav zastran tega moramo želeti, da ne preneha navadno Narodov dopisnik, ki je v marsikteri stvari blizo studenca, čisto vode točiti o deželnih in sploh takih zadevah, ki utegnejo slovensko občinstvo zanimati in da se ne ustraši kakoršnega si bodi peresnega boja, kedar pojde za resnico. Is Slatine, 14. okt. [Izv. dop.j (t G. Martin Kopač.) Naznanjati Vam moram žalostno novico da je naš občespoštovani, iskreni rodoljub, g. M. Kopač veliki posestnik pri sv. Jurji in na Slatini, nocoj ob 11. uri tukaj nenadoma umrl. Bolehal jo ranjki že nekaj časa, vendar smo upali, da bo zopet okreval, a žalibože prevarili smo se. Njegova rodbina zgubi v njem skrbnega očeta, Slovenija pa zvestega sina , ki jo po vseh močeh podpiral vsako narodno podvzetie in še pri poslednjih volitvah marljivo iu vspešno agitiral v rogač-kem in celjskem okraji za narodne kandidate. Pičlo je število pravih rodoljubov in še te nam vzame neusmiljena osoda. Politični razgled. Na Dunaji so baje pripravlja min iste rska kriza. Nekteri trde, da bodo ustavoverneži prišli zopet na kormilo, drugi vedo, da Petrino prevzame tudi kup-čijsko ministeratvo in da Depretia postane c. kr. namestnik v Trstu. Večina cislajtanskih namestnikov se zdaj mudi na Dunaji. Ali je to slučaj, ali pa kuhajo kako re kcijonarno politiko, to bode pokazala prihodnost. Vsakako žo zdaj postopajo proti časopisju, kakor že dolgo ne. Lastnika in vrednika „Zukunfti", g. dr. Jordana in Vilimeka so brez razsodbe potaknili v ječo. Delegacije so sklicane na 21. dan novembra, hrvaški deželni zbor na 22. dan. Knjez Karlos Auersperg je prevzel vodstvo volitev na Češkem. On pravi, da je to prevzel zato, ker sedanje ministerstvo „z naivnostjo pripomočkov, s kterimi skuša vladati, Avstrijo le demoralizira in ponižuje." Ko bi bil kaj tacega izrekel kak žurnalist, že bi nosil verigo, Auersperg pa bode vendar volitve vodil. Deželni brambovci na češkem nočejo priseči zapovedane prisege. Tudi v Tržaški okolici se enaka godi. Č« bi pravijo, da bodo desetletja vedili braniti svojo domovino tudi brez prisege, nemškutarjem pa da ue prisegajo. Tržačane so 4 zaprli. Iz Monakova se brzojavlja 16. t. m.: Dogovori med Prusi in južnonemškimi državami so dognali, da P r u s j a tirja za svojo dinastijo cesarski t i t o 1, da se napravi nemšk državen zbor, da postane diplo-matično in konsularno zastopstvo vseh nemških držav enotno, da naj vse drŽave za to zastopauje nekaj plačujejo, da pa se smejo nemški vladarji osebno pustiti pri tujih vladah še posebno zastopati. Upravo bi imele južne države nekoliko časa še v svojih rokah, vendar bi jih pri tom nadzorovali prusko-cesarski inšpektorji. Nemški vladarji bodo torej dobili slabo plačo za svojo sodelovauje s Prusom, nemški narod pa še slabejo — pruski militarizem. Na bojišči stvari napredujejo. A ni mogoče razsoditi, kako se vrše. Francozki telegrami trde, da so Francozi Pruse v dveh bitkah premagali, pruski telegrami pa zopet vse to oporekujejo. Istina je menda, da je loarska armada uničena iu da je Orleans in Soissous padel v pruske roke. Naskoka na Pariz je vsak dan pričakovati. Med t. m francoska vlada pridno razpošilja svoje ude po zraku in svoje oglase po svetu. Kazim stvari. f (G. Martin Kopač.) veliki posestnik pri sv. Jurji in na Slatini, solastnik „S 1 o v. Nar." i. t. d. je 14. oktobra ob 11. uri zvečer na Slatini po kratki bolehnosti naglomu umrl. Pogreb jo 14. okt. ob l o t i i dopolduo pri sv. Križu. Bodi mu žemljic;, lahka. V Mariboru 15. okt. 1870. Lastništvo .Slov. Naroda." ' * (Latinsko-slovenski slovar.) Prošeni smo, o tem delu sledečo pisemce slov. književnikom prijaviti: „K vati, ktero „Slov. Nar.* v štev. 120 o slovarji prinaša, pristavljam, da se slovar Že spisuje. Da pa bode to delo veljavnejŠe, dobro čutim, kako mi je podpore kolikor mogoče več slovenskih pisatoljev treba. Zato prav srčno prosim vaa-cega, kdor ali že ima kaj za tak slovar napisanega ali pa sploh namorja, k njegovemu izdelanju kaj pripoma-gati, naj meni že napisano pošlje ali pa z menoj v prepisovanje (korespondenco) stopi, da mu načrt tega dela pošljem in se z njim porazumevam. Kajti je z vsega začetka potrebno trdne podlage in in enojnega načela pri spisovanji se držati. Pri vredo-vanji me bodeta, kakor mi obetata, gg. Majciger in Šuman podpirala. Po takem načinu postopanja utegne •dovar pravo narodno delo postati. Janko Pajk, c. kr. profesor v Mariboru. * (R a z p i s a n a) je služba sodnijskega pristava (adjunkta) pri c. kr. okrajni sodniji v Ribnic z letno plačo 800 t. Prošnje se imajo do 24. t. m. izročiti pri c. kr. okrajni sodniji v Novem mestu. * (Izpit zrelosti.) V Mariboru so te dni trije gimnazijalci delali izpit zrelosti. Eden je spoznan za zrelega, dva smeta v dveh mesecih ponavljati izpit iz latinskega jezika. * (Neodvisnost sodnikov.) V „Gerichts-hallo" dokazuje „sodnijsk pristav** , da dozdaj toliko poudarjana neodvisnost sodnikov ni drugo nego „prazna fraza." Kdor je imel kdaj priliko občevati s soduijami, prepričal se je tega brez dokazov gospoda adjunkta v „Gerichtshalle. " Ko bi nam ne bile roke in usta zavezana, povedali bi marsiktero zanimivo črtico iz Maribora in Celja. * (Pogorelcem v Postojni) je Njegovo veličastvo darovalo znameniti znezek 500 f. * (Granata.) Pretekli tvorek je v ljubljanski okolici našel kmet granato, ki je bila na polji obležala pri topničarskih vojaških vajah. Kmet je granato radoveden vzel v roko, a granata je v istem hipu razpočila in je revežu roko na drobno raztrgala. Kmetu so morali še tisti dan roko odrezati. Nekoliko več previdnosti bi gotovo ne bilo od več — ne mislimo na kmeta, ki takih nevarnih Rtvari ne more poznati, ampak na vojaško znpoveljništvo, ktero bi ne smelo svojih raz-poč jivih kroge) tako meni nič tebi nič razpolagati po ljubljanskem polji. * (Prisega na ustavo.) Na novi vili realni gimnaziji so poprejšnji štirje učitelji frančiškanskega reda, o. Lud. Hrovat, Rafael Klemenčič, Bernard Vovk in Ig. Stavdabar dobili službe z letno plačo 800 f. Poprej so imeli samo 50 f. Pri nastopu svoje službe bi imeli priseči na ustavo. Gospodje frančiškani so rekli, da ne morejo poprej priseči, dokler jim tega g. provincijal ne dovoli. „L. Tagb." se zarad tega strelno repenči. Mi upamo, da bode g. provincijal prisego dopustil. Sicer pa na njo nič ne stavimo. Vsi uradniki so na njo prisegli, pa vendar ae malokdo za njo briga. Prisega na našo ustavo po našem mnenji ni prisega v jurističnem pomenu, ampak sama formalnost, ktera človeka le toliko čusa veže, dokler se hoče Ram vezati. * (Zdravniki na Rudolfovi železnioi) so imenovani. Sekundarna zdravnika na ljubljanski bolnici dr. Amhrožič in dr. Eržen sta umestjena. Dr. Am-brožič bode oskrboval strugo od Ljubljane do Medvod, dr. Eržen strugo od Podnarta do Dovjega; slednji ima svoj sedež v Radolici. Struga med Medvodami in Kranjem se bode za zdaj oddala le provizorično. * (Na mariborski gimnaziji) 80 dijaki viših razredov pri vodji prosili, naj bi se v prihodnje slovenski jezik učil po eno uro več na teden. G. vodja Gutscher je dijake za to jako hudo pokregal, tako daso ga njegovi odgojenci videli žolča čisto zelenega. Rojenemu Srbu jo neizmerno štel v zlo, da se je podpisal ćirilicom. Kaj mora Srb za to, da Gutscher ne zna čitati — srbski ? Sicer pak po našem znanji postav ima vsakdo pravico peticijonirati in „verfassungstreuni Gutscher" ne ve, kaj ustava dovoljuje avstrijskim državljanom, in to vsaj so tudi mariborski dijaki. Dunajska borsa 17. Enotni drž. dolg v bankovcih . Srebro......... Napol......... oktobra. . . 56 ti 50 ar. ■ • 122 „ m „ 9 . M . zaloga najnovejših znajdeb. s- i §■ W U Hi aa M 11* ra-tKi: 2 B s 8», Ef B ir % Svarilo. Po meni v kupčijo spravljena „Pasta Pompadur-, ki je kot izvrstna skokoma našla obče priznanje, nekoliko časa neke tirme ponarejujo, naj torej p. n. občinstvu zve. da se edino prava izvirna obrazna pasta dobiva le pri podpisanem. Ona hitro vse odpravi spu-šeaje na obrazu, sajevre. pege, sinje, sploh ohranuje, o-lepšuje in mladi obraz. Piskerc po gld. 1.50 Vse je mogoče. Kdo bi bil prej vrjel, da se bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo; b prostim prav umnim orodjem se je posrečilo, da more slabo oko tudi v mrtku v najtenjo iglo lahko vdeti nit, iu velja ta strojeek s podukom le 25 kr. Zobje ne bole več. Vsak zobohol, izvirajoč iz revni« aH prehlada, se mahoma ozdravi z novimi berolin-skimi zobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da se vrne denar, ko l>i kaplje ne pomagale, i Hncon s podukom 80 kr. 9"fT- Politur jmsta. ' Neprecenljiv domač pomoček, s kterini vsakdo lahko zastarelo alu oslepelo pohištvo itd. prelepo politira. !**katljica p podukom za celo garnituro 80kr. Snažilna krogla za srebro ^putz-kugel), izvrsten pomoček ponoviti iu osnažiti oslepele kovinske predmete. Nepogrešljivo za zlatarje iu srebrarje, po 6 kr. Regulator za vse ure je regulirana solnčna ura s kompasom, vsacemu priporočljiva, ker se po njej gotovo vsaka mehanična ura dii vrediti; fino po 25 kr. Stupa za pranje. S to štupo si prihraniš čas, delo in denar, zlasti pa se perilo bolj varuje, kakor sicer. Funtni paket po 22 kr. Amerikanske patentirane zavarovalne ključavnice, izvrstno delane, proti vsacemu lomastu manje po 30, 40, 50 kr.. veče po 70. 90 kr. 1 gld., velike z dvema klju-čama po 1 gld. : k popotnim torbam po 25, 40—50 kr. Praktični so ostrogi za hlače, ki pri slabem vremenu lilačo branijo omadeževanja, par po 10 kr. Angležke škarje iz najboljega jekla, različne vrste različno po 20, 25, .SO, tt5 — 45 kr., verižica 10 kr. Prav koristne so nove mašinske olovke, brez sitnega ostrenja, tudi »e špice ne lomijo : v les vdelane po 10 kr., v ko3t po 15 kr., s peresnim ročnikom in nožem 90 kr.; potrebna tekočina za 3 mesece 10 kr. Kos union-radirgumi za svinec in tirno 5 kr. fl«^"*' Nog ne premakati je vsacemu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjeve apreture za usnje, ki dela usnje mehko in nepremakljivo, tako da se tudi še dolgo nošeni črevlji ne premočijo, najbolje se doseže ta namen. 1 fla-<;on po «J0 kr. Perzijsko barvilo za lase, s kterim se mahoma sivi lasje ali rujavo ali črno pobarvajo ; ob enem ohranuje naravno čvrst t st. Ono je iz zelišč in vse neškodljivo. Karton s podukom 2 goldinarja. Najnovejša štupa za rjo, garantirana. Z njo se odpravijo vse rjavine s platna, svile in drugih tkanin, tudi ■ jekla in železa. Obroči /■a kurja očesa iz angorske volne, 12 za 25 kr. Angležki lak za usnje, kteri dela usnje mehko in ga lakira ko zrcalo ; mal tlacon 25, velik 45 kr. Tekoč lim. Nepogrešljiv v vsaki hiši, ker si lahko vsak sam oskrbi v vsakem gospodarstvu pripetijoč-e se popravke; ta lira se drži leta ia leta in se mrzel rabi. Velik tlacon po 25 kr. Nedišeče, nepremočljive posteljne vloge, braneče proti preinakan ji pri otrocih, bolnikih in otročnicah; po yOkr., gld.: 1.20, 1.50, 1.70. jpa^"" O. k. privil. saponiusk masten eter v kratkih tre-notkih odpravi vsakojake madeže iz vsake obleke in tkanine brez izjeme. Ta novi izdelek v Bvq>m učinku prekosi vse enake fabrikate, ker nobene barve ne oškoduje, se mahoma posuši iu no diši. Priporočljiv tudi za čiščenje rokavic. Flaeon s podukom 40 kr. Stupa proti potečim se nogam odpravi sitni pot na nogah in iz njega izvirajočo snirajo ; tudi obutalo konzervira. Škatljica a podukom za 3 mesece dovolj po 50 kr. Pariški univerzalni kit nerazrušljivn in hitro zveze ne le steklo, porcelan, kamen, morsko peno, les itd., ampak tudi različno združuje: n. pr.: les s kovino, porcelan l steklom itd., tako da je kakor en kos. Paket tega vsaki hiši potrebnega blaga le 10 kr. Tak kit tekoč prav dober, tlla^-on :J,0 ki. Pečatne marke za pisma, hi so zarad ročnosti, cene in gotove zaporico bolje kakor oblati ali vosek, najlepše, z vsako firmo, grbom, imenom ali monagramom. 600 mark po gld.: 1.30, 1000 mark 1 gld. 00 kr, Regulator-peresa popravljiva za vsako roko in vsak papir, tako da je z istim peresom mogoče nejtenjše kali-gralične, pa tudi najdebelejše črte pisati. 12 peres 24 kr Prave angle/.k.; britve z dvema nožema po 20, 30, 40 kr.; s 3 noži po 50, 60 kr.. najfineje i 3 noži po »50. 70, 00 kr., 1 gld.; s 4 noži 80 kr., gld.: 1, 1.20. Najviše patentirana misnica za miši. podgane, krte in ikričke. Prodaja se z garantijo velika kositarjeva posoda po 1 gld. Najboljše zdravilo obraniti si Irišne lase in bele ali five pocrniti je orehovo olje; vsi kemični preparati so škodljivi. Učastujem se naznanjati, da imam bogato zalogo nepokvarjenega orehovega olja. Praktična znajdba! Vendar se je posrečilo iznajditi prah za črnilo, kteri bo vsacemu po volji; prekosi vse do-sedajne glede dobrote in cene. (.'e se pritije nekoliko vode se v hipu napravi najboljša črna tinta, ki je koj za rabo. 1 paket, dovolj za 1 bokal, velja 20 kr. Brilantni prah, nov, dovršen, kemično sestavljen metaličen prah, ki se skaže vrednega svojega imena. Predmet, iz žlahtne ali iz nežlahtne kovine, ki je umazan, zastarel in ima neizbrisljivo madeže, se s tem prahom po-drgne in se briljantno sveti. Ta prah osnaži in polira predmete nenavadno hitro. 1 škatljica z navodom 25 kr. Nova znajdba. Kemični svinčnik nadomestke najboljše črnilo za znamkovanje ; piše se ž njim na robo, na kterej se hoče napraviti znamko, kakor z navadnim svinčnikom, in ko se je roba enkrat oprala, je znamka popolnoma črna in neizbrisljiva. t kos velja 35 kr. Prah za posrebriti često izvrstno Bluzi; posrebri vsako kovino v malo minutah in se posebno priporoča za predmete s srebrom platirano, ki no izgubili barvo. Predmeti pakfongasti se premene v srebro. I paket 25 kr. Angležke škarje iz najboljega jekla. 1 škarje za vrezov .loj-, naj fine i" 25, 35 do 45 kr. > škarjice za izrez-ljavanje, najfineje 20—30 kr. Škarna verižica 10 kr. Izvrstna loknu maža s kavčukom zmešana, da se iisiije ohrani. 1 škatla (L funt) 30 kr. Coprniško črnilo za šalo in resnico. Pismo pisano s tem črnilom, ostane naj bistre jšem u očesu skrivnost; le ta ga more brati, ki ima navod. 1 sklenica tacega črnila 25 kr. Električne krtačice za zobe, s kt«rimi se brez vsake paste in druzih zdravil (samo s čisto vodo) zobje osnažijo. da so beli, zdravi in brez slabega duha. Da se jih več Ig« peča. je cena za eno le 00 kr. Nove mašine za bolhe loviti se prodajajo po 20 kr. Radikalen pripomoček, da se kurja očesa v 8 dneh popolnoma odpravijo. To novo iznajdeno sredstvo prekosi vsa dosedajna in smo porok zanj. 1 škatla z navodom kako se rabi 40 kr. Edina zaloga v Avstriji uepopačenega a rn i enega olja, ki ima v sebi čudovito moč, da odpravi glavobol, krepi rast las in živcev, in tako rast las celo na plešah v jako kratkem času pospeši, — tudi zatare lišaje na glavi. Kot zdravilo rabi proti zmečkanji, proti trganji v udih, revmatizmu, šenu in če se noga ali roka zvine. Več v pri-- loženem popisu. 1 sklenica 1 gld. Pravo p rek vi d no tilycerin-mjilo z najfinejimi vonjavami, kos po 5, 10, 16, 20 kr., veliki 25 kr.; 1 posoda pravega m .žila za lase iz konjske masti 30 kr.; Glyeerin-mjito, tekoče, 1 sklenica 25 kr.; — Gljrcerinov evot, da se ohrani koža čista, 1 steklenica 45 kr., kakor tudi drugi predmeti parfimerije in toalete iz domačih in tujih krajev v najvećoj izberi. Izvrstna zmes za lakiranje tal pa sobah s kavčukom, ki d i tlam najlep'i blesk, in dalje traja, ko vse druge. 1 škatla zadosti za eno sobo dO kr. Zmes za usnje s kavčukom, da ostane usnje nepo-gibeljuo, se posebno priporoča za konjsko jermenje itd. Kositarna pušiea 60 kr. Najboljša pasta za britve. Z njo se prihrani to, da britev ni treba brusiti. 1 škatlica 25 kr. Neobhodno potrebni za vsako gospodinjstvo so novi patentirani brusilniki, s kterimi se prav lehko. brez tnuje vsake ostrine, škarje, noži itd. v enej minuti zbrusijo. I kos samo 35 kr. Medicinsko mjilo, smolnato, imenovano čudežno mjilo, potrjen in gotov pomoček za vsakoršne bolezni na koži, zoper lišaje, garje, srbečico itd. Se rabi pri otrocih i a odrašćenih. 1 kos z navodom 25 kr. Najboljše dunajske vode za odpravljanje madežev, velja sklenica 10 kr. Eucrivoir odpravi hipoma iz perila in drugih rob vsak nov ali star tintni madež. 1 sklenica vetji 25 kr. Mušni eter za izbe, kuhinje, sobe, prav prijetno vonja in prepodi v četrt ure še toliko muh. 1 sklenica 30 kr. Vse nevidljivo se vidi po novih žepnih drobnogledih, ki 10-, 20-, 30- do luOkrat vsako reč povekšajo, tako da se celo živalice v studenčnici dobro vidijo. Tudi ti drobnogledi mnogovrstno koristijo, n. pri kupovanji moke, žita, stročnih pridelkov, specerij, tkanine, za razločevanje in naravoslovje itd 1 kos kr.: 40, 60, 80, gld.: 1, 1.20 1.50. bmrt vsiiu Bitnim mrčesom! z novo znajdeuo tekočino, ki vse mrčes« pomori. Ta tekočina umori vse mr-čese in ob dnem varuje, da se ne vgujezdijo. Kabi se proti stenicam, šurkom, moljem, holham itd. 1 sklenica. velika 30 kr. Svarilo: Kar se imenovani predmeti tudi ponarejajo, obračam pozornost na to, da se le v podpisanoj zalogi , dobivajo nepopačeni. Ceniki vsili predmetov v zalogi kh oddajajo brezplačno. Tudi obračam pozornost čestitih prebivalcev po deželi na moj komisijski oddelek, to je edina štacuna v tej Btruki, v kterej se najmanjše m največje naročilo iz kterega koli oddelka, hitro in jeftino dovrši, priporoča se tedaj za obilna naročila * (O prva avstrijska komisijska Stacuna A>. I^Vieclnriif.ri n-o. na Dunaj i, PraterstrasHe 2G. Oznanil cd« Podpisani čestitemu občinstvu naznanja,