ŠTEVILKA 198 LETO XVIII 3o- Marec 1984 brestov »obzornik glasilo delovne organizacije mmmmmmm^ Maš sedanji gospodarski položaj ^ogoji za načrtno gospodarjenje P°STAJAJO VSE BOLJ ZAPLETENI (ja^. Jub mnogim težavam in zahtevnim problemom v lanskem gospela J6lpU *Qhko rečemo, da smo se vsaj približali načrtovanim ciljem, stu Ve za celotne jugoslovanske razmere, pa tudi za razmere v Bre-u ’ Seveda s posameznimi razlikami, kar zadeva proizvodnjo, izvoz, Stn Z’ dohodek, akumulacijo in osebne dohodke. Res pa je tudi, da je ° se lani poslužili več tujih posojil, kot smo jih odplačali; zato se Še eve odvisnost od Velika °V za sProtno poslovanje skunn 110 Iran j a — splošna in p a Poraba in tako naprej Pri tem pa je treba še upoštevati, da so na naše razmere negativno vplivala tudi mednarodna gospodarska gibanja, česar pa ne smemo precenjevati, kajti pravi vzroki so le pri nas doma, v vsakem delovnem okolju ter ožji in širši družbenopolitični skupnosti. V ta sklop negativnih ugotovitev gotovo lahko uvrstimo tudi trditev, da že dolgo ne pomnimo tako obsežnega administrativnega poseganja v urejanje gospodarskih odnosov in tako pogostnega spreminjanja gospodarskih ukrepov, skratka, sprotne gospodarske politike. S tem pa se organizacija združenega dela in delavec-samoupravljalec znajdeta v položaju, ko nimata dejanske možnosti vplivati na z ustavo opredeljen družbeno-go-spodarski položaj oziroma na ustvarjanje dohodka in njegovo delitev. Na žalost potrjuje to tudi dostikrat mučna tišina na zborih delavcev, na sejah delavskih svetov in sejah drugih organov. V kakšnem položaju smo torej v letu 1984, ko gre h koncu prvo tromesečje? Ali se je položaj organizacij združenega dela in delavcev v njih kaj popravil v primerjavi z letom poprej? Dejal tu, da ne, saj smo še zmeraj v veliki meri odvisni od ukrepov sprotne gospodarske politike. Uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije se nekako odmika, pa čeprav smo ga vsi sprejeli in prisegli nanj. Omenil bom samo tri trditve. Vsi vemo, da je izvoz najpomembnejša naloga jugoslovanskega gospodarstva — zaradi lastne reprodukcije in zaradi ustvarjanja potrebnih deviz za odplačilo kreditov. Pa vendar je realni tečaj dinarja še vedno nedosegljiv; pet mesecev je izvoz znova postavljen v ozadje, kar Mislim, da bi bil ogrožen sistem, če bi dovolili, da bi zadeve še naprej tako tekle, v pričakovanju vedno novih ukrepov. Čedalje bolj se zapletamo v administrativno regulativo, ne da bi se nam obetalo, da bomo tako odpravili probleme gospodarske krize. V minulih dveh letih smo uvedli celo vrsto teh intervencijskih, administrativnih ukrepov za omejitev vlaganj ter splošne in skupne porabe. Menim, da so izčrpane vse možnosti, ki so zvezni administraciji pri tem na voljo na linearni ravni, in da nam ne kaže drugega, kot da se lotimo tistega dela, ki bi se ga v resnici morali lotiti, že ko smo sprejemali stabilizacijski program. V takšnih okoliščinah se je treba pripraviti na odmrznitev cen. Če bi avtomatično uveljavljali ukrepe, ki izvirajo tudi iz odnosov z Mednarodnim denarnim skladom, ne da bi si zavestno prizadevali nevtralizirati negativne posledice izvajanja teh ukrepov, tedaj bi bili — mislim, da je to vsem jasno — spet priče nezajezljivi dirki proizvodnih stroškov, cen, inflacije, tečaja in vsega, kar smo doživljali lani, le da bi bilo to letos še veliko bolj drastično in huje, kot je bilo lani. Milka Planinc nam zopet grozi, da bodo nekateri izvozni posli v izgubi, uvoz pa je relativno poceni. Druga trditev je zamrznitev cen, ki pa je le navidezna zamrznitev. Prizadela je v glavnem le končne proizvajalce. Skoraj vsi proizvajalci surovin in drugih polproizvodov — repromateria-lov — z različnimi oblikami — ne samo s samoupravnimi sporazumi o skupnem prihodku — v bistvu zvišujejo cene. Ocenjuje se, da bomo kljub zamrznitvi in dejal bi, ob posebni družbeno politični akciji v prvih treh mesecih, dosegli v Jugoslaviji za okoli 6 odstotkov višje proizvodne cene. Tudi življenjski stroški se bodo povečali za podoben odstotek. Tretja trditev se nanaša na pravico do razpolaganja organizacij združenega dela z ustvarjenimi devizami. Ko vstopamo v letošnji četrti mesec poslovanja, še ne vemo, s čim razpolagamo, kajti sedanje razpolaganje z devizami v višini 45,9 odstotka od priliva je samo začasno in bodo potrebni poračuni, potem, ko nam bo odmerjen delež razpolaganja z devizami. Ob vsem tem bi lahko dejali, da je vprašanje inflacije in cen najbolj zapleteno. V tem smislu so tudi potekale vse razprave in razgovori na različnih ravneh naše družbene organiziranosti, od občine do federacije, ko so sprejemali odločitve o novih zadolžitvah Jugoslavije, o devizni politiki, o cenah in o kreditno monetarni politiki. Zaradi neposredne odvisnosti in medsebojne vplivnosti tečaja dinarja, rasti obrestnih mer in rasti inflacije je, ne glede na velike težave v posameznih delovnih organizacijah, predvideno zagotoviti merila o nadzoru in družbenem nadzoru pri spreminjanju cen. Tako naj bi se okoli 45 odstotkov cen vseh proizvodov oblikovalo dokaj svobodno (med njimi je tudi pohištvo), vendar v okviru primerjav s sve- tovnimi cenami in drugimi merili. Kaže da povsem svobodnega oblikovanja cen za proizvode, pri katerih je ponudba večja od povpraševanja, še vedno ne bo. Ker bi nam večja inflacija kot je opredeljena z letošnjimi dokumenti — ta pa je 4(1 odstotkov — povzročila še večje težave kot jih imamo že sedaj, moramo iskati izhod v posameznih proizvodnjah le v večji in smotrnejši proizvodnji, delovni storilnosti, boljši organizaciji dela ter poslovni organiziranosti in povezanosti z drugimi organizacijami združenega dela. Ne nazadnje pa tudi v zmanjševanju obveznosti gospodarstva. Gotovo je res, da naše obveznosti in dolgove lahko poravnamo samo z večjim izvozom blaga in storitev in z nikakršnimi administrativnimi ukrepi. Ukrepi sedanje gospodarske politike, ki so v sprejemanju (ali so že sprejeti), močno prizadevajo tudi delavce Bresta. Povečanje proizvodnje v letu 1984 je v poslovni politiki in planu Bresta strateško vprašanje, od katerega je odvisno tudi vse ostalo poslovanje oziroma gospodarjenje; januarja in februarja ter v 20 dneh marca je proizvod-vodnja nad načrtovano. Druga strateška usmeritev — povečanje izvoza — je v tem obdobju v vseh temeljnih organizacijah na načrtovani ravni, vendar se da zamujeno še nadomestiti ob doslednejšem spoštovanju dogovorjenih nalog pri nabavi, uvozu, lansiranju in organiziranju proizvodnega procesa ter prodaji na domačem trgu. Vsakršno zamujanje pri dobavah surovin in repromaterialov — tudi iz kooperacije — nam bo povzročalo hude preglavice. Zato je dolgoročna povezava nujna. Najhuje nas bo prizadel predvideni ukrep o povečanju obrestnih mer, saj, kot vemo, v glavnem poslujemo z izposojenimi kratkoročnimi in dolgoročnimi (Nadaljevanje na 2. strani) Naš sedanji gospodarski položaj (Nadaljevanje s 1. strani) sredstvi. Že sedaj dajemo nad 20 odstotkov ustvarjenega dohodka za obresti. Zato je nujno dosledno spoštovanje ukrepov v poslovni politiki in planu na tem področju, sicer bodo posamezne temeljne organizacije v velikih težavah. Pri tem se moramo dolgoročno dogovoriti za sanacijo tega zahtevnega področja v okviru delovne organizacije, SOZD, poslovne banke, plansko-poslovne skupnosti in še koga. Likvidnostne težave bodo s 1. julijem letos tako zaostrene, da bodo neposredno vplivale na višino osebnih dohodkov, če ne bomo redno poravnavali svojih obveznosti. Na področju naložb smo v izredno težavnem položaju. Po eni strani se zaostruje vprašanje o zagotavljanju kvalitetnih lastnih obratnih sredstev (sredstva postajajo draga), na drugi strani pa imamo velike potrebe v posameznih temeljnih organizacijah za nadomestitev stare opreme oziroma posodobitve, tako da bi lahko proizvajali programe, ki so dohodkovno in izvozno uspešnejši. Ob sprostitvi večjega dela amortizacije, ki je bila v zadnjih letih skoraj v celoti namenjena odplačilu anuitet, in bi jo sedaj lahko namenili za večje posege v posameznih temeljnih organizacijah, se pojavlja nova težava, ko posamezne temeljne organizacije po zaostrenih merilih niso upravičene do naložb. Tudi zato se moramo znotraj Bresta dosledno držati sprejetih izhodišč, ko oblikujemo neposredne odločitve o posameznih naložbah. Če smo že na začetku tega razmišljanja ugotovili, da so se življenjski stroški povečali za okoli 6 odstotkov in če upoštevamo, da osebni dohodki delavcev v Brestu že od decembra mirujejo, je že to zadosten razlog, da vemo, kako je na tem področju najbolj vroče. To so pokazale tudi razprave na zborih delavcev ob obravnavanju zaključnega računa, poslovne politike in plana. Po svoji aktualnosti bi osebni dohodki zaslužili, da se o njih najprej razmišlja, vendar je gotovo pravilno, da najprej pišemo in govorimo o proizvodnji, organizaciji dela, izvozu, dohodku, obratnih sredstvih, naložbah in še o čem, saj so osebni dohodki odvisni od vseh teh vprašanj. Zato je delavski svet delovne organizacije na pretekli seji sprejel sklep, da se da v javno razpravo predlog sprememb oziro- ma dopolnitev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka, ki naj bi ga kasneje delavci Bresta sprejemali na referendumu. Poleg pripomb, da je veljavni sistem zelo težko dopolnjevati z aktualnimi rešitvami, ki jih zahtevajo razmere, med drugim tudi kadrovskega značaja, saj ne moremo zadržati ali dobiti prepotrebnih strokovnih kadrov, je gotovo na mestu splošna ugotovitev, da nizka raven osebnih dohodkov slabo vpliva na odnos do dela, ki je ključno vprašanje prav v sedanjem gospodarskem položaju. To pa ne pomeni, da moramo slabo, neodgovorno in površno delo enako nagraditi. Pri tem moramo napraviti korak naprej; nagrajevanje po delu mora na Brestu dobiti večjo težo. Ob koncu pa velja še enkrat poudariti, da lahko delimo (ne le za osebne dohodke) samo toliko, kolikor ustvarimo. Zato moramo kljub zapletenim gospodarskim razmeram največ svojih ustvarjalnih sil posvetiti delu in rezultatom dela. Tone Kraševec Prvi neposredni dogovori PLANSKO POSLOVNA SKUPNOST GOZDARSTVA IN LESARSTVA PRIČELA Z DELOM V začetku marca so se imenovani predstavniki podpisnic plansko poslovne skupnosti notranjskih gozdarjev in lesarjev sestali na prvi seji in oblikovali poslovni odbor skupnosti. Tako so članice novo ustanovljene skupnosti tudi formalno izpolnile pogoje samoupravnega sporazuma za začetek dela. Na prvi seji poslovnega odbora je bil za njenega predsednika izvoljen glavni direktor Gozdnega gospodarstva Postojna Janez Sedej, za podpredsednika pa Franc Perko, prav tako iz Gozdnega gospodarstva. To funkcijo bodo v prihodnje izmenično opravljali po dve leti člani poslovnega odbora vsake podpisnice sporazuma. Na svojih delavskih svetih bodo podpisnice samoupravnega sporazuma volile še člane odbora samoupravne delavske kontrole poslovne skuposti. Oblikovana je bila tudi notranja arbitraža, ki jo sestavljata po dva že imenovana člana vsake podpisnice sporazuma. V nadaljevanju sestanka je poslovni odbor razpravljal o izhodiščih svojega delovnega programa. Zedinil se je za sprotno izmenjavo pomembnih informacij o gospodarjenju članic poslovne skupnosti ob zaključnih in periodičnih obračunih. Na osnovi teh informacij bodo izdelali enotno oceno gospodarjenja poslovne skupnosti. Dogovorjeno je bilo tudi, naj bi v prihodnje poslovni odbor redno spremljal uresničevanje svojih nalog v preteklem letu. Posredovana je bila še informacija o sedanjih težavah pri poseku lesa zaradi slabih vremenskih razmer. Zaradi njih se je Javor jeva žaga že ustavila, zaloge hlodovine pa se hitro zmanjšujejo tudi v drugih obratih. Člani poslovnega odbora so se v zvezi S tem zavzeli za nekatere ukrepe. Tako naj bi Brest povečal dobave žaganega lesa Javorju za njegove opažne plošče. Lesna industrija pa bo pretehtala tudi možnost, da bi pomagali Gozdnemu gospodarstvu Postojna z delovno silo pri gojitvenih delih v aprilu in maju. Gozdno gospodarstvo bo moralo namreč zaradi uresničitve načrtovanega poseka večino svojih delavcev od gojitvenih del preusmeriti na sečnjo. Poslovni odbor je zadolžil razvojne službe članic skupnosti, da pripravijo izhodišča za usmeritev prihodnjega razvoja gozdarstva in lesarstva za obdobje 1986—1990, pa tudi za dolgoročnejše plansko obdobje. D. Mazij v: Posnetek iz TOZD Pohištvo — obdelava masivnega lesa Projekcije kažejo, da moramo izvoz v letih 1983, 1984 in 1985 povečevati za najmanj 20 odstotkov letno, in sicer na konvertibilni trg, da bi izboljšali naš položaj. Nujno moramo ustvariti 2,5 milijarde dolarjev presežka, da bi si vsaj kolikor toliko olajšali odpravo blokade, o kateri govorimo. Da bi nam to uspelo, moramo neplačani devizni priliv zmanjšati na najmanjšo možno mero. Devizne rezerve bo treba povečati za približno milijardo dolarjev in šele tedaj bi se pokazali učinki stabilizacijske politike v državi. Najprej bi morali revalvirati približno 800 milijonov kratkoročnih posojil, ki smo jih lani prenesli na leto 1985, zapadli pa bodo v prvi polovici prihodnjega leta. Milka Planinc Predvsem o lastnih slabostih in težavah PO OBRAVNAVAH NAŠIH KLJUČNIH DOKUMENTOV V januarju so bili izdelani planski dokumenti temeljnih organizacij in delovne skupnosti oziroma celotne delovne organizacije za leto 1984, v februarju pa zaključni račun in poslovno poročilo za leto 1983. Rezultate poslovanja v letu 1983, pa tudi opredelitve za leto 1984 so obravnavale in nato tudi sprejele vse temeljne organizacije in delovna skupnost na svojih zborih in delavskih svetih po poprejšnjih obravnavah v družbenopolitičnih organizacijah. Za leto 1983 so bila dodatno izdelana tudi poročila poslovodnih organov delovne in temeljnih organizacij ter delovne skupnosti. V večini temeljnih organizacij v razpravah ni bilo bistvenih pripomb na posredovana poslovna poročila in zaključni račun ter dodatno ustno obrazložitev in poročila. Nekaj pripomb je bilo samo v temeljnih organizacijah Žagalnica in Jelka ter v Skupnih dejavnostih. OB ZAKLJUČNIH RAČUNIH V Žagalnici so bile pripombe v smislu solidarnostnega pokrivanja (skupna poraba), ki ne sme biti namenjeno pokrivanju subjektivnih napak. Prav tako so bile pripombe, da osebni dohodki niso odraz doseženih rezultatov in da je potrebno narediti več v smislu nagrajevanja po delu. Menijo, da so bile razlike v osebnih dohodkih med temeljnimi organizacijami premajhne. V Jelki so ob obravnavi zaključnega računa ugotavljali objektivne, pa tudi notranje vzroke slabih rezultatov. Glavni poudarek so dali odpravljanju lastnih slabosti, predvsem v proizvodnji, ki je bila lani dosežena izredno nizko. Tako so sprejeli delovni dogovor za odpravo svojih slabosti, ki opredeljuje kvalitetnejše delo, večjo delovno disciplino in odgovornost, boljšo organizacijo dela in učinkovitejši sistem nagrajevanja. V Skupnih dejavnostih je bilo izpostavljeno vprašanje o financiranju centra usmerjenega izobraževanja v Postojni. Le-ta se bo financiral iz sredstev skupne porabe, v Skupnih dejavnostih pa se za leto 1983 odstopi tudi enodnevni zaslužek. Na poročila poslovodnih organov so bile pripombe v Iverki, Prodaji in Pohištvu. V Iverki je bila pripomba na tisti del poročila, ki obravnava slabo delo in ukrepanje v proizvodnji, kar je bilo nato v razpravi tudi pojasnjeno. V Prodaji pa je bila pripomba, da je služba za oblikovanje glede na sedanjo kadrovsko zasedenost preobremenjena. V Pohištvu so poročila poslovodnih organov sprejeli, vendar hkrati oblikovali naslednje pripombe: — Razvojna služba zaradi izredno razredčene kadrovske zasedbe ne more več opravljati dela, ki je za delovno organizacijo zelo pomembno in brez katerega je težko uspešno poslovati. — Doseči je potrebno večje povezovanje med organizacij sko-ka-drovsko službo na Skupnih dejavnostih in kadrovsko službo v temeljni organizaciji. Z delom, ki ga organizacij sko-kadrovska služba v Skupnih dejavnostih opravlja sedaj, namreč nikakor ne izpolnjuje tistega, kar se od nje pričakuje. — Službo za marketing je p°" trebno bolj razviti. Razviti moramo nov program, ki se bo od sedanjih bistveno razlikoval in ga bo moč delati s sedanjo tehnologijo. . Vsepovsod so tudi ugotavljam da so osebni dohodki — zlasti v’ primerjavi z rastjo življenjskih stroškov — nizki, istočasno P3 tudi, da so pravi odraz naših gospodarskih rezultatov v preteklem letu. Prav tako je bilo premalo storjenega pri dograjevanju sistem3 nagrajevanja, kar ne vpliva dovolj spodbudno na prizadevanj3 za večjo produktivnost. Ugotovimo lahko, da so nek3' tere pripombe že razrešene v samem poslovnem poročilu (financiranje centra v Postojni), ali P3 jih rešujejo na ustreznih organih in službah v posameznih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti. Nekatere naloge, ki izvirajo iz posredovanih pripomb, pa so dolgoročnejše m bodo razrešene v daljšem obdobju. OB PLANSKIH DOKUMENTIH Pri obravnavi planskih dokumentov moramo poudariti, da so delavci povsod pokazali zaskrbljenost za nemoten potek proizvodnje predvsem z vidik3 oskrbljenosti s surovinami in fe' promateriali. Načrtovana proizvodnja mora biti tudi v resnic1 dosežena, če hočemo doseči n3' črtovane rezultate. Zato je bil° v razpravah večkrat poudarjen3 tudi vprašanje izkoriščanja de' lovnega časa, odnosa do del3’ delovne discipline, varčevanja z materialom in podobno. V temeljnih organizacijah P°' hištvo, Masiva, Žagalnica in Pr°' daj a pa so bili planski dokumenti sprejeti z naslednjimi pripombami: — V Pohištvu so na zboru delavcev sprejeli sklep, da je treba v okviru delovne organizacij v roku dveh mesecev izdelat objektiven sporazum za obračunavanje izvoznih stimulacij. , — V Masivi so dodali naslednje pripombe oziroma predlog6’ a) da se delež sredstev za stanovanjsko izgradnjo za Masi'6 spremeni v korist zasebne gradnje stanovanj; b) da je za Prodajo sorazmerno visok delež svobodne menjave dela, glede na to, da Masiy: večino svoje proizvodnje izvaza- V Žagalnici je bil dan posebe poudarek kadrovskim vprašanjem, ki so jih pri sprejemanj, planskih dokumentov dopolnim Posebno so se začele kadrovsK^ težave pri njih stopnjevati . preteklem letu. To je občuti predvsem pri težjih fizičnih 1 zahtevnejših delih v enoti zag (Konec na 3. strani) Osebni dohodki spet na rešetu OSEBNI DOHODKI SO POMEMBEN VZVOD PROIZVODNE OZIROMA POSLOVNE USPEŠNOSTI e VSAKA UREDITEV IMA SVOJE Dobre in svoje slabe strani • rezultati in primerjave 2 USPEŠNEJŠIMI od nas nakazujejo smer boljše uredit-VE • POVEZANOST OSEBNIH DOHODKOV S KADROVSKO FUNKCIJO SMO PREMALO UPOŠTEVALI vprašanja? e KAKO REŠITI ŠTEVILNA V juniju 1982 smo v delovni or-Sanizaciji sprejeli samoupravni sPorazum o skupnih osnovah in berilih za pridobivanje in razpo-rejanje dohodka. S tem sporazumom smo dokaj podrobno uredili celotno področje pridobivanja in razporejanja dohodka, pa tudi oeiitev osebnih dohodkov. Z njun smo vpeljali nemoten sistem delitve v vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti. Kljub dobrim in razmeroma Usklajenim rešitvam pa je malo ec kot enoletna uporaba novega Porazuma v neposrednem življenj11 pokazala tudi nekatere resne Pomanjkljivosti. Le-te v končni Posledici ovirajo hitrejše doseganj? boljših poslovnih rezultatov. n praktičnem delu se omenjene Pomanjkljivosti oziroma težave azejo kot splet nerešenih vpra-anj. Poglejmo si nekatera najpomembnejša izmed njih! .Vprašanje stimulativnosti oseb-m dohodkov. Ob tem je moč gotoviti, da so sposobni delavci cdalje manj pripravljeni prevzemati odgovorna oziroma vodilna Za v Vrav tako se kot sive lise, a katere ni zanimanja, kažejo Posamezna dela oziroma naloge v P*,0c^odnji v temeljnih organiza-rlJah. Istočasno pa je moč opaziti aznieroina veliko zanimanja ozi-ma pogoste pripombe o lepih nalogi Za nekatera uru8a dela in Z tak^na zapažanja povežemo siv v kadrovanju in s pa- „ ®lni delom posameznikov pod dirn0m: >>za ta denar dovolj nare-str,' sm° le še korak od kata-, oralnih posledic. Mednje lah-re stejemo poleg finančnih (ne)-koli -tov tudi stalno napetost ..,,'cntiva, s tem povezane slabe ian,OSe *n» kar je najhuje, odha-s Ie delavcev v obsegu, ki pre-cii normalno stopnjo fluktua-V]r : Razmeroma ostre mejne ne anosti veljavne metodologije H,„ V^ogočajo reševanja ugotov-Jenih neprimernosti. nizi^56*1110 opazni so razmeroma lavti osekni dohodki in s tem deri oziroma v naj- soni ,?veh'treh razredih. Čeprav s -f osebni dohodki povezani slabšimi rezultati, ki so delno na e , ,?a objektivnih okoliščin, kih ~ ,eIoma tudi posledica niz-osebnih dohodkov samih(!). v se enoten kolektiv znajde osehn‘lrailcm krogu, saj nizkih dohariv dohodkov zaradi nizkega t0 q_aka ne moremo povečati, za-Uvni •oseDni dohodki nestimula- bre mU1, neprivlačni za sicer do- jepiemelaVCeindob Sličen Ho n^i osebnimi dohodki in moč-tu 3 o EL, -M O H G a a o 's 15 bfl a >N a r±4 O £ 15 0) •S •2, o? T3