VAROVALKA

mmm&miamMmmmiiisimmmiim

1. Za  lansko tekmovalno sezono si je Roman Ložar skonstruiral nov mo¬
del kategorije F3J. Model ima razpetino 4600 mm in tehta 2200 g-
Trup je narejen iz steklenih vlaken in epoksidne smole, krilo pa je iz
stiropora in prekrito s furnirjem.

2. Aleš Gašperšič, član LC Maribor, je izdelal Graupnerjevo maketo
piper super cub PA 1 8. Model ima razpetino 1 200 mm in je oprem¬
ljen z motorjem OS MAX 2,48 cm 3 . Z RV-napravo lahko krmili smer,
višino in motor.

3. Brane Rozman v trenutkih koncentracije pred štartom fly-offa v ka¬
tegoriji F-l-A na svetovnem prvenstvu v Domsodu; ob njem je Branko
Poličar.

4. Slovaški reprezentant Tibor Gira je bil na 17. pokalu Ljubljane
najuspešnejši maketar. Njegova tristopenjska maketa ariane 3 se
odlikuje po izjemni natančnosti izdelave in skrbni površinski ob¬
delavi.

5. Najmanjše modelarske rakete bi lahko uvrstili med sobne modele,
saj z najšibkejšim motorjem Delta poletijo le nekaj metrov visoko. Te
motorčke, ki so namenjeni bolj za zabavo, izdeluje g. Taborsky iz

Foto: J. Čuden, M. Klenovšek, M. Kos in R. Ložar

186671

REPORTAŽA

Svetovno prvenstvo
letalskih modelarjev v
kategorijah F-l-A, B in C

Domsod, 22.-28. 7. 1995

Letošnje svetovno prvenstvo modelarjev
s prosto letečimi modeli je bilo v Dom-
sodu na Madžarskem, ki leži 50 km juž¬
no od Budimpešte. Ker je to razmeroma
blizu (leta 1993 je bilo svetovno prvenst¬
vo v Kaliforniji), smo se odločili, da se
prvenstva prvič udeležimo tudi slovenski
reprezentanti. Tekmovali smo le z jadral¬
nimi modeli in gumenjaki, v kategoriji
modelov z motorji z notranjim zgorevan¬
jem pa nismo imeli predstavnika. Odlo¬
čitev o udeležbi na prvenstvu je bila spre¬
jeta dokaj pozno, zato priprava repre¬
zentance ni potekala povsem tako, kot bi
morala, kljub temu pa smo upali vsaj na
uvrstitve med prvo polovico tekmovalcev.
Dodatne težave je povzročalo pomanj¬
kanje denarja, tako da smo reprezentan¬
ti zbirali potrebna sredstva, kot smo ve¬
deli in znali. Poleg izdatkov za modele,
smo morali tako tudi stroške udeležbe na
prvenstvu pokriti iz lastnega žepa. Glede
na to, da zanimanje za prosto leteče mo¬
dele upada, je pomanjkanje finančne
podpore širše družbene skupnosti do
neke mere razumljivo. Kljub temu pa me¬
nim, da je nastop reprezentance na sve¬
tovnem prvenstvu tudi promocija Slove¬
nije. Tudi pri nas bi se za to lahko našel
denar, tako kot se je v vseh drugih drža¬
vah nekdanje Jugoslavije, ki so finančno
podprle udeležbo svojih reprezentanc na
svetovnem prvenstvu. Bilo je res nekoliko
nenavadno, da smo bili reprezentanti
najbolj razvite nekdanje jugoslovanske
republike na prvenstvu v primerjavi z
drugimi reprezentancami največji "siro¬
mak". Tik pred prvenstvom nam je zbolel
še vodja ekipe Branko Leskošek in je zato
vodstvo reprezentance prevzel Marjan
Klenovšek.

Središče organizacije prvenstva je bilo
v hotelu Fimcoop v mestu Rackeve, kjer so
se po hotelih nastanile tudi reprezen¬
tance, ki so si to lahko privoščile, drugi
smo taborili na tekmovalnem prostoru,
nekateri pa so si poiskali prenočišča v
zasebnih sobah.

Sprejem reprezentanc je bil v soboto.
Bil je dobro organiziran, zaradi velikega
števila reprezentanc pa sta registracija in
plačilo tekmovalne takse potekala zelo
počasi. Na vrsto smo prišli šele okrog 22.
ure, potem pa smo šli, vsi izmučeni od
potovanja in čakanja, še postavit šotore.

Naslednjega dne zjutraj smo opravili
tehnični pregled modelov, preostanek
dneva pa smo izkoristili za trening. Zve¬
čer smo se vrnili v mesto na slovesno otvo¬
ritev prvenstva, ki je bila pred palačo Sa-
voyai, čudovito stavbo tik ob Donavi še iz
časov avstro-ogrske monarhije. Zupan
mesta in pokrovitelj prvenstva, znana
računalniška firma Compaq, sta po
otvoritvi priredila banket za vodje ekip,
člane mednarodne sodniške ekipe in
druge "pomembnejše" udeležence prven¬
stva.

P/12 Slovenska reprezentanca odhaja na
otvoritev

V ponedeljek pa se je začelo zares.
Najprej so nastopili tekmovalci z jadral¬
nimi modeli kategorije F-l-A (A-2). Tek¬
movalo je kar 109 tekmovalcev iz 37
držav. Našo državo so zastopali Brane
Rozman, Daniel Terlep in Toni Nečemar.
Vremenske razmere so bile, kljub vetru,
dokaj ugodne in po sedmih štartih se je v
fly-off uvrstilo 38 tekmovalcev. Med njimi
je bil tudi naš Rozman, Nečemar in
Terlep pa sta imela nekaj smole; izgubila
sta celo dva modela in z uvrstitvijo v fly-
off ni bilo nič. Kljub temu sta na prvenstvu
dosegla zelo solidni uvrstitvi, Toni
Nečemar je bil 45., Daniel Terlep pa 59.
Brane Rozman se je v prvem letu flv-offa
uspešno kosal z najboljšimi modelarji
sveta. Zal je nato pri testiranju nekoliko
polomil svoj najboljši model in po dru¬
gem dodatnem letu zasedel 12. mesto,
za njim pa je ostala cela plejada zve¬
nečih modelarskih imen. Se nekoliko
boljšo uvrstitev je dosegla ekipa, ki je tek¬
movanje končala na odličnem 10. mestu.

Urednikov predal

Sejmi ponujajo priložnost za prikaz in
predstavitev ponudbe določenega trgovske¬
ga blaga, uslug ali dejavnosti. Med doma¬
čimi sejmi pa bi zaman iskali takega, na ka¬
terem bi bile celovito predstavljene tehnične
prostočasne dejavnosti oziroma konjičkar-
stvo, izvajalci izobraževanja in založniki,
prav tako pa tudi domači proizvajalci, tr¬
govci, uvozniki in zastopniki tujih firm v
Sloveniji, ki se lahko pohvalijo že z dokaj
bogato ponudbo najrazličnejših izdelkov.
Vse bolj se kaže potreba po takem sejmu,
na katerem bi obiskovalec na enem mestu
našel celotno ponudbo gradiv, orodij in pri¬
pomočkov za tehnične interesne dejavnosti,
kjer bi ob praktičnih prikazih spoznal
načine njihove uporabe, dobil ustrezno lite¬
raturo in se seznanil z možnostmi za izo¬
braževanje ter vključevanje v ustrezne spe¬
cializirane organizacije. Seveda naj bi imel
na sejmu razstavljene izdelke tudi možnost
kupiti.

Do neke mere se tej zamisli približuje
vsakoletni sejem učil, ki pa je zasnovan
zelo splošno in se tehnična kultura v njem
nekako izgubi, poleg tega pa se sejem
omejuje bolj na šolske izobraževalne pro¬
grame manj pa se posveča različnim konjič¬
kom.

Velik del razstavnega prostora zasedajo
nekatera velika podjetja, ki si lahko pri¬
voščijo tako razkošno predstavitev, čeprav
morda s svojo ponudbo tja niti najbolj ne
sodijo. Temu se seveda na nobenem sejmu
ne bi mogli povsem izogniti. Razstavni pro¬
stor ima pač povsod svojo ceno, le da je ta
pri nas zelo visoka in odvrača nekatere
manjše razstavljalce od odločitve, da bi
sodelovali na sejmu. Nesmiselno je pričako¬
vati, da bi se bil organizator take prireditve
pripravljen odpovedati delu zaslužka, ven¬
dar bi lahko z zmernejšimi cenami nedvom¬
no razširili krog razstavljalcev in s tem po¬
pestrili sejemsko ponudbo.

Kljub nekaterim pomislekom, bi o ome¬
njeni prireditvi pri nas veljalo v prihodnje
resno razmišljati, saj bi nedvomno veliko
prispevala k širjenju ljubiteljskih tehniških
dejavnosti in seznanjanju obiskovalcev z
različnimi oblikami udejstvovanja in izobra¬
ževanja, ki jih ponujajo društva in šole, v
zadnjem času pa vse pogosteje tudi neka¬
teri zasebniki.

Na začetku bi morda poskusili organi¬
zirati nekakšno tematsko predstavitev s
spremljajočimi dejavnostmi: demonstracija¬
mi, delavnicami in posvetovanji v okviru že
obstoječih sejmov, ki pa bi lahko kasneje
prerasla tudi v samostojno prireditev. Pri
tem bi se lahko zgledovali po podobnih,
dobro obiskanih sejmih v tujini.

Jože Čuden, urednik

TIM 5 • januar 1996 • 1

REPORTAŽA

Drugouvrščeni, Šved Mikael Holmbom z mo¬
delom

V torek smo Slovenci imeli prost dan,
saj nihče od nas ni tekmoval z modeli ka¬
tegorije F-l-C (vzpenjači). Kljub temu smo
dan preživeli na tekmovalnem prostoru in
občudovali vrhunske modele. Vrhunske bi
moral napisati z veliko začetnico, saj bi
modele te kategorije lahko imenovali kar
formula 1 med prosto letečimi modeli.
Motor s prostornino 2,5 cm 3  lahko pri teh
750 g težkih modelih deluje le 7 sekund.
V teh nekaj sekundah pa ti modeli
dosežejo višino krepko čez 100 m. Ves
čas skoraj navpičnega vzpenjanja pospe¬
šujejo, ko motor ugasne, pa je kinetična
energija modela tolikšna, da zaradi
vztrajnosti pridobijo še kakšnih 15 m
višine. Motorji pri tem tulijo z 28.000 in
več vrtljaji, in ko se v nebo hkrati požene
10 do 15 modelov, je to res paša za oči
in ušesa.

Vremenske razmere so bile dobre, tek¬
movalci izenačeni in v fly-off se jih je od
67 uvrstilo kar 37. Tretji start fly-offa (9
minut) je, že v mraku, uspešno opravilo 5
tekmovalcev, ki so se nato še enkrat
pomerili med seboj naslednje jutro ob
šestih. Po zelo razburljivem finalu je zma¬
gal Francoz Bernard Boutillier, ki je z
rezultatom 469 sekund za eno samo
sekundo premagal drugouvrščenega, Ki¬
tajca Vanga, in za 3 sekunde tretjeuvr-
ščenega, Američana Gila Morrisa. Na
četrto mesto se je uvrstil dvakratni sve¬
tovni prvak, Američan Randy Archer, ki
je za novim prvakom zaostal za 13
sekund.

Tekmovanje se je torej v sredo začelo z
zadnjim štartom fly-offa modelov F-l-C,
ob devetih pa je bilo na vrsti že tek¬
movanje modelov s pogonom na gumo.
Barve Slovenije so zastopali Slavko Poli-
čar, Zvone Zveglič in Marjan Klenovšek.
Nastopilo je 96 tekmovalcev iz 35
držav. Tudi ta dan je bilo vreme dokaj
vetrovno, vendar še primerno za tek¬
movanje. V fly-off se je uvrstilo 34 tek-

Slovenska reprezentanca v F-l-B: Zveglič, Kle¬
novšek, Poličar

Novi svetovni prvak v F-l-B, Američan Jerry
Fitch

Nekdanji svetovni prvak Aleksander Andrju-
kov navija gumo za štart fly-offa. Okrog trupa
modela je ovita grelna blazina za gretje
gume.

Ena od številnih naprav za zapisovanje tempe¬
rature zraka in hitrosti vetra, ki so jih uporab¬
ljali tekmovalci v kategorijah F-l-B in F-l-C

Eden najstarejših tekmovalcev, tretjeuvrščeni,
Američan Gil Morris z modelom

Japonec Jamazaki pripravila za štart svoj mo¬
del F-l-C.

movalcev. Žal med njimi ni bilo nikogar
od naših in zanje je bilo tekmovanje
končano. Marjan Klenovšek se je uvrstil
na 41., Slavko Poličar na 77. in Zvone
Žveglič na 89. mesto. Ekipa je osvojila
26. mesto. Po dveh dodatnih letih (5 in 7
minut) v zgodnjih večernih urah prvenstvo
še vedno ni bilo odločeno. V boju za
naslov svetovnega prvaka je ostalo še 9
modelarjev, ki so se pomerili med seboj
navsezgodaj naslednjega dne. Zmagal
je Američan Jerry Fitch pred Rusom Kreb-
tovom in Ukrajincem Vivčarjem. S četrtko¬
vimi jutranjimi finalnimi štarti gumenjakov
se je tako končal tekmovalni del sve¬
tovnega prvenstva. Zvečer so organiza¬
torji tekmovanja priredili še zaključni
banket in družabno srečanje vseh nasto-

2 • TIM 5 • januar 1996

REPORTAŽA

%

Vzlet modela F-1-C branilca naslova Randyja
Archerja

pajočih, ki pa se ga slovenska reprezen¬
tanca žal ni udeležila. Fizično in finan¬
čno smo bili že precej izčrpani, zato smo
pospravili šotore in odpotovali domov.

Marjan Klenovšek

Rezultati svetovnega prvenstva:

F-l-A, posamezno (109 tekmovalcev):

1. R. Holzleitner Avstrija 1260 + 300 + 297

2. M. Holmbom Švedska 1260 + 300 + 286

3. S. Rumpp Nemčija 1260 + 300 + 280

12. B. Rozman Slovenija 1260 + 300 + 180

45. T. Nečemar Slovenija 1226

59. D. Terlep Slovenija 1193

F-l-A, ekipno (37 ekip):

1. Rusija, 2. Avstrija, 3. Romunija, ..., 10.
Slovenija

F-l-B, posamezno (96 tekmovalcev):

1. J.Fitch ZDA 1290 + 300 + 420 + 479

2. A. Krebtov Rusija 1290 + 300 + 420 + 446

3. I. Vivčar Ukrajina 1290 + 300 + 420 + 442

41. M. Klenovšek Slovenija 1262

77. S. Poličar Slovenija 1137

89. Z, Žveglič Slovenija 902

F-l-B, ekipno (35 ekip):

1. Nizozemska, 2. Madžarska, 3. Rusija, ...,
26. Slovenija

F-l-C, posamezno (67 tekmovalcev):

1. B. Boutillier Francija 1320 + 300+420 + 540 + 469

2. S. Vang Kitajska 1320 + 300 + 420 + 540 + 468

3. G. Morris ZDA 1320 + 300 + 420 + 540 + 466

F-l-C, ekipno (28 ekip):

1. ZDA, 2. Poljska, 3. Kitajska

Tekmovanje z modeli HLG

V nedeljo 15. oktobra 1995 so se
modelarji po manjših zapletih z iskanjem
terena le zbrali v Zadobrovi na prvi
slovenski tekmi modelov HLG. Prišlo je 19
tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov.

S kratico HLG (Hand Launch Glider)
označujemo jadralne modele, ki jih štar-
tamo oziroma poženemo iz roke. Ta di¬
sciplina ima v svetu vse več privržencev,
tako da so tudi tekmovanja precej pogo¬
sta. Pri nas se je zanimanje za modele
HLG pojavilo šele v zadnjem letu, za kar
ima zaslugo g. Zajec, ki je precej truda
vložil v promocijo te zvrsti in tudi organi¬
ziral prvo tekmovanje. Na tekmovanju je
lahko izjemoma nastopil vsakdo, ne
glede na veljavnost športnega dovolje¬
nja, če je le prijavil modele, ki ustrezajo
naslednjim štirim zahtevam:

- največji razpon krila modela 1500mm,

- največja skupna masa modela 700g,

-vgrajena največ dva servomotorja,

- vgrajena vlečna kljukica.

Tekmovanje je potekalo v štirih tur¬
nusih. V prvem so morali tekmovalci mo¬
dele štartati iz roke. V okviru delovnega
časa 10 min je bilo treba opraviti čim več
letov v trajanju najmanj 30 sekund. Za
vsakih 30 sekund je tekmovalec dobil
eno točko.

V drugem turnusu je bil štart z gumo. V
okviru delovnega časa je bilo treba
doseči tri lete s trajanjem po 90 sekund.
Kadar čas 90 sekund ni bil dosežen, se
je štel najdaljši doseženi.

V tretjem turnusu so štartali na enak
način. Za rezultat pa je štelo pet naj¬
daljših letov.

V četrtem turnusu so tekmovalci spet
štartali iz roke. Upošteval se je le naj¬
daljši let, vsaka sekunda pa je veljala eno
točko.

Štart modela z gumo

Bogdan Makuc starta model iz roke.

Skupinska fotografija vseh udeležencev

TIM 5 • januar 1996 • 3

REPORTAŽA

Drugouvrščeni model tricep

Tretjeuvrščeni model maus

Brez razbitih modelov tudi tokrat ni šlo (J. Lo¬
kovšek).

Tekmovalci so bili v vsakem turnusu
razporejeni v več skupin. Tisti, ki je v
svoji skupini dosegel najboljši rezultat, je
zanj dobil 1000 točk, drugi tekmovalci v
skupini pa so dobili ustrezno preraču¬
nano število točk. Za končno uvrstitev se
je upošteval seštevek vseh preračunanih
časov posameznega tekmovalca iz vseh
štirih turnusov.

Vreme je bilo oblačno in skorajda brez
vetra. V takih razmerah je bilo z malce
težjim modelom že v prvem turnusu težko
doseči 30 sekund dolg let.

Organizator tekmovanja je bilo Mo¬
delarsko društvo Zadobrova, ki ga g.
Gregor Zajec šele ustanavlja, funkcija
glavnega sodnika in vodje tekmovanja
pa je bila zaupana g. Otokarju Hluchyju.

Čeprav je bilo to šele prvo tekmovanje,
je lepo uspelo in tudi udeležba je bila
nad pričakovanjem, zato upam, da bo

postalo tradicionalno. Seveda si vsi
želimo več takih tekmovanj, tudi drugod
po Sloveniji.

Vsi sodelujoči so si bili enotni, da je
disciplina HLG zelo zanimiva, predvsem
a poceni, saj za tekmovanje ne potre-
ujete drugega kot model ter dvokanalno
RV-napravo, zato se lahko z njo ukvarja¬
jo tudi mlajši modelarji. Za primerjavo
naj povem, da stroški izdelave modela iz
balze ne presegajo 3000 SIT. Na voljo
je tudi že nekaj načrtov za te modele;

zanje se bralci, ki jih to zanima, lahko
obrnejo neposredno na avtorja članka
(tel.: 064 632-410).

Janko Rant

Rezultati tekmovanja:

1. Rajko Grčar AK M. Sobota 3914

2. Gregor Zajec MD Zadobrova 3882

3. Janko Rant AK Kranj 3876

4. Zoran Bergant MD Zadobrova 3848

5. Bogdan Makuc MMK Logatec 3824

Zadnja tekma za DP prostoletečih
letalskih modelov

Dolgo pričakovani razplet v tekmova¬
nju za državno prvenstvo prostoletečih
letalskih modelov je končan. Zadnja
oziroma četrta tekma je bila 29. oktobra
na letališču Pomurskega letalskega cen¬
tra. Na prizorišču tekmovanja v kategori¬
ji F1A se je zbralo 16 tekmovalcev iz šti¬
rih klubov, od tega pet brez veljavnega
športnega dovoljenja. Tekmovalo naj bi
se tudi z modeli F1B (gumenjaki), toda
ker niso bili izpolnjeni vsi pogoji, tekma
ni štela za državno prvenstvo.

Zaradi goste megle in nizke oblačnosti
se je začetek tekmovanja nekoliko zavle¬
kel, vendar so se razmere pozneje
izboljšale in je tekmovanje nato potekalo
ob zelo ugodnem vremenu.

Organizator tekmovanja, Aeroklub M.
Borišek iz Litije, je v sodelovanju z
Aeroklubom Murska Sobota tekmovanje
dokaj dobro pripravil, čeprav je do
najvišje ocene manjkalo to, da ni v celoti
upošteval minimalnih pogojev za izved¬
bo in organizacijo državnega prvenstva.
Prav zato je prišlo med tekmovanjem do
neljubega zapleta, iz katerega je krajši
konec potegnil tekmovalec Bojan Gjerek,
ki so mu neregularno razveljavili kar pet
poletov. Ta dogodek je vrgel senco na
celotni potek tekmovanja.

Rezultati DP - F1 A:

Novo mesto, 11. februar:

Mesto Ime in priimek Točke

1. Brane Rozman 25

2. Toni Nečemar 20

3. Daniel Terlep 15

4. Andrej Vogrin 12

5. Jože Titan 11

6. Bojan Gjerek 9

Murska Sobota, 22. april:

1. Toni Nečemar 25

2. Bojan Gjerek 20

3. Andrej Vogrin 15

4. Daniel Terlep 12

5. Jože Titan 11

Murska Sobota 15. oktober:

1. Bojan Gjerek 25

Na zadnji tekmi F1A za državno prvenstvo na
letališču Rakičan pri Murski Soboti so bili
najboljši: Toni Nečemar (2.), Brane Rozman
(1.) in Bojan Gjerek (3.).

V končni razvrstitvi, kjer so se vsakemu
tekmovalcu od skupno štirih tekmovanj
upoštevali trije boljši rezultati, je naslov
državnega prvaka za leto 1995 osvojil
Brane Rozman, član AK Litija, drugo
mesto je zasedel Toni Nečemar, član AK
Litija, tretje mesto pa Bojan Gjerek iz
Murske Sobote.

Otokar Hluchy

4 • TIM 5 • januar 1996

PRILOGA

Timov HLG

V Timu že dalj časa nismo pisali o ja¬
dralnih modelih, ki jih spuščamo iz roke
in katerih popularnost v svetu zaradi nji¬
hove nizke cene in priročnosti stalno
narašča. V tujini jih označujejo s kratico
"HLG", kar pomeni hand launched glider
ali po naše jadralni model, ki ga štarta-
mo iz roke. Tak model je treba zalučati
čim više, da bi lahko dlje ostal v zraku.
Modeli so ekološko naravnani, modelar¬
ja pa naravnost silijo k športnemu udej¬
stvovanju. Pri spuščanju torej ne potrebu¬
jemo pomočnikov ali drugih dragih štart¬
nih priprav, kar letenje poenostavi in po¬
ceni. Tekmovalna pravila omejujejo raz-
petino krila na 1500 mm in vzletno maso
na največ 500 gr. Pri konstruiranju
moramo poiskati take rešitve, ki modeiu
omogočajo vzpenjanje na čim večjo viši¬
no ter čim manjšo hitrost padanja, v pri¬
meru vetrovnega vremena pa tudi dobro
prodornost proti vetru. Večina modelov
HLG je grajena tako, da znaša specifič¬
na obremenitev površine krila od 16 do
25 g/dm 2 .

Tokrat objavljamo načrt modela TIM-
HLG, ki predstavlja kompromis med tek¬
movalnimi zahtevami v tej kategoriji ter
poceni in preprosto gradnjo. Njegove
značilnosti so predstavljene v tabeli Ti¬
mov model.

Namembnost modela

Model TIM-HLG bo, če odmislimo tek¬
movalne namene, še posebej primeren
kot prvi model za tiste modelarje, ki so
ravnokar kupili napravo za radijsko vo¬
denje. Preprosta in poceni gradnja, enos¬
tavna tehnika štarta ter dobre jadralne
lastnosti s poudarkom na majhnih hi¬
trostih letenja so prednosti tega modela,
ki jih bo lahko s pridom izkoristil^ vsak
začetnik v letalskem modelarstvu. Če  ga
opremite še z vlečno kljukico, ga boste
lahko štartati tudi na druge načine. Mo¬
del bo izkoristil vsako še tako šibko dvi¬
ganje toplega zraka, primeren pa je tudi
za pobočno letenje, seveda dokler ne
zapiha premočan veter.

Zasnovan je tako, da bo v družinskem
proračunu povzročil čim manj dodatnih
stroškov, zato je prirejen za vgradnjo
standardnih elementov RV-naprave. Tej
zahtevi je podrejena zelo preprosta, a
vseeno aerodinamično dokaj ugodna ob¬
lika s precejšnjim prostorom v notranjosti
trupa. Zaželeno je, da za vodenje upora¬
bite oddajnik, ki ga je mogoče programi¬
rati za krmiljenje repnih površin V-oblike.
Poleg standardnega sprejemnika in ser-
vomehanizmov lahko uporabite klasične
akumulatorske baterije 600 mAh, (Graup-
ner, kat. št. 3617), ki pa jih je treba ses¬

taviti tako, kot je prikazano na shemi
"Vezava akumulatorskih celic", da zav¬
zamejo čim manj prostora. Vzletno maso
lahko zmanjšate z uporabo manjših aku¬
mulatorjev kapacitete do 300 mAh
(Graupner, kat. št. 3463). Priporočljivo
je, da za pogon krmil V-repa uporabite
manjša servomotorja, kakršni so na

Slika 2. Trup modela je prostoren, da lahko
uporabimo standardne elemente naprave za
radijsko vodenje. Napravo napaja Graup-
nerjeva akumulatorska baterija 300 mAh.

primer Graupnerjev C 341 oz. C 3041,
Futabin S 9601 ali pa Hi-Tec Hs-80.

V kolikor boste model opremili s stan¬
dardnimi elementi, bo vzletna masa naj¬
verjetneje prekoračila predpisanih 500 g.

Konstrukcija modela
Opis

Gradnja modela je klasična, iz balze,
zato je ne bom podrobneje opisoval.
Poudaril bom le najpomembnejše kon¬
strukcijske zahteve.

Material za gradnjo

Potrebovali boste naslednje vrste mate¬
riala:

- lahka balza, 1 mm - 6 kosov (opiata
krila, navpične stojine nosilca krila),

- srednje trda balza, 2 mm - 1 kos
(stranice trupa, krilna rebra, zaključki kri¬
la),

- zelo lahka balza, 4 mm - 1 kos (V-

rep),

- lahka balza, 5 mm - 1 kos (letve
krila, dno, pokrov, konica in zaključek
trupa),

- trikotna balzova letvica 8x8 mm - 1
kos,

- smrekova letvica 2 x 5,5 (2 x 6) mm
- 8 kosov (krilna nosilca),

Slika 1. Takle je gotov model, opremljen z na¬
pisom, izdelanim na način, kot je opisan v
prispevku o okraševanju modelov.

- sredica bovdna z jekleno žičko ( 0,8
mm - 2 kosa,

-vezana plošča, 4 mm,

- aluminijasta cev (lokostrelska pušči¬
ca) 0 8,5 x 800 mm (trup),

- čim lažja folija za prekrivanje mode¬
lov.

Model je izdelan pretežno iz mehke
balze, ki jo odlikuje majhna teža, hkrati
pa tudi manjša menanska trdnost, zato je
zelo pomembno, da ste med gradnjo
modela pozorni na zahtevani potek letnic
posameznega elementa. Samo na ta
način boste zagotovili njegovo potrebno
nosilnost.

Sam za prekrivanje tovrstnih modelov
najraje uporabim prosojno barvno folijo,
ki prikaže strukturo gradnje modela in je
lahka ter enostavna za nanašanje.

Trup

Trup sem, zato da bo enostavnejši za
sestavljanje, oblikoval tako, da temelji na
ravni spodnji liniji. Sestavite ga tako, da
na delovno površino pritrdite njegovo
dno, ob katero prislonite obe stranici in ju
prilepite. Nato dodate še trikotni letvi in
rebra. Zadnji rebri in ojačitev prilepite
šele potem, ko preverite soosnost cevne¬
ga nosilca trupa. Za zadnji del trupa upo¬
rabite lokostrelsko aluminijasto puščico
(cena je približno 700 SIT), skozi katero
potekata bovdna za pogon repnih krmil,
pa tudi sprejemnikova antena; kovinska
cev trupa sicer lahko zmanjša domet
varnega sprejema radijskih signalov. Na
načrtu trupa boste opazili, da trikotni bal-
zovi letvici 8x8 mm in dno trupa iz 5-
milimefrske balze potekata le do njegove¬
ga četriega rebra. Stranici trupa med
četrtim in zadnjim, petim rebrom frupa pa
tvorita odprtino, v katero vstavite kaza¬
lec, da bo prenos sile pri lučaju modela
zanesljivejši.

Nos trupa izdelate iz petih kosov os¬
tankov balze debeline 5 mm, katerih obli-

TIM 5 • januar 1996 • 5

Slika 5. Četrto rebro trupa služi kot opora
prstu za boljši prenos sile lučaja modela.

ka je prikazana na načrtu. Da pridobite
prostor za potrebno obtežitev modela,
srednje tri kose izrežite po črtkani liniji.

Zadnji del trupa se rahlo zoži, zato
zadostujejo le štirje kosi iste balze. Tudi
njihova oblika je prikazana na načrtu.
Srednja dva kosa izdolbite, da se bosta
lepo prilegala cevnemu nosilcu trupa.

Matici za pritrditev krila izdelajte iz
4 mm debele vezane plošče in ju vdelajte
med stranici trupa. Pomembno je tudi, da
ju prilepite ob tretje in četrto rebro, s
čimer zagotovite potrebno trdnost spoja.
Vanju vrežite navoj M 4, ki ga pozneje
utrdite z nekaj kapljicami sekundnega
lepila. Položaj izvrtin preslikate na spod¬
njo površino krila tako, da v matici privi-
jete v konico obrušena vijaka, potem pa
krilo narahlo pritisnete na trup. Prej še
preverite, ali ste krilo namestili točno na
sredini in sta oba zadnja robova krila
enako oddaljena od zadnjega konca ce¬
vastega nosilca trupa.

Nato zvrtate v krilo luknji s premerom
4,2 mm. Oplato krila pod vgrezno glavo
plastičnega vijaka (Graupner, kat. št.
279.30) ojačite z okroglo podložko iz
lahke vezane plošče, ki jo obrusite v
obliko, prikazano na risbi.

_PRILOGA

S tem zagotovite pravilno nasedanje
vgrezne glave vijaka.

Cevni nosilec trupa skupaj z repom z
epoksidnim lepilom zlepite s trupom na
koncu gradnje modela. Pred lepljenjem
oba dela podprite s primernimi oporami,
da se med sušenjem lepila ne bosta pre¬
maknila ali nagnila.

Preverite tudi, da se cev trupa nahaja v
osi lesenega dela trupa in da sta obe
konici repa enako oddaljeni od delovne
površine mize.

Pokrov kabine

Pokrov kabine izdelajte iz ostankov
5 mm debele balze, ki jo narežete na 25
mm dolge in za širino trupa široke kose,
katerih letnice morajo potekati prečno
glede na vzdolžno os trupa. Potek letnic
je pomemben zaradi lažjega prilagajan¬
ja pokrova kabine ukrivljeni obliki trupa.
Zlepljene kose s spodnje strani ojačite s
trikotnima balzovima letvicama 8x8
mm, ki ju na zgornji strani, zato da ju je
laže oblikovati, na vsakih 10 mm
zarežite. Letvici najprej z ne preveč
močnim lepilom točkovno prilepite ob
stranici trupa tako, da bosta enakomerno
za približno 1 mm dvignjeni nad stranici
trupa.

Nato nanju s sekundnim lepilom prile¬
pite pokrov iz 5 mm debele balze in nato
vse skupaj odstranite s trupa. Pred leten¬
jem s selotejpom prilepite pokrov kabine
na trup.

Krilo

Krilo preizkusnega modela je sestav¬
ljeno iz treh delov, ki so med seboj po¬
vezani z jeklenima nosilcema ( 2,5 mm in
dvema ustreznima medeninastima cevka¬
ma, da ga je mogoče razstaviti. (Opom¬
ba: načrt sicer predvideva izvedenko s
štirimi jeklenimi nosilci.) Ušesi tvorita
potrebni V-lom krila. Krilo pritrdimo na
trup z dvema plastičnima vijakoma M 4 z
vgrezno glavo (Graupner, kat. št.
279.30).

Krilo je grajeno klasično z rebri in dve¬
ma smrekovima nosilcema preseka 2 x
5,5 (2 x 6) mm in v celoti oplaščeno z
balzo debeline 1 mm, da se zagotovi čim
natančnejša oblika sodobnega profila
SD 7037.

Spodnji in zgornji pasnici obeh nosil¬
cev je treba okrepiti s stojinami iz 1 mm
debele balze, katerih letnice morajo po¬
tekati v navpični smeri. Rebra so iz 2-mili-
metrske balze in jih izdelate z brušenjem
ploščic v paketu med dvema šablonama.
Uporabljeni program za risanje profilov
krila žal ne omogoča risanja večjega šte¬
vila nosilcev, zato si mora vsak posamez-

6 • TIM 5 • januar 1996

PRILOGA

Slika 6. Krilo pritrdimo na trup z dvema plas¬
tičnima vijakoma M 4 z vgrezno glavo. Leseni
podložki pod vijakoma skrbita za pravilen
naslon vgrezne glave vijaka.

nik na šrafiranih mestih vrisati potrebne
utore za letvice nosilcev krila. Nosno le¬
tev krila izdelate iz 5 mm debele balze.
Prilepite jo po končani gradnji krila.

Kdor namerava model spuščati z vi¬
sokim startom, mora trup opremiti z vleč¬
no kljukico in na tem mestu ojačiti dno s 4
mm debelo vezano ploščo, poleg tega
pa naj zgoraj in spodaj z dodatnima
smrekovima letvama okrepi tudi glavni
nosilec srednjega dela krila. Dodatni
ojačitveni letvi naj segata od sredine do
četrtega rebra v obeh smereh. Vlečno
kljukico je treba namestiti približno 15°
pred težiščem. Srednji del krila na mes¬
tih, kjer sta vijaka, okrepite s prilepljenimi
kosi 5-milimetrske balze z navpičnim ali
prečnim potekom letnic.

Zaključka krila izdelajte iz zlepljenih
kosov 5  mm debele balze, ki jo po obli¬
kovanju izdolbite, da bosta zaključka čim
lažja. Lahko pa ju izdelate iz trdega
stiropora (stirodura) in prekrijete s folijo.

Bajonetni nosilec

Kot že omenjeno, spojimo ušesi s sred¬
njim delom krila z dvema debelima okro¬
glima jeklenima nosilcema 0 2,5 mm in
dolžine 80 mm ter dvema ustreznima
medeninastima cevkama dolžine 40 mm.
Jekleni žici nosilcev prilepite na stojino
glavnega nosilca ušesa krila, medeninas¬
ti cevki pa na stojino glavnega nosilca
srednjega dela krila.

Srednji del krila položite na delovno
mizo in ga obtežite, da se ne bo mogel

TKANINA

Detajl montaže krilnega nosilca

premakniti. Približajte mu levo uho krila
in ga pod zadnjim rebrom podložite za
93 mm, s čimer zagotovite pravilni kot
loma krila. Ravni jekleni nosilec z nameš¬
čeno medeninasto cevko vstavite v izvrtini
v obeh dotikalnih rebrih in ju pritisnite ob
stojini glavnih nosilcev obeh delov krila.
Prilepite ju z manjšo količino sekundnega
lepila. Pri tem pazite, da lepilo ne prodre
v medeninasto cev! Uho krila potem pre¬
vidno odmaknite od srednjega dela.
Spoja jeklenega nosilca oziroma mede¬
ninaste cevi z glavnima nosilcema obeh
delov krila ojačite s stekleno tkanino (80
ar/m 2 ), ki jo v več stopnjah s sekundnim
lepilom tesno prilepite ob vse površine.

Tkanino vsakič, ko nanesete lepilo, z
izvijačem pritisnite ob vse dotikalne povr¬
šine, da odpravite zračne mehurčke, ki
zmanjšujejo trdnost spojev. Če opisane¬
ga postopka lepljenja nosilcev še ne
obvladate, priporočam, da prej napra¬
vite nekaj poskusov.

Pred letenjem ušesi s selotejpom po
vsej dolžini spoja in na obeh straneh
prilepite na srednji del krila.

Repne površine

Rep modela je zaradi preprostosti
gradnje izveden v vse bolj priljubljeni
obliki "V". Izdelan je iz različno širokih
trakov 4-milimetrske balze. Debelejši po¬
ševni črti na načrtu označujeta potrebni
V-lom repa. S sekundnim lepilom zle¬
pljeni in s folijo prekriti repni polovici
prilepite na spodnjo stran cevi trupa (pod
vlepljena bovdna). Uporabite epoksidno
lepilo. Pred lepljenjem z dotikalnih
površin odstranite folijo.

Krmila

Repni krmili sta izdelani iz 23 mm
širokega traku 4 mm debele balze, ki jo
obrusite, na zahtevano obliko s trikotnim
presekom.

E

E

Brušenje višinskega krmila

Sprednji rob krmil je treba obrusiti še
pod kotom, ki omogoča približno 30-sto-
pinjski odklon krmil v obe smeri.

Krmilna vzvoda izdelajte iz tanke ve¬
zane plošče debeline 1 mm ali pa iz trde
plastike (vitroplasta), v katera zvrtate luk¬
nji 0 0,8 mm.

Krmilni vzvod

Pogon krmil lahko izvedete, kot je pri¬
kazano na shemi, lahko pa se odločite,

Slika 4. Pogon višinskih krmil. Krmilna vzvoda
sem izrezal iz 1 mm debele vezane plošče.

da na krmilna vzvoda namestite spojke
(Graupner, kat. št. 1177).

Sarnirja krmil sta narejena iz sa¬
molepilnega traku ali pa iz 12 mm širokih
trakov folije za prekrivanje modelov.

Pogon krmil

Za pogon krmil uporabite dva bovdna,
ki imata plastično sredico s premerom 2
mm, skozi katero poteka pogonska jekle¬
na žica s premerom 0,8 mm. Plastični
sredici bovdnov s sekundnim lepilom
prilepite eno poleg druge na zgornjo
strani cevastega nosilca trupa.

TIM 5 • januar 1996 • 7

PRILOGA

Pred lepljenjem se prepričajte, da se
plastični cevki bovdnov v trupu ne križa¬
ta. Prilepite ju na obeh koncih kovinske
cevi. Mesto lepljenja utrdite tako, da pod
oba bovdna potisnete približno 25 mm
dolg košček mehke balze, ki naj zapolni
prazen prostor. Če nameravate skozi
trup napeljati anteno sprejemnika, je
zdaj čas, da v vložka izvrtate luknji s pre¬
merom 2,5 mm.

Slika 3. Preprosta vezava krmilnih žic s servo-
motorjem. Črni točki sredi trupa sta leseni mati¬
ci za pritrditev krila s plastičnima vijakoma.

Krmilni žici povežite s krmilnima plošči¬
cama servomotorjev z dvema veznima
elementoma (Graupner, kat. št. 1177).
Vse naštete drobne dele dobite v trgovi¬
nah z modelarskim materialom.

Pritrditev servomotorjev je zaradi majh¬
nega prostora razmeroma težavna, kar
pa je mogoče rešiti tako, da oba servo-
motorja enostavno prilepite na stranici
trupa. Da pa lahko uporabite krmilni
ploščici s premerom 20 mm, ne da bi se
ti zadevali ob stranici trupa, je potrebno
ob bok servomotorjev prilepiti še prib¬
ližno 3 mm debela koščka balze. Ser-
vomotorja prilepite v trup s 5-minutnim

epoksidnim lepilom, silikonsko maso ali
pa s toplotno taljivim lepilom termostik
(UHU s toplotno pištolo).

Položaj masnega središča modela

Priporočam, da prve lete opravite s
položajem masnega središča, ki naj bo
do 68 mm oddaljen od prednjega roba
krila. V nobenem primeru pa ne preko¬
račite zadnje dopustne meje, ki znaša 83
mm izza prednjega roba krila. Ta
položaj predstavlja še dopustno 10-od-
stotno rezervo vzdolžne stabilnosti mo¬
dela, ki vam je ne priporočam zmanjšati.

Delovanje repnih krmil

Za tiste, ki z načinom delovanja V-repa
(A) še niso seznanjeni, naj na kratko
opišem potrebni odkion krmil za izvajan¬
je dveh osnovnih manevrov letenja.

Sodobne RV-naprave omogočajo zelo
preprosto mešanje krmilnih ukazov oddaj¬
nika obema servomotorjema, ki sta prek
bovdna vezana vsak na svojo krmilno
površino repa. Takrat, ko želite dvigniti
nos modela, potegnete krmilno palico
proti sebi, krmili V-repa pa se morata
hkrati, če ju opazujemo od zadaj, dvig¬
niti (B). Za desni zavoj potisnete krmilno
palico v desno, obe krmili pa se morata,
če ju opazujemo od zadaj, odkloniti (C)
takole:

- levo krmilo navzgor, da ustvari
vzgonsko silo levo navzdol in obrača cev
trupa v levo smer, nos modela pa v des¬
no,

Način delovanja "V" repa

- desno krmilo navzdol, kar spet ustvari
vzgonsko silo v levo smer navzgor in obr¬
ne nos modela v desno.

Želim vam obilo zabave pri gradnji
kakor tudi pri spuščanju modela. Vse
vaše pripombe in predloge za izboljšave
pa sporočite na naslov uredništva. Če bo
več zanimanja za gradnjo tovrstnih mode¬
lov, bom pripravil načrt za zahtevnejši
model te kategorije s poudarkom na tek¬
movalnih lastnostih in naprednejši tehno¬
logiji gradnje.

Aleksander Sekirnik

TIMOVI NAČRTI - KNJIGE

Izšli so novi TIMOVI NAČRTI!

TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala

Cessna180 .650 SIT

TIMOV NAČRT 5 - RV-model

katamarana KIM I .500 SIT

TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG,

RV-jadralni model

za spuščanje iz roke.500 SIT

Bralce obveščamo, da imamo še vedno na zalo¬
gi tudi ostale TIMOVE NAČRTE:

TIMOV NAČRT 1 Motorni letalski RV-model

Basic 4 Star . 496,00

TIMOV NAČRT 2 RV-jadrnica Lipa I . 496,00

TIMOV NAČRT 3 RV-jadralni model
HOT-94 .500,00

Vsi načrti so risani v merilu 1:1.

Naročite jih lahko na naslovu uredništva:

Revija TIM, Lepi pot 6,

61000 Ljubljana, tel.: (061) 213-749.

K ceni prištejemo še stroške poštnine.
Pošiljko vam bomo poslali po povzetju.

Poleg načrtov vam iz našega knjižnega pro¬
grama priporočamo še naslednje izdaje:

D. Bajt: VSEVEDNIK (predelana izdaja).2940,00

Čuden, Snoj: RAKETNO MODELARSTVO .3150,00

R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO. 1995,00

V. Zupan: MALE ŽELEZNICE. 1995,00

M. Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE.420,00

MIZARJENJE. 840,00

MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI .... 2100,00
Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA ,.,1260,00
PRATIKA ZA RADOVEDNE STARŠE.3990,00

Naročniki revije TIM imajo pri nakupu knjig 20 % popusta.

TIMOVI OGLASI

KUPIM naslednje številke Tima: letnik 29 - št. 6, 7,
8, 9/10, letnik 30- št, 5, 6, 8, in letnik 31 - št. 4.
Kupim še nesestavljene makete letal nekdanjega
vzhodnonemškega proizvajalca "VEB PLASTI-
CART" v merilu 1 : 100.

Martin Hostnik
Podroje 25

6] 275 Šmartno pri Litiji
Tel.: (061) 881-311 (dopoldne)

PRODAM naslednji modelarski material: letalski
motorček MDS 61 RE s pripadajočo resonančno
izpušno cevjo za 200 DEM, motorček MDS 15 RE
s pripadajočo resonančno izpušno cevjo za 75
DEM, štiri servomotorje Hi-tec HT-101 po 55 DEM,
dva servomotorja Futaba S3001 po 50 DEM, dva
rezervoarja (250 in 25 ml), kolesa ( 50 mm, kole¬
sa 0 57 mm, Graupnerjeve osi in propelerje za
čolne (različnih dimenzij), razne modelarske drob¬
narije (šarnirji, svečke, plastični vijaki, ...) in ja¬
dralno letalo electra - fly razpetine 2200 mm s
pomožnim elektromotorjem (še nesestavljeno) za
150 DEM.

Saša Trampuž
Vena Pilona 16
66000 Koper
Tel.: (066) 34-395

POCENI PRODAM računalniški program chip-
away viruses, z navodili za uporabo in disketo
3,5".

Matija Vrtačnik

Dvoržakova 13

61000 Ljubljana

Tel.: (061) 317-633 (po 20. uri)

PRODAM malo rabljeno digitalno osemkanalno RV-
napravo PCM v kovčku z vsemi dodatnimi stikali,
(10 modelov spomina, 2 akroprograma, 3 jadralni,
2 heli in delta ...) 2 dodatni kaseti, sprejemnik, več
priključnih kablov za servomotorje, 2 sprejemniška
akumulatorja, polnilnik in servomotorje. Prodam
tudi model tekmovalnega jadralnega letala F3B
razpetine 2800 mm, profil HQ 2,5/9-8 (parabolic)
s 6 servomotorji (v celoti iz umetnih mas), motorni
model beagle (visokokrilna polmaketa za motor 6,5
do 10 cm3, potrebna manjšega popravila) z
razpeti no 1700 mm in 5 servomotorji ter motor
Thunder Tiger 4,07 cm 3  z izpuhom. Lahko v kom¬
pletu ali posamezno.

Bogdan Makuc

Pavšičeva 28

61370 Logatec

Tel.: (061) 742-037 (zvečer)

PRODAM plovno maketo čolna torpedo boat.
Korito in nadgradnja sta plastična. Model je širok
168 mm, dolg 486 mm, cena je 4000 SIT.

Grega Raičevič
Omersova 71, Podutik
61000 Ljubljana
Tel.: (061) 15-98-671

8 • TIM 5 • januar 1996

MODELARSTVO

Okraševanje modelov (3. del)

Orodje za rezanje ozkih trakov

Določene vrste okraskov dobijo pov¬
sem nov videz, če so obrobljene s tankim,
npr. črnim, trakom, ki poveča kontrast nji¬
hovih barv proti barvi osnovnega prekrit¬
ja modela. Na ta način bo povsem dru¬
gačna celotna podoba okraska. Take
trakove si lahko izdelate sami s prepros¬
tim orodjem TIM TR-1. Namenjeno je
rezanju trakov iz obeh že opisanih vrst
folij. Izdelate si ga iz dveh britvic, med
kateri z obojestranskim lepilnim trakom
prilepite kos lesa, plastike ali pločevine,
katerih debelina ustreza želeni širini
traku. Z uporabo vmesnega kosa različ¬
nih debelin je tako mogoče rezati
različno široke trakove. Pripravico pred
prvo uporabo zaščitite z izolacijskim tra¬
kom, aa se izognete vrezninam in drugim
poškodbam prstov.

Kadar potrebujete veliko enakih tra¬
kov, se izplača rezati več trakov hkrati. S
tremi britvicami in dvema vmesnima koso¬
ma lahko naenkrat izrežete dva trakova
in tako naprej.

Ravne trakove režete s pripravico ob
kovinskem ravnilu, ki ga na spodnji plos¬
kvi premažite z lepilom UHU Stic. S tem
boste povečali trenje med ravnilom in foli¬
jo in preprečili nezaželen premik ravnila.

Oblikovanje in izdelava zvezdic

Peterokraka zvezda v raznih barvah je
vsekakor eden najlepših in hkrati najpo-

Privlačno okrašen vezan akrobatski model z
različnimi okrasnimi prvinami od rdečih žar¬
kov, zahtevne oblike, modre osnove do belih
zvezdic, brez katerih očitno ne gre. Obliko¬
vanje takega okraska s pomočjo računalnika
bistveno skrajša čas okraševanja modela.

gosteje uporabljanih elementov za okra¬
ševanje modelov, zato zasluži, da
natančneje opišem njeno izdelavo, ki ni
povsem brez posebnosti. Konstrukcijo pe¬
terokrake zvezde poleg desetih stranic
tvorita še dva kroga in pet srednjic. Po¬
tem ko izberete njeno velikost, ki je ena¬
ka premeru velikega kroga, s količnikom
0,3 izračunate premer njenega notranje¬
ga kroga. Oba kroga nato v naravni ve¬
likosti narišete iz središča sheme zvez¬
dice, ki jo lahko fotokopirate iz revije.
Preostane vam še, da s podaljšanjem
črtkastih središčnic določite vsa prese¬
čišča, ki jih morate med seboj pravilno
povezati. Na prikazani shemi temna zve¬
zdica prikazuje način, kako se po opi-

Raznobarvne zvezdice na črni podlagi dajo
jadralnemu modelu čaroben izgled.

sanem postopku pomanjša veliko zvez¬
do.

Po risbi si potem [zdelate šablono za
izrezovanje folije. Če želite, da bodo
robovi povsem ravni in bo imela zvezda
enake krake, režite vedno v smeri proti
sebi, kot je prikazano na risbi. Z lepilom
UHU Stic morate pred rezanjem
vsakokrat poskrbeti za dovolj veliko silo
trenja, sicer se bo folija pod šablono pre¬
maknila in zvezde ne bodo pravilnih
oblik.

Aleksander Sekirnik

UGODNOSTI IN NAGRADE ZA STARE
IN NOVE NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar
prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 61111 Ljubljana,
Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega
pa še 20 odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. januarja 1996 prispele na naš naslov, bomo
izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To soj Dejan Tajnik, Ravne 162/a, 63325 Šoštanj, Rok
Skornšek, 63326 Topolščica, št. 196/A in Branko Šmid, Vratjo vas 22, 69253 Apače.

Čestitamo!

NAROČILNICA

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po
položnici.

Ime in priimek:

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum:

Podpis:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

TIM 5 • januar 1996 • 9

MODELARSTVO

Stabilnost modelov čolnov (1. del)

Kako ugotoviti, ali je model stabilen?

Poleg osnovnega pogoja, da model
plava, je naslednji najpomembnejši nje¬
gova stabilnost. Model naj bi se po vodi
premikal tako, da bi bil njegov premec
vedno obrnjen v smeri vožnje. Ali pove¬
dano drugače, model naj bi plul v smeri,
kamor ima obrnjeno krmilo. Za veliko
večino počasnih modelov je problem
obroben in se z njim ni treba posebej
ukvarjati. Za hitre čolne kategorije FSR,
tako komercialne kot tudi modele lastne
konstrukcije in izdelave, pa ni vedno
gotovo, da bodo ubogali vsak ukaz mo¬
delarja.

V tem prispevku bomo na kratko
razložili, kakšen je stabilen čoln, pred¬
stavljene pa bodo tudi nekatere izbolj¬
šave za povečanje stabilnosti modelov.

Ko spremljate vožnjo svojega modela
čolna po mirni vodi, v večini primerov
ugotovite, da je model stabilen, razen
morda takrat, ko zapeljete v lastne va¬
love. Na mirni vodi lahko opazujete,
kako čoln drsi, dela zavoje in se odziva
na hitre spremembe položaja krmila. V
lastnih valovih pa lahko opazujete čoln,
kako se obnaša pri vožnji bočno na val
ter pod kotom v valove. Pri vožnji bočno
na valove poskusite zaviti pod majhnim
kotom v val. Če čoln vzdolžno ni preveč
stabilen, kar pomeni, da ne drži smeri,
zdrsne po valu navzdol, za preskok vala
pa je zato potreben krepak zasuk krmila.
Vožnja bočno na valove je posebno
pomembna na tekmovanjih, ko koga
zasledujete v njegovih valovih tik za
krmo. Če čoln vzdolžno ni stabilen, niha
med valovi, pri močnejšem zasuku krmila
pa ga odnese levo ali desno čez val in s
prehitevanjem ni nič. K taki nestabilnosti
so nagnjeni čolni z neizrazitim V-dnom.
Tovrstni čolni (ECO Star, Candy itd.) so
zelo okretni in hitri na mirni vodi, v
razburkani pa jih premetava. Seveda se
da njihovo stabilnost tudi popraviti, toda
o tem kasneje. Čolni z izrazitim V-dnom
tega problema nimajo, so pa nekoliko
požrešnejši in zato tudi počasnejši. Nji¬
hova večja okretnost v valovih pa jim
lahko nadomesti izgubljeni čas.

Za modele čolnov na električni pogon
so še posebno neugodni valovi, ki priha¬
jajo na premec. Povzročajo jih reševalni
čolni, pojavijo pa se tudi pri vožnji mo¬
delov z močnejšimi motorji, ko postane
površina vode razburkana. Model pri
vožnji preko valov začne nihati okoli
prečne osi. Ko pelje naravnost, se običaj¬
no odbija od vodne gladine, lahko pa se
tudi potopi. V zavoju se lahko tako niha¬
joč čoln na mestu obrne ali pa s premcem
potopi. Pri večjih valovih jih model

preskakuje in se zaletava v prihajajoče,
ali pa se dviguje z vode in treska nazaj
na gladino. Pri tem zaslišimo značilno
»tuljenje« motorja, kajti, ko vodni vijak
pogleda iz vode, motor hipoma pridobi
večje vrtljaje.

Voziti nestabilen čoln je zelo neprijet¬
no. Modelar nikoli ne ve, kaj bo modelu
spremenilo smer vožnje. Za gledalce pa
je tak model zanimiv, saj je podoben
ponorelemu bikcu, ki ga skuša modelar
največkrat neuspešno umiriti. Vsakdo pa
se mora sprijazniti, da v velikih valovih
majhen model čolna na elektropogon, ne
bo nikoli plul brez težav.

Omenjene nestabilnosti modela se po¬
kažejo z naraščajočo hitrostjo, torej te¬
daj, ko v model vgradite boljši motor, ce¬
lice in seveda vijak. Velja nenapisano
pravilo, da postane model nestabilen rav¬
no takrat, ko najdete optimalno kombina¬
cijo motorja, celic in vijaka. Če se opisa¬
ne napake pojavijo že na treningu, ste
lahko prepričani, da bo na tekmovanju
še slabše, saj so tedaj razmere na vodi
vse prej kot idealne.

Popravljanje stabilnosti čolna lahko
vzame veliko časa in truda, toda ko naj¬
dete pravo rešitev, je model na vodi kot
prerojen in voziti ga je pravi užitek.

Nekateri osnovni pojmi stabilnosti
modelov čolnov

Model čolna na elektropogon v kate¬
goriji FSR-E takoj po začetku vožnje,
zaradi značilnega napetostnega vrha
akumulatorjev NiCd, sunkovito poskoči iz
vode in prične drseti. Če je model čolna
lahek in voda rahlo valovita imate
občutek, da drsi samo na vijaku, oziroma
na skrajnem zadnjem delu krme. Ker se
razpoložljiva energija iz akumulatorjev
NiČd ves čas spreminja (Glej prispevke o
akumulatorjih NiCd v nekaj številkah
Tima letnika 93/94), se zaradi tega
spreminja tudi lega modela na vodi.

Tako lahko ločimo več faz:

- drsenje modela - v vodi je manj kot
30% spodnje površine modela;

- poldrsenje - v vodi je od 30-50%
spodnje površine modela. Ta faza sledi
približno po 30-60 sekundah vožnje od
štarta in je odvisna od kakovosti akumu¬
latorjev NiCd ter traja do 4 minute (kate¬
gorija FSR-E 7 celicj. V fazo poldrsenja
pride model tudi v zavojih. Površina, po
kateri drsi model, je odvisna tako od
oblike dna, velikosti vzdolžnih kanalov,
lege in oblike pogonske osi ter vijaka;

- model ne drsi - v vodi je skoraj celot¬
na spodnja površina. Če ste pravilno
izbrali kombinacijo motorja, vijaka in
akumulatorjev, se to običajno zgodi šele

Risba 1. Model čolna ter posamezne osi in
smeri gibanja

po preteku tekmovanja, sicer pa lahko
tudi prej.

Obnašanje modela je odvisno od nje¬
gove stabilnosti v posameznih smereh
(Risba 1). Stabilnost čolna opišemo s tre¬
mi pravokotnimi smermi in sicer:

a) smerna stabilnost, pri kateri se mo¬
del naj ne bi vrtel in prestavljal;

b) prečna stabilnost, pri kateri model
naj ne bi nihal, se valjal in se potapljal;

c) vzdolžna stabilnost, pri kateri se
model naj ne bi potapljal in nihal.

Oglejmo si podrobneje faktorje, ki vpli¬
vajo na posamezne vrste stabilnosti.

Smerna stabilnost

Na smerno stabilnost vplivajo:

- razmerje med dolžino in širino mo¬
dela,

- kot, ki ga oklepata spodnji stranici (V-
oblika dna),

- podpora med osjo in dnom čolna,

- razdalja med vijakom in težiščem
čolna,

-dolžina in velikost vzdolžnih kanalov,

- vzdolžne letvice,

- površina krmila.

Tipična vrednost razmerja dolžina/širi¬
na (D/š), je za čolne v kategoriji FSR-E in
F-l (hitrostni modeli) med 2,6 do 3.
Modeli kategorije F-3 (spretnost) so širši,
razmerje D/š je 2,4 do 2,6, modeli čol¬
nov "offshore" pa so podolgovati, njiho¬
vo razmerje D/š je 3,4 do 4. Modeli ka¬
tegorije F-3 so namenjeni spretnostni
vožnji med bojami. Morajo hitro in sta¬
bilno reagirati na spreminjanje položaja
krmila ter so zato bolj široki. Modeli čol¬
nov offshore morajo dobro držati smer
vožnje, zato so ozki in imajo globoko V-
dno. Večji kot med spodnjima stranicama
(večji V) pomeni smerno stabilnejši čoln,
vendar potrebuje večje krmilo. Modeli
FSR-E in F-l pa so nekje vmes med
obema vrstama prej omenjenih čolnov.

Na vzdolžno stabilnost pozitivno vpli¬
vajo tudi vzdolžne letvice ali kanali na

10 • TIM 5 • januar 1996

MODELARSTVO

dnu čolna, stranski kanali, kot tudi pod¬
pora pod cevjo osi. Ta obenem poveča
trdnost sklopa os-cev-ležaji, kar je po¬
membno posebno pri naletih razmeroma
težkih čolnov FSR-E. Ta podpora je manj
pomembna pri modelih kategorij F-l in F-
3, kajti vsak tekmovalec opravlja vožnjo
posebej in je zato podpora lahko zelo
majhna.

Pri izdelavi modela čolna FSR-E, je
pomembno upoštevati nekatera empi¬
rična razmerja za montažo delov čolna,
ki jih prikazuje risba 2. Če je dolžina
čolna L potem je krmilo na razdalji 0,1 L
(merjeno od krme naprej), začetek vijaka
na 0,2 L, sredina osi na 0,4 L in težišče
čolna na razdalji 0,35 do 0,45 L. Vsa
razmerja so seveda okvirna in se lahko
spreminjajo glede na model in želje mo¬
delarja. Večja odstopanja pa že lahko
povzročijo težave s stabilnostjo čolna.

Risba 2. Relativni položaj delov čolna na mo¬
delih kategorije FSR-E - L je dolžina modela

Krmilo ima dvojno funkcijo. Ko se čoln
giblje naravnost, pripomore k smerni sta¬
bilnosti, ko zavijemo, pa čoln, odvisno
od površine in oblike krmila spremeni
smer vožnje. Dolžina krmila naj bo v raz-
merj 1,1 do 1,5 x 0 vijaka. Vpliv oblike
in položaja krmila bomo podrobneje opi¬
sali v eni izmed naslednjih številk Tima.

Kako lahko vplivate na smerno stabil¬
nost čolna? Smerna stabilnost je v veliki
meri odvisna od oblike modela. Poprav¬
ljanje na že izdelanem modelu, je skoraj
nemogoče. Popravite jo lahko le s pove¬
čanjem krmila, toda s tem zmanjšate hi¬
trost modela v zavojih. Če ne gre druga¬
če, morate povečati stranske vzdolžne
kanale tako, da prilepite letvice ali oja¬
čite obe strani s steklenimi vlakni in epok-
sidno smolo ter nalepke obdelate v obliki
žleba.

Prečna stabilnost

Najpomembnejša je prečna stabilnost
modelov čolnov na elektropogon. Najtež¬
ji deli, to so motor in akumulatorji, najbolj
vplivajo na položaj težišča čolna in
morajo biti zato vgrajeni čim nižje in na
»pravem« mestu. Zaradi napačne lege
bo model na vodi nihal, se potapljal ali
se valjal.

Na prečno stabilnost vplivajo:

- težišče čolna,

- širina krme,

- V-oblika dna,

- višina nadgradnje,

-vrtilni moment vijaka,

- lopute ali klin za zmanjšanje vpliva
vrtilnega momenta vijaka.

Model naj bi imel težišče čim niže,
zato akumulatorje, če se le da, položimo,
saj njihova teža predstavlja 1/3 do 1/2
teže modelov FSR-E. Če je težišče čolna
točno v osi, potem bo čoln med vožnjo
zaradi vrtilnega momenta levosučnega
vijaka zavijal v desno, kar pa je na progi
za tekmovanja FSR neugodno. Vpliv vrtil¬
nega momenta vijaka na prečno stabil¬
nost modela čolna je prikazan na risbi 3.
Ta vpliv je posebno lepo viden pri štartu,
ko model dobesedno "zabije" na desno
stran. Če hočemo, da bo model plul na¬
ravnost, popravimo smer vožnje z na¬
stavitvijo trimerjev na oddajniku za
pomik krmila. Vožnja s takim neuravno¬
teženim modelom lahko postane v zavo¬
jih zelo neprijetna, kajti ko ga valovi le
rahlo dvignejo, naredi model zelo hiter in
nekontroliran obrat.

Zmanjšanje vpliva vrtilnega momenta
vijaka dosežete na več načinov. Prvi naj¬
preprostejši je, da zamaknete vzdolžno
težišče nekoliko bolj v levo. To dosežete
tako, da akumulatorje in ostale težje dele
opreme vgradite na levo stran modela.
Tak model bo v vodi plaval nagnjen na
levo stran, takoj po štartu pa se bo zrav¬
nal in drsel v vodoravnem položaju. Naj¬
primernejše mesto določite s preskuša¬
njem. Ko ste se prepričali, da ste določili
optimalno mesto morate akumulatorje pri¬
čvrstiti, da se med vožnjo ne bi premikali.
Izkušnje s tekmovanj so pokazale, da je
čvsta pritrditev akumulatorjev zelo po¬
membna. V primeru, ko se modeli zaleti¬
jo, je kinetična energija akumulatorjev
tako velika, da popustijo včasih še tako
čvrsti nosilci akumulatorjev. V najinem
modelih sva jih izdelala iz kompozita
steklene tkanine, kevlarskih vlaken in
epoksidne smole ter jih prilaminirala na
dno čolna.

Risba 3. Vrtilni moment levosučnega vijaka Me
in vrtilni moment modela Mm. Model bo zara¬
di tega pričel zavijati na desno.

Omenjena metoda povečanja prečne
stabilnosti se v večini primerov izkaže kot
najboljša, njena pomanjkljivost pa je, da
morate v primeru menjavanja vijaka spre¬
meniti tudi položaj akumulatorjev ali vsaj
lažjih sprejemniških celic in regulatorja
hitrosti.

Metodo premikanja akumulatorjev je
možno uporabiti v prostornih modelih, ki
so vse bolj popularni. To so modeli s
kupolo, ki se pri prevračanju sami vrnejo
v prvotni položaj. Pri večini komercialnih
modelov in v manjših ozkih modelih je
premikanje akumulatorjev nemogoče. V
takih primerih prečno stabilnost povečate
tako, da montirate na desno stran čolna
(gledano s krme proti premcu) klin ali
loputo. Klin iz balze ali koščka vitroplas-
ta (steklena vlakna + epoksidna smola)
nalepite na dno čolna in ga obdelate v
klin tako, da bo model brez trimanja na
RV-oddajniku plul naravnost. Seveda pa
je ta način primeren le, če imate izbran
vijak.

Ko izbirate vijake morate poleg primer¬
nega premera in naklona vedno izbrati
vijak z manjšim vrtilnim momentom. Tega
imajo lažji vijaki z manjšo površino kra¬
kov. Takšni vam bodo delali manj pre¬
glavic, model bo stabilnejši in lažje ob¬
vladljiv. Propelerji z velikimi kraki so na¬
menjeni pogonu modelov čolnov offshore
in večtrupnih hidrogliserjev, kjer je v vodi
le pol vijaka.

Prečno stabilnost modela lahko urav¬
nate tudi z loputami. Te lahko vdelate
pod model (kar zahteva poseg v dno čol¬
na) ali pritrdite na krmo. Lopute so lahko
aktivne, kjer položaj spreminjate skupaj
s smernim krmilom ali pa ločeno s
pomočjo posebnega servomehanizma
ter pasivne, odvisno od modela in kate¬
gorije. Za modele FSR-E v večini pri¬
merov zadostujejo pasivne lopute. Hi-
trostni modeli kategorije F-l pa morajo
imeti zaradi zavijanja tako v levo kot v
desno aktivne lopute. Te predstavljajo
dodatno komplikacijo, saj po Murphyju
navadno odpovedo ravno takrat, ko jih
najbolj potrebujemo. Vendar pa se sko¬
raj večino "napak" zaradi katerih pos¬
tane model nestabilen, najlaže odpravi
ravno z loputami.

Zadostovala naj bi že loputa na desni
strani. Modelarji seveda hitro ugotovijo,
da je uporabna tudi loputa na levi strani,
saj z njo popravite tudi vzdolžno stabil¬
nost. Navzdol v vodo obrnjene lopute
potiskajo premec v vodo, navzgor obrn¬
jene pa ga dvigujejo.

Prvi približek lopute je kar kos
pločevine, ki ga zvijete pravokotno ter
pritrdite na krmo. Položaj spreminjate z
zvijanjem lopute. Takšne lopute so precej
nerodne, že nežen padec na loputo pa
vam lahko pokvari rezultat preskušanj
celega popoldneva. Na najinem modelu
sva premični loputi v obliki šarnirjev izde¬
lala iz tanke nerjaveče (lahko tudi mede¬
ninaste) pločevine.

Preden se lotite nastavljanja loput,
mora čoln v mirni vodi pluti brez vseh
težav. Kot sva že omenila, se težave s
stabilnosti povečujejo s hitrostjo in vzva-
lovanostjo vodne površine. Mnogi mode-

TIM 5 • januar 1996 • 11

MODELARSTVO

larji šele na tekmi opazijo, da potrebuje¬
jo stabilnejši čoln.

Najine izkušnje kažejo, da uravnava¬
nje prečne stabilnosti vzame kar precej
časa. In še nasvet. Ko boste na tekmi
opazili, da je model na valovih in v zavo¬
jih nestabilen začnite razmišljati o dru¬
gačnem novem čolnu ali v model vgra¬
dite klin oziroma omenjeno loputo.

Vzdolžna stabilnost

Na vzdolžno stabilnost vplivajo:

- položaj težišča,

- oddaljenost vijaka od težišča,

- kot med osjo in dnom modela oz.
vodno površino,

- lopute oz. klin.

Model mora po vodni površini drseti
skoraj vzporedno z vodno površino.
Preveč potopljena krma pomeni da je
težišče premaknjeno preveč nazaj, zato
tak model poskakuje po razburkani vodni
površini. Če pomaknete težišče preveč
naprej, model sicer pluje zelo stabilno,

Risba 4. Potisna sila vijaka F„ potiska model s
silo F p  v smeri vožnje in dviguje krmo s silo F d

toda ne more premagovati valov. Lahko
se celo zgodi, da se potopi.

Na vzdolžno stabilnost modela vpliva
tudi kot med osjo in dnom čolna. Na risbi
4 so narisane posamezne sile, ki deluje¬
jo na čoln z nagnjeno osjo med vožnjo.
Kot med osjo in dnom se giblje od 0 do
10°. Zaradi tega nagiba vijak potiska
čoln v smeri vožnje, hkrati pa tudi dvigu¬
je krmo.

Večina čolnov kategorije FSR-E ima
togo os s premerom 2 do 4 mm. Kot so

E okazale tekme v zadnjih letih je za to
ategorijo pogon s tanko, 1 do 1,2 mm
debelo jekleno žico sicer zelo dober,
vendar mehansko prešibek. Kot takega
pogona je blizu 0°, ker je žica zvita pri¬
bližno pod kotom 10°. Motor ima zato
večji izkoristek, saj se energija ne
porablja za dvigovanje krme. Kot zelo
dober kompromis se je pokazala toga os
pod kotom približno 10°. Manjši kot
boste v modelu težko dosegli, ker bi
morali motor vgraditi zelo daleč v pre¬
mec, to pa bi seveda zelo spremenilo
položaj težišča modela.

Kot sva že omenila se da na vzdolžno
stabilnost vplivati z loputami vendar naj
bodo te zadnja možnost, saj navzdol
obrnjene lopute zmanjšujejo hitrost mo¬
dela.

Janez in Miha Holc

Vojaško letalo vrste
F-16 tudi v Sloveniji

Po spektakularnem zasilnem pristanku ameriškega lovskega letala F-16 v Sečo¬
veljskih solinah, se je tudi med modelarji povečalo zanimanje za to letalo. V delavnici
Tonija Bitenca iz Domžal je nastal prototip modela tega letala, ki je še posebej za¬
nimiv, ker za pogon uporablja potisno silo kanaliziranega propelerja.

Za  ta članek sem se odločil, ker bi bilo
na naših letalskih mitingih lepo videti več
modelov letal s tovrstnim pogonom. Obe¬
nem pa se pri nas že pripravlja tudi
izdelava makete letala F-l 6 A, v katero
naj bi bil vgrajen pravi pomanjšani reak¬
cijski motor domače izdelave.

Tehnični podatki za model letala F-16 A:
Razpetina krila: 1200 mm

Površina krila: 38 dm 2

Dolžina:

Višina:

Podvozje:

Gorivo:

Motor:

Največja hitrost:
Najmanjša hitrost:
Dolžina vzletne steze:

1800 mm
700 mm
uvlačljivo z
nosnim kolesom
2 x 0,5 I
ROSSI R-90 FAN
5,96 KM
263 km/h
45 km/h
100 m

Razvoj letala

Najprej sem po načrtih, ki so mi bili na
razpolago, izdelal pramodel, ki sem ga
kasneje uporabil za izdelavo kalupov.
Pramodel je izdelan iz dveh polovic, ses¬
tavljenih iz lesenih reber, ki so med seboj
povezana z letvicami 5x5 mm. Nato
sem konstrukcijo prekril še z 1,5 mm
debelo balzo. Na ta način sem izdelal
obe polovici in ju zlepil skupaj tako, da
je bila že vidna oblika trupa. Celotno
konstrukcijo sem prekril s tkanino iz stek¬
lenih vlaken (200g/m 2 ). Dodelal sem še
ukrivljene površine in celoten pramodel

obdelal, da sem dobil popolnoma gladko

E ovršino. Po njem sem odlil kalup iz epo-
sidne smole, s pomočjo katerega sem
lahko izdelal glavne sestavne dele trupa
bodočega modela.

Podrobnosti o konstrukciji

Trup letala je v celoti izdelan iz epoksi-
dne smole ter umetnih vlaken. V notra¬
njosti se nahaja glavno rebro iz močne
vezane plošče, ki služi za pritrditev tur¬
bine z motorjem, kril ter uvlačljivega pod¬
vozja. Prirejen je za turbino Gleichauf s
premerom 140 mm. V trupu je vgrajenih
devet servomotorjev; prvi trije so v rep¬
nem delu letala, dva sta namenjena za
pogon obeh višinskih stabilizatorjev in

12 • TIM 5 • januar 1996

MODELARSTVO

obenem krmil vf.i. izvedbi pendel, en ser-
vomotor pa je vgrajen kar v smerni stabi¬
lizator, ki odklanja smerno krmilo. To
krmilo sem vgradil le poskusno, saj pri
takih vrstah letal prihaja že do drugačnih
učinkov in ne le do vrtenja modela okoli
navpične osi. Četrti in peti servomotor sta
vgrajena v osrednjem delu trupa ob obeh
bokih, da je omogočen čimbolj neposre¬
den pogon z glave servomotorja do vzvo¬
da krmilne površine. Ostale štiri servomo-
torje sem vgradil v del trupa pod kabino
in sicer tako, da sta dva, ki ju uporabljam
za plin in fino nastavljanje igle za gorivo,
v pokončnem položaju, preostala dva, ki
služita za funkcije podvozja, pa sta v le¬
žečem položaju. Servomotor za izvlače-
nje in uvlačenje podvozja je zaradi veli¬
kih obremenitev nekoliko močnejši in večji.

Krilo je narejeno po že uveljavljenem
načinu v sendvič konstrukciji. V stiropor-
no jedro sta vlepljena nosilca za glavno
krilo, zgornja in spodnja stran kril pa ie
oblepljena z oplatami iz balze, debele
1,5 mm.

Krmilne površine

Na krilih so vgrajena krilca (eleroni), ki
pa lahko služijo tudi kot zakrilca (flapi).
Zato bomo to funkcijo krilc in zakrile ime¬
novali kar flaperoni. Za krmiljenje mode¬
la po višini (okoli prečne osi) uporabljam
višinski stabilizator v izvedbi pendel. Kot
sem že omenil, sta levo in desno višinsko
krmilo krmiljena vsako s svojim servomo-
torjem zato, da zmanjšamo možnost
napak in s tem odpovedi višinskega krmi¬
la, ki je poleg krilc najpomembnejša
funkcija pri večini takih letal. Ker se pri
tem letalu pri spustu flaperonov pojavi še
moment, ki nam letalo nagiba okoli
prečne osi, se pravi po višini, sem na RV-
napravi uporabil mešalnik, ki mi po pred¬
hodni nastavitvi kompenzira prej ome¬
njeni moment, da mi letala ni potrebno
neprestano trimati. Na napravi uporab¬
ljam še mešalnik, ki omogoča, da lahko
višinsko krmilo opravlja še funkcijo krilc.
To je še ena dobra lastnost krmiljenja
višinskih krmil z dvema servomotorjema.
Pri uporabi takega mešalnika pa je treba
paziti, kajti pri minimalnih hitrostih, ko so
vpadni koti veliki in s tem kritični, lahko
višinsko krmilo, ki se odkloni v funkciji
krilca navzgor, prevlečemo. To izgubi del
vzgona, s tem pa tudi funkcijo višinskega
krmila, kar ima za posledico, da je letalo
v zraku po višini neupravljivo. Če se nam
to zgodi pri pristajanju, je jasno, da so
katastrofalne posledice neizbežne. Na to
moramo biti vselej pozorni. Zaradi takih
problemov ta mešalnik raje takoj izklop¬
im, ko se odločim za pristajanje, čeprav
je za tovrstne modele letal nujen in ga je
treba vsakokrat uporabiti.

Ostane nam še krmiljenje po smeri
(okoli navpične osi), ki pa skorajda ni po¬
trebno; morda pri najmanjših hitrostih. Pri
velikih hitrostih modela se zaradi odklo¬
na smernega krmila pojavljajo momenti,

ki začno model nagibati tudi okoli
vzdolžne osi, kar pa je nezaželeno glede
na to, da od modela pričakujemo le spre¬
membo smeri.

Podvozje

V model sem vgradil Graupnerjevo
podvozje, katerega uvlačim in izvlačim s
pomočjo servomotorja, ki je nekoliko
močnejši od drugih. Za vožnjo po stezi in
upravljanje letala po smeri pa uporab¬
ljam standardni servomotor. Ko se nosno
kolo uvleče, se za njim zapre loputa, na
podvozju za obe kolesi pa sem pustil od¬
prto režo, da bi v motor lahko dotekala
zadostna količina zraka.

Preizkušanje modela

Sam sem uporabil gorivo, ki sem ga
pripravil iz mešanice 75 % metanola, 15
% ricinusa in 10 % nitrometana. Motor
poženemo s štarterjem in 70 cm dolgim
podaljškom, ki ima na koncu šestogelni
nastavek, da lahko model vžgemo z zad¬
nje strani tudi nekoliko pod kotom in ni
bojazni, da bi nam štarter zavibriral ter
poškodoval turbino.

Vzletanje

Pred vzletanjem preverimo, če vse
krmilne funkcije delujejo zanesljivo. Za¬
krile a nastavimo v položaj 1 (15°),
dodamo plin do konca in model pazljivo
vodimo po sredini steze. Ko hitrost dovolj
naraste, letalo počasi prevedemo v
vzpenjajoči se let in mu nastavimo kot, ki
mu najbolj ustreza. Ko smo dovolj visoko,
najprej uvlečemo kolesa, nato pa počasi
nastavimo zakrilca v položaj 0 (0°) in
tako nadaljujemo let ter izvajamo predvi¬
deni program.

Letenje

Pri prvem poskusnem letu je priporočlji¬
vo, da letimo dalj časa na večji višini in
se tako privajamo na lastnosti modela.
Ko pridobimo občutek za vodenje mo¬
dela, se kmalu naveličamo običajnega
letenja, zato se lahko odločimo tudi za
nekaj drznejših akrobacij. Z modelom
lahko izvajamo naslednje figure: luping,
sodček, hrbtni let, let na nož, dinamični
vrij navzgor in hrbtni dinamični vrij.

Kar zadeva dinamične vrije, je treba
biti zelo pazljiv ter jih izvajati na večjih
višinah. Pri tem moramo ves čas paziti,
da se navpično vrtenje modela navzgor
ne bi prevesilo navzdol, kajti razpore¬

ditev mas v tem modelu je za kaj takega
zelo kritična in zato se figura kaj lahko
konča v ploščatem vriju in s strmoglav¬
ljanjem modela.

Pristajanje

Ce med letom nenadoma odpove mo¬
tor, se nam ni treba vznemirjati. Model
brez potisne sile dokaj uspešno jadra.
Paziti moramo le, da ne izgubi potrebne
hitrosti. Zakrilca nastavimo na položaj 2
(35°), ohranimo malo večjo hitrost, kot je
navadno potrebna za pristajanje, iz¬
vlečemo podvozje in nenehno vzdržuje¬
mo konstantno hitrost.

Ko letalo usmerimo proti stezi, mu spus¬
timo nos tako, da bo merilo malo pred
začetek steze. Modelu bo narasla hitrost,
kar pa je pozitivno, saj ima majhno povr¬
šino kril in nam bo tako laže opraviti zad¬
nje ravnanje in dotik s kolesi.

Včasih je priporočljivo, da za vajo na
zadostni višini odvzamemo moč motorju
in treniramo »odpoved delovanja motor¬
ja« ter se učimo takega pristajanja. Ce se
model znajde v nevarnem položaju samo
povečamo moč motorja, dvignemo mo¬
del na potrebno višino in vajo ponovimo.

Postopek pristajanja z delujočim motor¬
jem je podoben, le da na začetku zmanj¬
šamo plin in nato nadaljujemo postopek
pri optimalni hitrosti za pristajanje.

RV-naprava

Uporabljam RV-napravo Futaba FC-28
PCM, tako da imam na razpolago dovolj
funkcij za vodenje letala. Upravljati bi se
ga dalo tudi z drugimi napravami, kot so
Futaba FC-1 8 PCM in podobne.

Modelarji, ki jih zanima karkoli v zvezi
z gradnjo ali letenjem modela letala
F-16, mi lahko pišejo na domači naslov:
Toni Bitenc, Zoranina 16, 61230 Dom¬
žale, telefon: 061/712-585, fax:

061/712-313.

V izdelavo modela sem vložil veliko
časa, truda in navsezadnje tudi denarja,
vendar sem si pridobil številne izkušnje,
ki mi bodo koristile tudi na drugih pod¬
ročjih, predvsem pa pri bodočem poklicu
- v pravem letalstvu.

Model sem okrasil v izvirnih barvah
slovenske vojske, ki so mi jih dobrohotno
priskrbeli pri 15. letalski brigadi. Morda
ni več daleč čas, ko bomo lahko vsi sku¬
paj občudovali prava letala vrste F-16 v
enakih barvah in z oznakami, kot jih ima
moj model. Toni Bitenc

TIM 5 • januar 1996 • 13

MODELARSTVO

Modelarski motorji z notranjim
zgorevanjem (8. del)

Kako dvotakni modelarski motor vsesa¬
va mešanico zraka in goriva v karter,
smo venem prejšnjih nadaljevanj že izve¬
deli. Danes pa bomo nekoliko natančne¬
je spoznali rezervoarje za gorivo in na¬
čine dovajanja goriva v motor. Pogoj za
brezhibno delovanje motorja je tudi
brezhibno delovanje sistema za dovajan¬
je goriva. Čeprav je dovajanje goriva v
motor na prvi pogled zelo preprosto, pa
to ne drži povsem. Ze samo napačna na¬
mestitev rezervoarja v letalski model lah¬
ko povzroči, da motor med letom ne bo
deloval, kot bi moral.

Rezervoar za gorivo, posoda, nameš¬
čena v modelu, je osnovni del sistema za
dovajanje goriva v razpršilno šobo vplin-
jača. Posode za gorivo in vsi drugi deli
sistema za napajanje morajo biti odporni
proti kemičnim vplivom goriva, zato smo
včasih rezervoarje izdelovali iz medeni¬
naste pločevine. Danes rezervoar le ma¬
lokdo izdela sam, pri industrijski proiz¬
vodnji pa so medeninasto pločevino us¬
pešno nadomestile ustrezne umetne ma¬
se. Namesto izraza "rezervoar za gori¬
vo" pogostokrat uporabimo kar izraz
"tank".

Osnovni rezervoarji

Osnovni, najpreprostejši rezervoar ses¬
tavljajo: posoda za gorivo, priključna
cev za dovod goriva v motor s filtrom in
cev za dolivanje goriva in odzračevanje
rezervoarja (Risba 1). Zakaj sta potrebni
vsaj dve cevi? Konec koncev bi lahko go-

Risba 1. Osnovni rezervoar z dvema cevkama

rivo nalivali v rezervoar po isti cevi, kot
bo kasneje odtekalo. Vzrok ni samo v
preprostejšem nalivanju, temveč v tem,
da moramo gorivo, ki ga motor porabi, v
rezervoarju sproti nadomeščati z zrakom

iz okolice. Pravimo,^ da moramo rezer¬
voar odzračevati. Če je odzračevanje
slabo ali če je cev za odzračevanje celo
zamašena, tlak v rezervoarju pada in
motor preprosto ne zmore več sesati gori¬
va iz njega. Zaradi lažjega nalivanja
goriva ima večina preprostih rezervoar¬
jev celo tri cevi; skozi tretjo izhaja zrak
pri polnjenju (Risba 2). Iz takšnega rezer¬
voarja v določenih položajih (npr. hrbtni
let) gorivo izteka, zato jih uporabljamo le

Risba 2. Osnovni rezervoar s tremi cevkami

14 • TIM 5 • januar 1996

MODELARSTVO

na avtomobilskih in ladijskih modelih ter
za pomožne motorje na jadralnih mode¬
lih. Zaradi zelo majhne porabe goriva in
enostavnejše uporabe motorja je pri ne¬
katerih zelo majhnih motorjih rezervoar
za gorivo že prigrajen; tako je sestavni
del nekaterih motorjev COX, Davies,
Mills, Cannon G-mark in drugih.

Iztekanje goriva iz rezervoarja pri hrbt¬
ni legi letalskega modela lahko prepreči¬
mo z nekoliko drugačno namestitvijo pol¬
nilne in odzračevalne cevi. Zaradi preta¬
kanja goriva sem in tja pa mora biti cev
za odvzem goriva gibljiva (Risba 3); za
to poskrbi vmesna elastična cev in obte¬
žen konec cevi za odvzem. Takšno izved¬
bo rezervoarjev na letalskih modelih po¬
gosto uporabljamo, proizvajalci pa jih
ponujajo v številnih različicah. Med se¬
boj se razlikujejo predvsem po prostorni¬
ni in obliki, izberemo pa seveda takšne¬
ga, ki modelu najbolj ustreza. Obliko
običajno določimo tako, da se prilega
konstrukciji trupa, velikost rezervoarja pa
je odvisna od prostornine motorja, nje¬
gove porabe goriva in časa delovanja.
Približno jo lahko določimo po obrazcu:

Vrez = Vmot x 3 x čas delovanja motorja
v minutah

Rezervoar mora biti v trup nameščen
tako, da je delovanje motorja enakomer¬
no v vseh položajih modela, torej tudi ob
strmem vzpenjanju in hrbtnem letu.
Zmanjševanje količine goriva v posodi ne
sme bistveno vplivati na delovanje motor¬
ja, zato moramo rezervoar namestiti v
trup tako, da je njegova središčnica ozi¬
roma srednja raven goriva približno v isti
ravnini kot sesalna šoba vplinjača motor¬
ja. Kljub takšni namestitvi pa se bo tlak
goriva spreminjal. Ko je rezervoar poln,
gorivo samo teče v sesalno šobo, ko pa
se raven goriva niža, mora motor gorivo
sesati. Višinsko razliko med ravnjo goriva
v rezervoarju in sesalno šobo v vplinjaču
imenujemo "sesalna višina" (Risba 4 a) in
ta se torej spreminja s količino goriva v
rezervoarju. Se večje spremembe sesalne
višine povzroča vzpenjanje in strmoglavi
let modela; pri vzpenjanju se močno
poveča (Risba 4 b) in motor goriva ne
zmore sesati, pri strmoglavem letu pa

sesalni kanal

' 1P

Slika 1. Regulatorji sistema OS
gorivo s precejšnje višine priteka v šobo
in zaliva motor. V obeh primerih se motor
lahko ustavi. Vpliv položaja modela na
sesalno višino zmanjšamo tako, da rezer¬
voar namestimo kar se da blizu motorja.

Nadtlačni rezervoarji

V idealnem sistemu za oskrbo motorja
z gorivom bi bil tlak goriva, ki priteka v
šobo vplinjača, ves čas enak, neodvisen
od količine goriva in položaja modela.
To lahko dosežemo s črpalko za gorivo
ali pa tako, da tlak v rezervoarju pove¬
čamo z dovajanjem plinov iz karterja mo¬
torja ali pa izpušnih plinov. Večina mode¬
larjev uporablja to rešitev, ker je prepros¬
ta in poceni. Ena od cevi za polnjenje
rezervoarja je s silikonsko cevko pove¬
zana s priključkom na izpušni cevi motor¬
ja, druga pa je zatesnjena s pokrovom
(Risba 5). Ves čas delovanja motorja je
zato tlak v rezervoarju višji kot okoliški in
delovanje motorja je enakomernejše. Do¬
bra stran tega načina zvišanja tlaka v re¬
zervoarju je tudi ta, da motor deluje tudi,
kadar sistem ne tesni popolnoma. Zaradi
dotekanja goriva pod tlakom mora biti
šoba vplinjača nekoliko bolj zaprta. Re¬
zervoar ima lahko tudi samo dve cevi,

glavna gred

dotok goriva
iz rezervoarja

Risba 6. Prerez mem¬
branskega regulatorja
tlaka Yamada

karterski nadtlak,
k rezervoarju

membrana

vendar je polnjenje nekoliko zamudnej-
še. Rezervoar polnimo po cevi, ki vodi v
šobo vplinjača. Zrak med polnjenjem
izhaja skozi cev za dovajanje izpušnih
plinov. Ker med odzračevanjem skozi
tlačno cev lahko v valj motorja steče gori¬
vo, jo med polnjenjem običajno sname¬
mo s priključka na izpušni cevi.

Pri vplinjačih z velikim presekom vstop¬
nega difuzorja, ki so sposobni premago¬
vati le majhno sesalno višino, povečanje
tlaka goriva z dovajanjem izpušnih pli¬
nov v rezervoar običajno ne zadošča. Za
zvišanje tlaka v rezervoarju lahko upora¬
bimo pline iz karterja motorja; te vodimo
v rezervoar brez vmesnega ventila le, če
je na ohišju motorja pod vplinjačem pri¬
pravljen ustrezen nastavek (Risba 5).
Tako kot sesanje tudi dovod karterskih
plinov v rezervoar krmili odprtina kanala
glavne gredi. Takšen sistem povečevanja
tlaka v rezervoarju deluje brezhibno le,
če je zagotovljeno dobro tesnjenje. Ja¬
ponska tovarna Jamada je ta sistem
izpopolnila in njeni motorji imajo vgrajen
tudi regulator tlaka (Risba 6). Podoben
sistem napajanja z gorivom uporablja za
svoje vrhunske motorje tudi znana japon¬
ska tovarna OS (Slika 1). Njihov regula¬
cijski sistem se uporablja hkrati s posebni¬
mi vplinjači, ki omogočajo, da se pri
nižjih vrtljajih motorja odvečno gorivo
vrača v rezervoar. Zaradi nekoliko dru¬
gačne izvedbe, je regulator sistema OS
vgrajen na pokrovu karterja. Za uporabo

-zamašek

regulacijski

ventil

vzmet

regulacijski

vijak

k vplinjaču

tesnilo

k vplinjaču
♦ polnjenje

Risba 8. Rezervoar z notranjim balonom

notranji balon

TIM 5 • januar 1996 • 15

MODELARSTVO

na motorjih drugih proizvajalcev proda¬
jajo ta sistem tudi kot samostojno enoto,
riključimo pa ga na nastavek na po-
rovu karterja.

Za izboljšanje dovajanja goriva lahko
uporabimo tudi črpalke, ki črpajo gorivo
iz rezervoarja in ga dovajajo v šobo
vplinjača. Navadno so membranske, iz¬
delujejo pa tudi batne črpalke, ki deluje¬
jo na vibracije, ki jih povzroča motor.
Zaradi možnosti regulacije se uporablja¬
jo predvsem membranske črpalke, ki so
lahko že vgrajene v pokrov karterja ali
pa jih vgradimo v trup modela (Slika 2).
Membrano poganja tlak karterskih plinov
(Risba 7). Pri sistemih s črpalko v rezer¬
voar običajno dovajamo še izpušne pline
motorja.

Kljub uporabi tlačnih rezervoarjev, re¬
gulatorjev in črpalk pa lahko motor med
letom deluje neenakomerno ali se celo
ustavi. Vzroki za težave so lahko: rezer¬
voar slabo tesni, cevke za gorivo so
porozne ali celo zamašene, cevka za
odvod ne sledi pretakanju goriva, ali pa
težave povzroča penjenje goriva v rezer¬
voarju. Cevke zamenjamo z novimi, gi¬
bljivost odvodne cevi preverimo in jo ne¬
koliko bolj obtežimo, rezervoar zatesni¬
mo, težje pa odpravimo penjenje goriva.

Če se gorivo peni, prihajajo mehurčki v
cev za dovod goriva v motor in ta ne
deluje enakomerno, lahko pa se celo
ustavi. Rezervoar moramo zato namestiti
v trup tako, da se nanj vibracije modela
ne prenašajo. Tresenja rezervoarja ne
moremo povsem preprečiti, lahko pa ga
zmanjšamo, če rezervoar obložimo s
penasto gumo in pri vgradnji preprečimo
vse neposredne stike s trupom modela.

Velike težave pri sistemu za napajanje
z gorivom lahko povzročijo plini v rezer¬
voarju. Vdiranje plinov v cev za dovajan¬

je goriva lahko povzroči neenakomerno
delovanje motorja. V idealnem rezer¬
voarju bi bilo samo gorivo, torej bi se nje¬
gova prostornina morala prilagajati ko¬
ličini goriva. Takšne rezervoarje že dolgo
časa uporabljajo v prostoletečih modelih
z motorji z notranjim zgorevanjem in pri
modelih za zračni boj. V bistvu je to
elastična posoda (ponavadi kar otroška
duda), v katero pod pritiskom natočimo
gorivo. Zaradi napetosti v stenah rezer¬
voarja je tlak goriva močno povečan in
motor brezhibno deluje tudi pri daljšem
navpičnem vzpenjanju. Količina goriva
se medtem manjša, vendar se krči tudi
rezervoar in zapletov z vdorom zraka v
dovodno cev ni. Pred kratkim so se poja¬
vili podobni rezervoarji tudi za RV-mo-
dele. Na prvi pogled so povsem vsak¬
danji, vendar imajo vgrajen elastični ba¬
lon, v katerem je gorivo. Pline za poveča¬
nje tlaka dovajamo v vmesni prostor med
zunanjim zaščitnim ohišjem in balonom
(Risba 8). Prilagodimo jih lahko tudi za
napajalne sisteme z regulatorji. Takega
rezervoarja žal še nisem zasledil v kata¬
logih evropskih proizvajalcev, vendar ga
bo spreten modelar znal izdelati tudi
sam.

Marjan Klenovšek

Drsalec 25

Uvod

Drsalec 25 je večja in popolnejša izve¬
denka v primerjavi z dosedanjimi. To je
model, pri katerem ima lahko krilo profil
"ravne plošče", dopušča pa tudi možnost
izbire drugačnega profila. Izbiro dovolju¬
je njegova velikost, čeprav lahko profili¬
ramo tudi krila manjših razpetin. Drsalec
25 odlikujejo varčnost pri porabi gradi¬
va, čvrsta konstrukcija ter dobri rezultati
tako pri metanju iz roke kot pri lansiranju
s fračo.

Namen

Pri izdelavi tega drsalca je torej pou¬
darek na izdelavi krila z nosilnim profi¬
lom (izboljšanje letalnih lastnosti) na¬
mesto krila z ravnim profilom (lažja iz¬
delava) ter zmanjšanju škodljivih uporov
na najmanjšo mero.

Gradivo

Za izdelavo uporabimo balzo stan¬
dardnih dimenzij 100 x 1000 mm. Izde¬
lamo ga lahko tudi iz ostankov balze
drugačnih dimenzij, vendar se v tem
primeru ravnamo le po merah,
prikazanih na načrtu, ali pa te prilagodi¬
mo kosu balze, ki nam je na razpolago.

Za izdelavo drsalca 25 potrebujemo na¬
slednje gradivo: za trup srednje trdo balzo
debeline 5 mm, za krilo mehko balzo de¬
beline 3 mm ter za stabilizatorje 1 mm de¬
belo mehko balzo.

Risanje sestavnih delov na gradivo
in prihranek

Se enkrat naj pojasnim pojem varčnos¬
ti pri izrabi gradiva. Pri načrtovanju de¬
lov nekega modela upoštevamo mere
gradiva za izdelavo ter poskusimo iz
kosa določene dolžine in širine dobiti čim
več uporabnih delov ter čim manj odpad¬
kov. To tudi pomeni, da lahko pri izdelavi

16 • TIM 5 • januar 1996

MODELARSTVO

večjega števila modelov (serijski izdelavi)
nek sestavni del tudi zožimo ali razširimo
oziroma skrajšamo ali podaljšamo, da
gradivo čim popolneje izkoristimo. Tudi
pri izdelavi enega samega drsalca naj bi
ostalo čim manj odpadkov.

Pri prerisovanju delov drsalca na gradi¬
vo pazimo na pravilno smer letnic, pose¬
bej še pri izdelavi vertikalnega stabiliza¬
torja. Kako narišemo krilo, trup in oba
stabilizatorja, je prikazano na risbah 2,
3, 4  in 5.

Modifikacije

Možnosti izdelave drsalcev te velikosti,
toda drugačnih oblik, so enake kot pri
20-centimetrskem drsalcu.

Lepilo

Tokrat za lepljenje
uporabimo cianoakrilat-
no lepilo, s katerim lahko
dele drsalca zlepimo do¬
sti hitreje kot z aceton-
skim. Drsalec lahko se¬
stavimo celo v nekaj mi¬
nutah.

mu

S pomočjo risb si iz primerno
debelega kartona izdelamo
šablone, preostale podatke za
sestavljanje drsalca pa najdemo
na načrtu.

Kalupi

Za sestavljanje krila v sredini
ter izdelavo lomov ušes lahko
uporabimo iste kalupe kot za
izdelavo manjših drsalcev.

Izdelava delov

Za izdelavo krila potrebujemo mehko
balzo debeline 3 mm. Balzova plošča
mora biti ravna, brez strukturnih napak
ter homogena (brez svetlih ali temnih
površin). Krilo izrežemo ob šabloni in ga
po rezanju znova pregledamo, da se ni
zvilo ali usločilo. Najbolje je, kadar os¬
tane ravno (gledano v preseku), če pa je
le nekoliko usločeno, potem mora biti us¬
ločeni del na spodnji strani krila.

Kot večina drugih drsalcev s profilira¬
nim krilom ima tudi ta profil clark Y 5  %
mod., in to zaradi dobrih letalnih lastnos¬
ti in enostavne izdelave.

Oblikovanje profila

Profil lahko oblikujemo samo z bruše¬
njem, najprej z grobim, nato še s finim
vodnobrusilnim papirjem, ali pa s kombi¬
nacijo oblanja z obličem na britvice in
brušenjem.

Konca krila sta zaradi lažje kontrole iz¬
delave profila odrezana ravno, po kon¬
čani obdelavi pa oglišča lahko zaokroži¬
mo. Profil izdelamo v nekaj zaporednih
fazah (glej risbo 6).

Spodnja ploskev krila je ravna in jo
samo zgladimo. Zakrivljeni zgornji del
najlaže izdelamo na naslednji način.

1. faza: Krilo po širini
razdelimo na petine, naj¬
prej v sredini, potem pa
še na koncih. Označbe
2. in 3. petine v sredini
povežemo s črtami z isti¬
mi oznakami na koncih
kril. Črte rišemo z meh¬
kim svinčnikom.

Na zadnjem delu krila označimo debe¬
lino odtočnega roba, približno 0,8 mm.
Pomožne črte označujejo 1. in 2. petino.
Gradivo med njimi in pred njimi (proti
vpadnemu robu) se v drugi fazi ne
obdeluje.

2. faza: Krilo brusimo izza 2. petine
proti odtočnemu robu. Veznica točke na
2. petini in točke na višini 0,8 mm na
odtočnem robu mora biti ravna črta.

TIM 5 • januar 1996 • 25

MAKETARSTVO

3. faza: Sprednji rob krila pred 1.
petino obdelamo ravno 1 mm navzdol.

4. faza: Obdelani del razdelimo na
dve polovici ter (sedaj je to že vpadni
rob) pobrusimo še za 1 mm navzdol.

5. faza: Vpadni rob pazljivo zaoblimo
najprej s spodnje strani, nato pa še z
zgornje, posnamemo robove, ki so ostali
na prehodih 2. in 3. petine, ter krilo
zgladimo.

Obdelano krilo v sredini prerežemo,
pobrusimo V-obliko ter naleganje preiz¬
kusimo na kalupu.

Ojačitve

Na obeh koncih gradiva za izdelavo
horizontalnih stabilizatorjev nam ostane¬
ta dva polovična stabilizatorja (pikčasta
površina). Iz teh delov izrežemo trikotne
ojačitve, ki jih prilepimo v korenu krila na
odtočnem robu (z leve in desne strani
trupa). Ti trikotniki služijo kot opora za
kazalec pri močnejšem metanju drsalca.
Tehnika metanja je opisana v članku
"Drsalec" (Tim 9-10/95).

Trup

Trup izrežemo iz srednje trde balze
debeline 5 mm. Zadnji del trupa proti
koncu zožimo na 3 mm. Robove, razen
na mestih lepljenja krila in horizontalne¬
ga stabilizatorja, zaoblimo.

Risba 2. Primer razporeditve kril na balzi standardnih mer 100 x 1000 mm (ni odpadkov)

Risba 3. Primer razporeditve trupov. Odpadki so minimalni (pikčaste površine).

Risba 4. Primer razporeditve vertikalnih stabilizatorjev. Odpadki so
minimalni.

Risba 6. Faze izdelave nosilnega profila na krilu.

Risba 5. Primer razporeditve horizontalnih stabilizatorjev. Na vsaki
strani plošče ostane po ena polovica horizontalnega stabilizatorja. Te
kose lahko uporabimo za izdelavo ojačitev v korenu krila.

Horizontalni in vertikalni stabilizator

Izdelana sta iz mehke balze debeline 1
mm. Vse robove horizontalnega stabi¬
lizatorja zaokrožimo, na vertikalnem pa
pustimo raven del, kjer se lepi na trup.
Površino stabilizatorjev zgladimo.

Upor

Upore lahko, razen s pazljivo obdela¬
vo površin in zaobljenimi robovi, zmanj¬
šamo tudi z večkratnim kitanjem površin
drsalca z modelarskim kitom in brušen¬
jem s finim vodnobrusilnim papirjem
(600).

Upor lahko zmanjšamo tudi, če names¬
to dveh bočno prilepljenih svinčenih uteži
prilepimo eno samo, enako težko, v pose¬
bej izrezan prostor v nosu trupa.

Sestavljanje

Drsalec 25 sestavljamo po enakem vrst¬
nem redu kot druge drsalce.

26 • TIM 5 • januar 1996

PRILOGA

Frača

Za metanje drsalca z roko je potrebna
recejšnja moč, velika hitrost meta ter do-
ra mera spretnosti, česar ne zmore vsak
modelar. Dobro nadomestilo za vse to je
frača, s katero je izstreljevanje drsalca
preprostejše in lažje.

Za izdelavo frače potrebujemo
200-250 mm dolgo ploščato, kvadratno
ali okroglo gumijasto nit ter leseno paliči¬

co z merami 1 0 x 1 0 x 100 mm.

Konce gume zvežemo v vozel, da se ne
bi izmuznila izpod selotejpa, s katerim je
pritrjena na paličico.

Rob paličice, čez katerega zategujemo
gumo, polkrožno obdelamo in dobro
zgladimo.

Reglaža

Model regliramo in spuščamo tako, kot

je opisano v članku "Drsalec" (Tim
9-10/95).

Barvanje

Po končani reglaži drsalec obarvamo z
debelejšim alkoholnim flomastrom (npr.
rdečimj.

Egon Engelsberger

F-16 na plastičnih krilih

Maketo F-16 najdete v katalogih vseh
večjih proizvajalcev plastičnih maket, pa
tudi vsa spremljajoča industrija make-
tarskih dodatkov iz epoksidnih smol in
jedkane kovine ponuja vrsto izdelkov za
to izvrstno letalo. Čeprav se nam ponuja
več kot sto maket, izbor ne bo posebno
težak. Na slovenskem trgu sežeta v meri¬
lu 1 : 48 v kakovostni vrh Academyjina

maketa F-16 C fighting falcon (1688) in
najnovejša Italerijeva maketa F-16 Nato
fignter (841), ki je nasledila lanskoletno
novost F-16 C/D fighting falcon. Revell
vsako leto poskrbi za nove oznake na
solidno izdelanem kalupu F-16. Za leto
1995 ponuja F-16 ameriške nacionalne
garde (04527), v lanskem katalogu pa
najdemo nizozemskega tigra F-16 A

(04330) z oznakami letala, ki je sodelo¬
valo na elitnem tekmovanju lovskih letal
zveze Nato "Tigermeet", kjer ima vsako
od sodelujočih letal vsaj en del letala
obarvan z značilnimi rumeno-črnimi
progami. Pod kataloško številko 04524
najdemo še F-16 C. V sam svetovni ka¬
kovostni vrh pa sodi Flasegawina make¬
ta, ki jo ponujajo v izvedenkah F-16 A,

Madžarsko oporišče Kecskemet je leta 1990 onkraj zelezne zavese
prvič gostilo letala zveze NATO. F-16 C s slikovito čeljustjo je pilotiral
poveljnik 52. taktičnega lovskega polka iz nemškega oporišča
Spangdahlem, o čemer priča oznaka SP na repu letala.

Tri barve na repu označujejo vse tri eskadrilje iz polka v
Spangdahlemu. Na mestu, kjer so običajno zadnje tri številke letnih
"proračunski" evidenčnih številk, je oznaka 52. taktičnega lovskega
polka. Letalo je kamuflirano v tipični sivi barvi.

Le redki izdelovalci pravilno oblikujejo nosilce podkrilne oborožitve.
Bodite pozorni na okove, ki spojijo krilo in nosilec. Izza opiat, ki pokri¬
vajo motor, povsod uhajajo sledi.

Pogled na nosilec z notranje strani razkriva njegovo skoraj simetrično
strukturo; raketa na koncu krila je le maketa, ki je namenjena javnim
nastopom na letalskih prireditvah.

TIM 5 • januar 1996 • 27

PRILOGA

Na spoju trupa in višinskega krmila se nahaja
zračna zavora, ki se razpre v zgornjo in spod¬
njo polovico. Na tleh je običajno zaprta.

Čeprav kolesni prostor skriva številne kable in
vode, boste na maketah največkrat našli
"praznino", ki jo morate zapolniti.

Podvozje F-16 C je enostavno, kar pa ne po¬
meni, aa na maketi ne bi smeli dodati vodov
za zavorni sistem. Tudi na platišča bodite
pozorni, saj se ta od izvedenke do izvedenke
razlikujejo.

Ohišje za padalo je sprva bilo značilnost
norveških F-16 A, vendar jih kasneje zasledi¬
mo tudi na drugih letalih zveze NATO.

Vedno zanimiv "zadek". Le redki proizvajalci
maket namenijo temu delu letala potrebno

pozornost.

Spoj vstopnika zraka in trupa skriva nekaj
manjših detajlov, kot sta zareza na spoju in
manjši vstopnik zraka za odvajanje izpušnih
smodniških plinov iz prostora, kjer se skriva
šestcevni hitrostrelni top.
omogočata sprejemljivo maketo. Revell je
s prototipom F-16 (0437) posebnež, ki
ponuja še motor na podstavku in nekaj
mehanikov za ljubitelje dioram. Površin¬
ski detajli obeh proizvajalcev pa zaosta¬
jalo za kakovostnimi standardi današnje
ponudbe, kjer spet kraljuje paleta Hase-
gawinih F-16. Toda pazite, saj Hase-
gawa ponuja tudi maketo prototipa, ki
pa s svojimi dvignjenimi površinskimi de¬
tajli daleč zaostaja za kasnejšimi izdelki.
Airfixovo, Matcnboxovo in Hellerjevo
maketo v merilu 1 : 72 pa vam raje od¬
svetujemo.

Trebušni rezervoar za gorivo popestri vsako maketo.

Pogled na spodnji del trupa, kjer se stikata zavorna kljuka in okov na
trupu, ki preprečuje udarec odvrženega rezervoarja ob trup letala.

F-l 6 C ter dvosedežnih F-l 6 B in F-l 6 D.
Za nameček je tu še mornariška izveden¬
ka F-16 N. Tamyjin F-16 (61022) je v
resnici kar prototip, zato naj ne sodi kakš¬
na druga kamuflaža kot tista, ki so jo
preiskusili na prvi seriji teh letal.

V merilu 1 : 32 posezite po solidni Re-
vellovi maketi F-16 C (04735), saj je
Hasegawin F-l 6 C (08027) z razgaljeno

notranjostjo pri nas nedosegljiv.

Med množico maket v merilu 1 : 72
najdete nekaj ponesrečenih izdelkov, ki
svojega obstoja ne opravičujejo niti z naj¬
nižjo ceno. Italerijev izdelek ni najboljši,
vendar sta njihov dvosed F-l 6 C/D night
falcon (188) ter F-16 A fighting falcon
(130) nekoliko dopolnjeni izvedenki
enega prvih kalupov v merilu 1 : 72, ki še

Za F-16 najdete na desetine dodatnih
nalepk za letala številnih letalstev, ki to
letalo danes uporabljajo. Izbor je kako¬
vostno zelo različen, vendar zelo pester;
na Slovenskem pa boste drobce iz te
ponudbe dodatkov našli le v ljubljanski
maketarski trgovini Hobbyset.

Milja Maruško

28 • TIM 5 • januar 1995

MODELARSTVO

. 0 . 0 . PONUDBA ZA MODELARJE IN MAKETARJE

Trgovina: Gradnikove brigade 53

65000 Nova Gorica

Tel.: (065) 24-478, Fax: (065) 27-642

Najširša ponudba v Sloveniji - več kot 25.000 različnih artiklov od več kot 300 svetovnih
proizvajalcev - po cenah, ki so med najnižjimi v Evropi

Vsak artikel, ki ga nimamo na zalogi, dobavimo v 40 dneh, če ga proizvajalec le ima na zalogi.

Jflp.tMMEhnik

POSEBNA PONUDBA V JANUARJU IN FEBRUARJU 1996

Motorji OS z glušnikom:
Max-40 FP- 16.800 SIT
Max-10FP- 12.500 SIT

Polprofesionalni modeli avtomobilov
Tamiya 1 : 12 z RV-napravo:

AKRO - 30.000 SIT

Elektrohelikopterji KYOSHO -

(izdelani do 95%, zelo enostavni za vodenje):
APACHE-43.000 SIT
HYPERFLY-33.260 SIT

FLAMINGO - 32.000 SIT

DG-600 - 50.000 SIT

SCHAMPUS - 44.000 SIT

FERRARI F40QD-16.380 SIT
AVANTE 2001 QD -17.200 SIT
MANTARAYQD-17.200 SIT

Jadralni modeli
MULTIPLEX:

Odprto: torek, sreda, četrtek, petek od 15.00 do 19.00

sobota od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00

Naročeno pošljemo tudi po pošti (naročilo po telefonu,
faksu ali s pismom).

TIM 5 • januar 1996 • 29

MAKETARSTVO

Makete male železnice

Od ročne kretnice

do računalnika (4. del)

Računalnik vodi promet na maketi

Ko so se pred desetletjem začeli v več¬
jem obsegu pojavljati domači računalniki
(home Computer ali HC), si je marsikateri
naprednejši "železničar" zaželel uporab¬
ljati svoj HC za upravljanje prometa na
maketi. Pri klasični maketi z analognim
upravljanjem lokomotiv in kretnic to ni¬
kakor ni bilo mogoče, saj klasična stikala
in regulatorji ne "razumejo" jezika raču¬
nalnika in obratno. Med izhodom iz raču¬
nalnika in stikali ni bila mogoča nobena
povezava. Sele z uvedbo digitalnega sis¬
tema upravljanja lokomotiv, signalov in
kretnic na mali železnici je postal "jezik
isti", prenašanje ukazov z računalnika na
stikala in regulatorje pa je čez noč posta¬
lo mogoče.

Odkod ta želja po vodenju z računal¬
nikom? Razlogov je več. Na vsaki večji
maketi je večkrat pod delom proge skrit
kolodvor, ki ga nikoli ne moremo videti in
biti povsem gotovi, kaj se tam dogaja. Ta
odsek mora biti nujno avtomatiziran in
od tam moramo dobiti povratne informa¬
cije o stanju na tirih. Če vodimo promet z
računalnikom, so nam te informacije ved¬
no dostopne. Za dober pregled prometa
na maketi, predvsem na postajah s števil¬
nimi tirnimi odseki, signali in kretnicami,
bi morali izdelati ploščo s shemo proge

(kretnice, signali, tirni odseki), kjer ima
vsak element svojo zeleno in rdečo lučko,
ki kaže njegovo stanje. Izdelati tako ploš¬
čo je težko in zamudno, draga je in zav¬
zema prostor. Če bi imeli na večji maketi
dve ali več postaj, bi morali imeti za
vsako postajo svojo ploščo shemo, kar je
še dražje in zavzema še več prostora. Ko
pa upravljamo promet z računalnikom,
lahko tako shemo kadarkoli prikličemo
na ekran in vidimo stanje na izbrani pos¬
taji. Lahko sestavimo več shemi Tudi pra¬
va železnica ima na postajah velike ploš¬
če s shemami, v zadnjem času pa raču¬
nalnike, kjer prikličejo poljubno shemo
na ekran - seveda ta ni samo 14-colski
kot pri večini domačih osebnih računal¬
nikov.

Med ljubitelji malih železnic sta dve
usmeritvi. Medtem ko eni zagovarjajo
uporabo računalnika, ga drugi odločno
odklanjajo, saj v tem načinu upravljanje
dogajanja na maketi izgubi vso privlač¬
nost. Tu samo izbereš vozno pot in loko¬
motivo ter pritisneš na tipko Enter. Od tod
naprej vse drugo opravi računalnik. Ta
način naj bi bil po njihovem mnenju pri¬
meren le za makete v trgovinskih izlož¬
bah in muzejih. Na vsaki strani je seveda
nekaj resnice.

Ker je bila tovarna Mdrklin med prvimi,
ki je uvedla digitalni sistem, so bili tudi

prvi programi za upravljanje prometa pri¬
lagojeni njihovi železnici. Pred približno
10 leti je bil HC Commodore 64 eden
boljših računalnikov in so zanj pripravili
tudi prve programe. Danes je to kljub
kratki dobi že zgodovina, saj vsi uporab¬
ljamo osebne računalnike (personal Com¬
puter ali PC). Zato so tudi današnji pro¬
grami v drugačnem jeziku in mnogo bolj
izpopolnjeni.

Povezavo med računalnikom in central¬
no enoto na maketi omogoča vmesnik
(interface), ki je bil omenjen že v prejš¬
njem sestavku. Ukazi iz računalnika tečejo
prek vmesnika v centralno enoto in delu¬
jejo enako, kot če bi jih v centralno enoto
pošiljali "ročno" iz omarice za vodenje
lokomotiv ali iz omarice za upravljanje
kretnic in signalov. Z računalnikom damo
ukaz, naj se na omarici za kretnico pritis¬
ne določen gumb, čeprav se tega gumba
nihče ne dotakne. Uporabnik računalnika
mora le vedeti, kakšen ukaz naj napiše
za določen namen. Pravimo, da z raču¬
nalnikom simuliramo ukaze z regulatorji
in stikali, namesto da bi pritiskali na te
gumbe ali obračali regulator hitrosti. Pro¬
met vodimo pravzaprav še vedno "roč¬
no", le da namesto gumbov na omaricah
uporabljamo ukaze na računalniku. Kdo
bi lahko pomislil, da ni nobene prednos¬
ti, če moraš odtipkavati ukaz (nekaj
besed) in pritisniti še Enter, ko bi bilo ven¬
dar preprosteje in hitreje pritisniti gumb
na omarici! Morda bi imel celo prav, če
bi promet z računalnikom vodili na tak
način le "ročno". Vedeti pa moramo, da
lahko promet z uporabo računalnika po¬
teka popolnoma avtomatiziramo. V pro¬
gramu nastavimo vrsto voznih poti (kret¬
nice, signali), kar lahko pomeni dolgo
vrsto ukazov, ki jih označimo in jih pod to
oznako kadarkoli prikličemo. Za to pa
rabimo samo en ukaz in zelo malo časa.
Podobno lahko programiramo vožnjo
več lokomotiv hkrati.

Pred desetimi leti - kar v življenju ni
tako veliko, pa ogromno v razvoju raču¬
nalnikov je bil program za vodenje
prometa na maketi s HČ Commodore 64
precej preprost. Treba je bilo odtipkati
ukaze, ki jih je razumel računalnik, prek
njega pa vmesnik in centralna enota.
Uvodni stavek je pripravil računalnik na
njegove naloge. Ta "ključni uvodni
stavek" so bila neke vrste vrata v central¬
no enoto:

OPEN2,2,OCHR$(138)+CHR$(0)

Na maketi je zavel nov veter. Namesto na gumbe upravljalnih omaric bomo pritiskali na tipke
računalnika.

30 • TIM 4 • december 1995

MAKETARSTVO

Že preprosta plošča shema tirov s samo 5 kretnicami in 2 signaloma
stane pri Trixu okoli 350 DEM in meri 35 x 13 cm. Za večjo postajo z
8 tiri, 20 kretnicami, 16 signali in obračalnikom za lokomotive (tako
imam na svoji maketi) bi bilo treba odšteti prek 1300 DEM.

<|ca=Eji

Shema povezave računalnika preko vmesnika in centralne enote
na maketo. Če vodimo promet izključno z računalnikom, omarica
za kretnice (keyboard) in omarica za lokomotive (control) nista
potrebni.

r

Computer

Trixova plošča shema sestoji iz kock velikosti
25 x 25 mm, ki predstavljajo tire, kretnice, si¬
gnale in vse druge elemente na progi. Na
razpolago je 70 različnih simbolov, ki se kot
legokocke preprosto zlagajo v celoto, pri
čemer nastajajo tudi električne povezave. Na
sliki sta dve sklopljeni kocki za desno in levo
kretnico. Vsaka ima dve stikali in dve lučki, ki
kažeta položaj kretnice.

Sele nato so sledili drugi stavki, ki so
posredovali informacije za izvajanje uka¬
zov:

PRINT#2,CHR$(X);CHR$(Y)

Po naše bi to pomenilo: posreduj na
vmesnik informacijo X in informacijo Y.
Treba pa je bilo vedeti, kakšne informaci¬
je naj bi posredovali kot X in kakšne kot
Y. Pri ročnem upravljanju prometa bi npr.
za odklon kretnice 17 v levo pritisnili na
omarici pri številki 17 na rdeč gumb (in
zelenega, če naj bi bila kretnica obrnje¬
na naravnost). V računalnik bi torej mo¬
rali odtipkati "pritisni za kretnico 17 na
rdeč gumb". Seveda računalnik takega
našega jezika ne bi razumel, zaradi
česar je bilo treba uporabiti stavek, ki se
začne s "PRINT". Namesto znakov X in Y
pa je bilo treba podati informacijo, kaj
naj se zgodi z izbrano kretnico.

Namesto znaka X je bilo treba odtip¬
kati števila od 0 do 34, ki so pomenila:

0 lokomotiva naj stoji,

1 do 14 14 hitrostnih stopenj (1 -
počasi, 14 - najhitreje),

15 sprememba smeri vožnje,

16 do 31 razne dodatne funkcije za
lokomotivo,

32 kretnica obrnjena naravnost,

33 kretnica obrnjena v levi odklon (za
levo kretnico),

34 kretnica obrnjena v desni odklon
(za desno kretnico).

Števila od 0 do 34 bi računalniku
sporočila torej dvoje: komu je ukaz
namenjen (lokomotivi ali kretnici) in vse¬
bino ukaza.

Če bi namesto znaka X vnesli "10 in
namesto znaka Y "5", bi računalnik
"razumel", da gre za lokomotivo, in sicer
s kodno številko 5, ter da naj ta lokomoti¬
va pelje s hitrostno stopnjo 10.

Da bi računalnik usmeril ukaz na prav
določeno lokomotivo ali kretnico, pa je
treba namesto znaka Y odtipkati kodno
številko lokomotive ali kretnice. Za loko¬
motive so na voljo kodne številke od 1 do
80, za kretnice (in signale) pa od 0 do
255.

Če bi npr. želeli, da bi vlak z lokomoti¬
vo " 5 "  peljal po določeni vozni poti, je
bilo treba najprej podati ukaze za vozno
pot in nato za lokomotivo:
PRINT#2,CHR$(33);CHR$(15)
PRINT#2,CHR$(32);CHR$(16)
PRINT#2,CHR$(34);CHR$(17)
PRINT#2,CHR$(10);CHR$(5)

To bi "po naše" pomenilo, da je treba
kretnico 15 obrniti v levo, kretnico 16 na¬
ravnost, kretnico 17 v desno, lokomotiva
"5" pa naj spelje s hitrostno stopnjo
"10". Seveda zajemajo vozne poti na¬
vadno deset in več kretnic in še signale
(odprt ali zaprt tirni odsek). Zato bi
moralo biti število ukazov temu primerno
večje. Prav tako je bilo mogoče določiti,
da vozi še en vlak v nasprotno smer.
Odtipkano vrsto ukazov se je dalo po¬
ljubno poimenovati in shraniti v spominu.
Ko smo želeli, da bi vlaki vozili po tej
vozni poti, smo jo priklicali iz spomina in
s tipko Enter sprožili promet.

Toliko o starih programih kot zanimi¬
vost. Danes je to drugače, saj vsi upo¬
rabljamo osebne računalnike z neprimer¬
no večjo zmogljivostjo in možnostmi. Pro¬
grami lahko tečejo v DOS-u ali v okolju
Windows. Velika večina uporabnikov ra¬
čunalnika ne obvlada programiranja, saj
je to zahtevna in dolgotrajna naloga. Nič
manj zahtevno ni preverjanje napisane¬
ga programa in iskanje napak, ki se jim
je skoraj nemogoče izogniti. Zato je za
običajnega uporabnika najustreznejši
nakup primernega programa za uprav¬

ljanje prometa na maketi. V revijah za
malo železnico je mogoče najti veliko po¬
nudb za te programe. Tudi tu velja izrek
"za malo denarja, malo muzike". Cene
programov se sučejo od 80 do 400
DEM, vendar jih je večina bliže zadnji
ceni. Najbolj cenjeni programi so: di-
gipet, digisoft, softlok, windigital, lok-80,
izbira pa je še dosti večja.

Veliko teh programov so sestavili lastni¬
ki obsežnejših ali klubskih maket, seveda
tisti ki dobro obvladajo programiranje,
kar je tudi jamstvo, da program dobro
deluje. Vsak tak program je bil izdelan
za določeno maketo, ki pa je navadno
mnogo večja in zahtevnejša, kot so naše
domače makete, kar pomeni, da je vsak
dober program vedno mogoče uporabiti
tudi za drugo maketo. Navadno nudi
več, kot pa bomo dejansko potrebovali in
iz njega "iztisnili". Najpomembnejše je,
da je instalacija preprosta in da dobimo
zraven natančna in razumljiva navodila
za uporabo. Navodila za program soft¬
lok npr. obsegajo čez 200 strani, za
digisoft pa le 37!

Instalacija programa v naš PC je običaj¬
no preprosta. Po vstavitvi diskete in izbiri
SET UP se moramo le ravnati po navodi¬
lih, ki se pojavljajo na ekranu. Ko je pro¬
gram skopiran - večina jih je že prilago¬
jenih za okolje Windows -, je treba vanj
vnesti vse podatke o naši maketi: kretni¬
cah, signalih, tirnih odsekih in seveda
lokomotivah, sicer računalnik programa
ne bo mogel uporabljati za našo maketo.
Najprej prikličemo glavni menu, kjer so
navedeni vsi podmenuji, ki jih izbiramo
po želji. Primer glavnega menuja progra¬
ma digipet je prikazan na sliki. V pod-
menuju za lokomotive bomo vnesli v sez¬
nam vse naše lokomotive s poljubnimi
podatki, vendar moramo kodno številko
lokomotive vsekakor napisati. Lahko na¬
pišemo še vrsto lokomotive (parna, elek¬
trična, dizel), tip z oznako (npr. BR 01),
številko modela iz kataloga, osno raz¬
poreditev in še kaj, če je dovolj prostora.

TIM 5 • januar 1996 • 31

MAKETARSTVO

Kot rečeno, kodna številka je bistvena,
saj le tako lahko določena lokomotiva
prevzame ukaz, ki ji je namenjen. Ko
bomo pozneje priklicali ta podmenu, bo
kodna številka izbrane lokomotive osvet¬
ljena, če lokomotiva vozi, bomo videli
hitrostno stopnjo, pa tudi, če je vključena
osvetlitev. Na sliki je primer bolj prepro¬
stega programa, pri "bogatejših" bomo
ugotovili tudi, kakšna je stopnja postop¬
nega zmanjševanja hitrosti pri zaustav¬
ljanju in podobno,

Nato bomo v podmenuju za kretnice in
signale vnesli kodne številke vseh kretnic
in signalov S kodno številko signala je
pravzaprav označen tirni odsek, ki ga ta
signal zapira ali odpira. Ko bomo pozne¬
je pri "programiranju" voznih poti nas¬
tavljali Kretnice, bo pri vsaki razvidno,
kako je obrnjena. V naslednjem podme¬
nuju moramo narisati sheme tirov na pos¬
taji (ali več postajah); prikazati je treba
vse tire, dejanske medsebojne povezave,
križišča, kretnice in signale. To ni tako
težko, kot je sprva slišati. V spominu raču¬
nalnika, v knjižnici, so že shranjeni sim¬
boli vseh možnih elementov: ravni in krivi

Glavni menu programa digipet, kjer je na
izbiro vrsta poamenujev.

tiri (z različnimi krivinami), ravne in krive
kretnice (desne, leve, trojne), signali in še
kaj. Treba je le klikniti z miško na pravo
mesto, poklicati simbol in ga z Enter
vnesti na to mesto. Tako sestavljamo
shemo proge na postaji, kot bi se igrali z
legokockami. Važno pa je, da vsaka kret¬
nica in signal dobita svojo kodno šte¬
vilko. Sestavljeno shemo poimenujemo in
shranimo v spomin. Navadno lahko shra¬
nimo do osem shem, vendar tako ogrom¬
ne makete doma tako ali tako ne moremo
imeti.

Ko vnesemo v računalnik vse osnovne
podatke o naši maketi, lahko v enem od
naslednjih podmenujev začnemo sestav¬
ljati vozne poti. Večkrat sem že omenil,
da je vozna pot zaporedna postavitev
kretnic in signalov na progi. Pri obsež¬
nem in dragem programu je mogoče ses¬
taviti in shraniti v spominu do 260 voznih
poti! Pri naši maketi jih bomo morda ses¬
tavili deset in jih pri shranjevanju ustrez¬
no poimenovali, da jih bomo lahko kas¬
neje priklicati. Nazadnje v ustreznem
podmenuju sestavimo še "programe" za
avtomatski potek prometa. Za vsak vlak
(lokomotivo) je treba po korakih sestaviti
individualni program vožnje, kjer je zaje¬
to prav vse, kar vpliva na promet: izbira
lokomotive, vozna pot, hitrost, zaustav¬
ljanje in čas postanka na postajah, stop¬
nja upočasnjenosti pri zaustavljanju in
postopnega pospeševanja pri speljevan¬
ju ter prioriteta vlakov (če vozi hkrati več
vlakov, ima ekspresni prednost pred pot¬
niškim, ta pa prednost pred tovornim).

Ko smo v spomin programa vnesli vse
potrebno, preizkusimo delovanje. Lahko

izberemo samo lokomotivo in jo pošljemo
po določeni vozni poti, lahko celo ročno
nastavljamo kretnice (in je vseeno, če
računalnika ne bi imeli), ali pa izberemo
enega od avtomatskih podprogramov in
vožnja se lahko začne. Seveda ne
smemo pozabiti, da je treba prej maketi
rek transformatorja dovesti tok, da mora
iti povezana s centralno enoto in da
mora biti ta prek vmesnika povezana z
našim PC-jem.

Morda lahko za konec pogledamo, kaj
vse premore eden boljših programov, na
primer digipet 30 za ceno 370 DEM:
- pregleden program in prijazen menu,
delo z "gumbi" (Windows) in z uporabo
miške,

- vodenje vožnje poljubnega števila
lokomotiv hkrati,

- avtomatiziran potek prometa (spomin
hrani lahko do 60 voznin poti),

- ekran prikaže shemo proge na posta¬
ji s kretnicami in signali ter seveda z nji¬
hovim stanjem (program omogoča prikaz
osmih shem, npr. osmih kolodvorov),

- seznam vseh lokomotiv s kodami in
trenutnim stanjem (vožnja, smer, hitrost),

- seznam vseh kretnic in signalov ter
trenutnim stanjem (levo, desno, naravnost
ali odprt, zaprt),

- sestavljanje "blokov", da pri vožnji v
isti smeri ne more priti do naleta hitrejše¬
ga vlaka na počasnejšega, ki vozi pred
njim,

- iz povratnih informacij (stanje kretnic
in signalov, zasedenost tirnih odsekov)
računalnik ugotovi, ali promet lahko steče
po programu (če bo npr. na odseku X
trenutno vlak, bo zaprl signal za
preprečitev vstopa drugega vlaka na isti
odsek in bo signal odprl, ko bo vlak spel¬
jal z odseka X),

- sestavljene vozne poti je možno
poljubno spreminjati ali dopolnjevati.

Brez dvoma je računalnik prinesel
nove, privlačne in zanimive možnosti v
upravljanje prometa na maketi. Zanimivi
so primeri, ko si zamislimo vozne poti in
upoštevamo vse kretnice in signale za
dva vlaka, ki vozita v nasprotnih smereh.
Če je proga dolga in morata vlakovni
kompoziciji čez več postaj, če je proga
samo enotirna in mora en vlak počakati
na stranskem tiru, da drugi pelje mimo po
glavnem, potem sestava vozne poti ni več
tako preprosta in jo bo treba spreminjati,
ko bomo pri vožnji ugotovili, da sta se
vlaka kljub našemu skrbnemu planiranju
zaletela. Se več zahtev bo pri sestavljan¬
ju podprograma za avtomatsko vožnjo
več vlakov hkrati. Preden nam bo uspelo
sestaviti brezhiben podprogram, bo goto¬
vo prišlo še do kakega trčenja. Čeprav
nekateri menijo, da uporaba računalnika
vnaša v vodenje prometa dolgčas, v
resnici ni tako, saj je pri sestavljanju
različnih podprogramov več kot dovolj
zaposlitve tudi za naše sive celice.

Vlado Zupan

i=i  kjfjl t=i crm i=n n

c=..G[Ki«=>!¥m||» 5>=>«=»=
Lh»ie=>£3 u=.lŠ«|p3i=.r



=lb<r:

a4-<=iics ’■=

"CNJOEi_c DS D30,--?  031 037

|a k=* c=m  t=t  cn ►£» ppfti *c*

*cr  =-«-ar jg,'

202 _ KJ25 /P  _1tq_

I n s te x*Jou**g Hbf cy =>i —

f  TT T

i


-na



pHO

^llb.=5 i i


is-i

.j

f

pe=it=».C6Di«=i'

[]

>■=


--'j



V^3ifo«i=ic=>iC!iH'*=>^či5|

Bf Insterburg Gunbinner Strasse


i« ::— uk 1 .::—a :


ic^pmc

,■=0


tr

D

D

cvjo

•|sy

H.

osiX

Bf Lui- 1

senBerg 1H S


X=>=M=* 1l|

9

D ^  D

[U-s ? iyfc.==«b»=M==K^ i ’

Primer postajne sheme v programu digipet. S kodnimi številkami so označeni kretnice in signali.

32 • TIM 5 • januar 1996

RADIJSKO VODENJE

Test RV-naprave
Graupner/JR mc-15

Dr. Jan I. Lokovšek

Uvod

Graupner je nemška modelarska firma
z najdaljšo tradicijo; začetki segajo celo
v čas pred drugo svetovno vojno. Pri tej
firmi vam ponudijo skoraj vse, kar potre¬
buje model, seveda tudi naprave za radij¬
sko vodenje.

Tu ima Graupner še najdaljšo tradicijo.
Dolga leta so njihove RV-naprave izdelo¬
vali v tovarni Grundig, ki jo sicer pozna¬
mo predvsem po radijskih in televizijskih
sprejemnikih.

Že kar nekaj let pa nosijo Graupner-
jeve naprave oznake znanega japon¬
skega proizvajalca JR, ki je še posebej
cenjen v ZDA. Pa vendarle so naprave
Graupner/JR ohranile veliko tistega
nemškega značaja, zaradi katerega so
bile med modelarji cenjene in priljub¬
ljene. Tako je ostala enaka oblika oddaj-
nikovega ohišja, ohranil se je način no¬
šenja ter vrsta odličnih tehničnih rešitev,
ki jih niso preprosto opustili, ko so za¬
menjali proizvajalca. Notranjost se seve¬
da ponaša z visoko tehnologijo, kjer so
Japonci priznano med najboljšimi. Serijo
naprav so označili z "MC", kar pomeni,
da so v NF-delu uporabili mikroračunal¬
nik.

Graupnerjev kooperant in zastopnik
ri nas je firma MIBO modeli iz Logatca,
jer so nam tudi posodili napravo za ne¬
koliko daljši test. V Ljubljani je naprodaj v
trgovinah Mladi tehnik (Gasilska opre¬
ma, Levstikov trg 4) in Nebec Hobi (An¬
dreja Bitenca 36).

Oddajnik

Na zunaj spominja na stari Varioprop.
Osnovna izvedenka ima štiri funkcije, vse
pa je pripravljeno za dograditev še treh.

Bodite pozorni na oznako "kanal , ki
se kot anahroizem še vleče tudi v serijo
MC. Pri Graupnerju 14 kanalov pomeni
7 servomehanizmov, vsepovsod drugod
pa sta ti številki enaki! To je pač posledi¬
ca tradicije, ko so RV-naprave uporab¬
ljale še drugačne principe.

Ohišje oddajnika je iz kakovostne plas¬
tične mase, dolžino krmilnih ročic je mo¬
goče naravnati, namesto kazalčnega in¬
strumenta pa se bohoti dvovrstični zaslon
na tekoče kristale. Ta služi za programi¬
ranje, časovnik, alarm in prikazovanje
trenutnega stanja baterije. Antena je,
značilno za Graupnerja, dolga celih 1 47
cm. Ohišje ima že pripravljene odprtine

nosilcev za obešanje. Ti se celih 15 let
niso nič spremenili, vendar za to tudi ni
nobene potrebe, saj so naravnost imenit¬
ni.

Pokukajmo še v notranjost. Ta je skoraj

razna, še največji del zavzema orjaška

aterija Ni-Cd. Kar 1,7 Ah so privoščili
temu oddajniku, to pomeni, da zmore z
enim polnjenjem dolgotrajno delovanje -
več kot osem url

NF- in VF-del sta ločena, slednji ima ob¬
liko zamenljivega modula. Naprava na
testu je bila predvidena za frekvenčno
območje 35 Mhz.

VF-modul je bolj ali manj klasičen za
način prenosa FM. Ima kvarčni oscilator
na polovični frekvenci, ki ga moduliramo
s kapacitivno diodo. Sledjo frekvenčni
dvojilnik, vmesna stopnja ter končni del
z izhodnim filtrom in prilagoditvijo na
anteno. VF-del je grajen v klasični tehniki
in premore šest nastavljivih induktivnosti,
ki so nekako merilo. Značilna podatka
modula sta še: poraba 150 mA in VF-
moč malo manj kot 100 mW.

V NF-delu pa je srce vsega Mitsubis-
hijev mikroprocesor M38223M4, ki zmo¬
re 9-bitno obdelavo povelj. Odvzemamo
jih z enojnih potenciometrov na krmilnih
križih v obliki enosmernih signalov. Mi¬
kroračunalnik zmore te signale ne samo
primerno obdelati, tj. pretvoriti v signal
PPM, ampak omogoča tudi enostavne in
cenene rešitve raznih mešanj, spremin¬
janje oblike signalov, nastavitve nevtral¬
nih položajev in še in še. V pomnilnik lah¬
ko shranimo podatke za šest različnih
modelov.

V škatli je dovolj prostora za dogradi¬
tev stikal in potenciometrov za aktiviranje
naštetih funkcij. Kodiranja v načinu PCM
pa pri tej izvedenki kljub mikroračunal¬
niku niso predvideli.

Sprejemnik

Mini superhet C-19, tako je namreč
sprejemniku ime, je pri JR zagledal luč
sveta že leta 1993 pod imenom R226X,
Graupner pa ga uvaja z letošnjimi novos¬
tmi. Ponaša se z neverjetno robustnim
ohišjem in kljub temu tudi majhno maso,
vsega 29 gr. Če  ste vendarle še v zadre¬
gi z maso, odstranite ohišje in že ste pri
dobrih 16 gramih. Zasnova sprejemnika
je podobna Futabinim. Srce VF-dela je
integrirano vezje TA 7761 F, ki ima poleg

Slika 1. RV-sistem MC-15. Sprejemnik na tej sliki je še starega tipa; bodite pozorni na škatlico za
sprejemniške baterije!

TIM 5 • januar 1996 • 33

še nekaterih pritiklin tiste lepe lastnosti, ki
so jih poimenovali s kratico ABC & W. V
angleščini to pomeni "Anti block cross-
modulation window Circuit", tj. posebno
odporen na prekrmiljenje in križno modu¬
lacijo. Window (okno) pa se nanaša na
piezoelektrični filter v MF-delu. Ta je tipa
LF-H6SJ in zagotavlja primerno selek¬
tivnost, tj. omogoča delovanje sprejemni¬
ka v rastru 10 Khz. Sprejemnik, ki je sicer
vrste z enojnim mešanjem, uporablja v
NF-delu za dekodiranje dekadni števec
C-MOS serije 4017. Ves sprejemnik je
grajen v dvostranski tehniki SMD, vključ¬
no z induktivnostmi. Edini klasični deli so
orjaški elektrolitski kondenzator, MF-filter
in seveda kristal (kvarc).

Slika 2. Sprejemnik serije "C". O njem lahko
rečemo vse najboljše.

Tripolni priključki so standardne raz¬
poreditve (Webna, Futaba/Robbe itd) in
pritrjeni na posebni ploščici pod kotom
90° tako, da priključujemo servomeha-
nizme neposredno (vodoravno) na zadnji
del sprejemnika. Po eni strani je to sicer
priročno, pač pa je obremenitev ploščice
s priključki neugodna. Pri Futabinem spre¬
jemniku R 139 se to ni obneslo. Tam se je
po daljši uporabi in trdem pristanku
ploščica s priključki kar prelomila. Na
enak način je tu montiran tudi kristal. No,
do zdaj je pri C-19 kljub daljši uporabi,
in to brez ohišja, še vse v najboljšem
stanju. Ohišje ima namreč opore za ploš¬
čico s priključki, ki tako prevzamejo nase
del mehanske obremenitve, ko priključu¬
jemo servomehanizme.

Značilnost naprav Graupner/JR je tudi
"obleka" kristalov. Tako sprejemniški kot
oddajniški so v plastičnem nosilcu, po¬
dobnem, kot ste jih sicer navajeni iz za¬
četniških dvokanalnih naprav. Tako so
vsekakor priročnejši in omogočajo roko¬
vanje tudi manj spretnim, pa še bolj so
zaščiteni pred zunanjimi vplivi. Zaradi
plastike so seveda nekoliko večji.

Sprejemnik C-19 je kljub vsemu tudi s
temi kvarci izredno majhen, vsega 36 x
15 x 53 mm.

Na priključku za baterijo je tretja spon¬
ka priključena na NF-signal. Tega navad¬
no uporabimo pri uglaševanju ali pa pri
kontroli sprejema na terenu.

In še ena značilnost: sprejemniška ante¬
na je dolga kar 1 m!

Servomehanizem

V komplet priložijo en standardni ser¬
vomehanizem vrste C-507 z maso 40 g.
Največji navor servomehanizma znaša

RADIJSKO VODENJE

pri 4,8-voltnem napajanju 39 Nem.
Neobremenjen se zavrti s hitrostjo 220°
na sekundo, blokiran pa povleče kar 720
mA.

Servomehanizem ima tripolni motor¬
ček, plastične zobnike in drsne ležaje.
Priključki niso pozlačeni.

Baterije

Ce smo pohvalili oddajnik, moramo
sprejemniško stran pograjati. Ničkoliko-
krat smo že zapisali, da škatla, v katero
zložimo baterije minjonke, ne spada v le¬
teči model. Prav tako tu še "niso vzeli"
pozlačenih ali kako drugače površinsko
obdelanih priključkov, ne pri sprejemniku
ne pri baterijah.

Rezultati meritev

Oddajniku sem izmeril porabo 180
mA. To pomeni, da bo napolnjena bate¬
rija 1,7 Ah trajala več kot devet ur.
Izsevana VF-moč se giblje okoli 100
mW, kot je tudi dovoljeno za to vrsto
oddajnikov.

Izsevani frekvenčni spekter je po nemš¬
ko lep, višje harmonske komponente nik¬
jer ne presežejo dovoljene meje.

Graupnerjevi sprejemniki imajo slabšo
občutljivost v primerjavi npr. z Multiple-
xom ali Futabo/Robbe. Le ta znaša prib¬
ližno 10 pV. Pri tej firmi rešujejo doseg
raje z boljšimi antenami. Velike in dolge
antene so lahko nerodne, po drugi strani
pa je tak sistem manj občutljiv na motnje.
Poraba sprejemnika je 1 1 mA, kar je
malo v primerjavi s servomehanizmi. Pri
nemški modelarski reviji Modeli (4/95)
so naredili primerjalni test sprejemnikov,
ki so C-ju neposredni. To so Multiplexov
micro 5/7 in Simpropov "der kleine".
Med vsemi si je C prislužil najboljšo
oceno kljub nekoliko slabši občutljivosti.
Sam sem "letel" s tem sprejemnikom v
modelu jadralnega letala tudi na večje
razdalje in nisem imel nobenih proble¬
mov z dosegom, tudi takrat kadar sem
vodil z oddajnikom vrste Futaba/Robbe
ali Vanguard/Sanvva.

Malo mešano

Znano je, da so FM-sistemi večine
proizvajalcev kompatibilni, torej lahko
sprejemnik enega proizvajalca uporab¬
ljate z drugim oddajnikom. Z oddajnikom
MC-15 lahko vozite skoraj vse druge RV-
sprejemnike v sistemu prenosa FM. Preiz¬
kusil sem sprejemnike sistemov Webra,
Futaba/Robbe, Multiplex in Vangua¬
rd/Sanvva. Uprl se je le Prafin sprejem¬
nik. Pač pa oddajnik MC-15 zahteva svoj
lastni JR/Graupnerjev kristal. Deluje sicer
še s kristalom Vanguard/Sanvva, s Futa-
binim ali Multiplexovim pa ne.

Na sprejemniški strani ni razlike, saj
lahko v sprejemnik vgradite tudi kristale
drugih proizvajalcev. Izjema je spet le
Prafa, ki je čisti individualist.

Zanimivo je, da imate npr. z oddaj¬
nikom MC-15 in denimo Multiplexovim

(ali Futabinim) sprejemnikom večji doseg
kot v originalnem sistemu!

Pri servomehanizmih skoraj ni razlike,
nekoliko se "stepejo" le Graupnerejvi mi-
kroservomehanizmi starejšega datuma z
novejšima sistemoma Futaba/Robbe in
MPX. Vzrok je v ponavljalnem času vla¬
ka impulzov signala PPM. Ta je pri Grau-
pnerjevih napravah od 1 8 do 20 ms, pri
preostalih pa od 20 do 25 ms. To nes¬
kladje ni kritično in se pokaže (ne vedno)
v rahlem brenčanju in tresenju krmilne
ročice servomehanizma. Poraba lahko
takrat naraste za 15 do 20 mA.

VF-meritve sem izvajal s spektralnim
analizatorjem HP Model 8555A/8552B.

Zaključek

Hvalimo:

MC-15 je že sistem, ki zadovoljuje
malce bolj zahtevne modelarje, čeprav
ne spada v zgornji razred in ne ponuja
prenosa PCM. Slednje ni neka velika
hiba, saj sistem še ni popolnoma dodelan
in se bo v prihodnosti še spreminjal. Mar¬
sikateri imetniki najdražjih naprav raje
vozijo v načinu PPM.

Sprejemnik je enkraten tako po veli¬
kosti kakor po lastnostih!

Kar dobimo skupaj s MC-15, pa je
značilna podpora proizvajalca. To so
poleg možnosti za razširitve predvsem
pult za nošenje in vsi mogoči dodatki, ki
modelarja razveselijo. Graupnerjev pult
je preprost, predvsem pa ima veliko pros¬
tora za pribor in druge drobnarije. No¬
silci s trakom za nošenje so pritrjeni na
ohišje oddajnika in ne pulta. Tako nimate
možnosti, da bi vam oddajnik po nesreči
padel iz pulta, ko se sklanjate ali pa
skačete čez jarek na poligonu.

Kompletna navodila za uporabo so v
slovenščini!

Grajamo:

Ena prvih stvari, ki jo naredite ob
nakupu sistema MC-15, pa je ta, da
zavrzite škatlo za baterije in uporabljajte
pripravljen (konfekcijski) komplet baterij
za sprejemnik! Noben resen modelar ne
bo dal v leteči model tako nezanesljive
zadeve, kot je ravno škatla z baterijskimi
vložki.

Eraupner

p.p. 17, 61370 Logatec,
tel.: (061) 742-233

Modellbau

Graupnerjev katalog dobite pri zastopniku:

34 • TIM 5 • januar 1996

ELEKTRONIKA

Elektronska varovalka

Miha Zorec

Vsakdo, ki sam sestavlja elektronska
vezja in eksperimentira z njimi, bi prav go¬
tovo pritrdil trditvi, da na varovalke pre¬
pogosto pozabljamo. V najboljšem pri¬
meru se jih zavemo, ko pregorijo. Veliko
huje pa je, če elektronsko vezje nima
varovalk in namesto njih pregorijo sto- ali
večkrat dražji elektronski elementi. Res
je, da načrti elektronskih vezij praviloma
ne vsebujejo varovalk in jih tudi spremlja¬
joče besedilo ne omenja. Obstoj varo¬
valk raznih vrst (tudi v elektronski izvedbi)
je namreč v vsakem dražjem elektron¬
skem vezju samoumeven. Nezaslišano
je, če stabiliziran usmernik nima vsaj na¬
vadne varovalke (s talilno nitko), enako
velja za avdioojačevalnike, light show
naprave, ... Varovalke so obvezni ele¬
ment vseh naprav, ki so priključene na
omrežno napetost (220 V), preostala
elektronska vezja pa z njimi ščitimo po
potrebi.

zamenjati. Najbrž iz izkušenj veste, da
se to ponavadi zgodi v soboto popoldne,
ko so trgovine zaprte, zaradi česar mora¬
mo delo prekiniti vsaj do ponedeljka. Sla¬
be volje, ki je v takem primeru neizbež¬
na, pa nas na zelo preprost način reši
elektronska varovalka na risbi 1.

Kako deluje?

Preden se nekoliko poglobimo v samo
delovanje elektronske varovalke, naj opo¬
zorim, da je varovalka namenjena za va¬
rovanje elektronskih vezij (porabnikov),
ki uporabljajo enosmerno napetost med
10 in 25 V ter ne rabijo električnega
toka, večjega kot 1 A. Elektronska varo¬
valka je dobrodošel dodatek stabilizira¬
nim usmernikom, ki jih uporabljamo za
napajanje pri eksperimentiranju z elek¬
tronskimi vezji in ki nimajo lastne tokovne
omejitve.

Električni tok, ki teče skozi porabnik
(varovano vezje), teče tudi skozi upor R
3. Takoj ko se električni tok poveča do te
mere, da padec napetosti na uporu R 3
prekorači 0,6 V, začne tiristor Th 1 pre¬
vajati. Praktični kratki stik med anodo A
in katodo K tiristorja veže bazo tranzis¬
torja T 2 na negativni pol napajanja. To
povzroči, da tranzistor preneha prevajati
- varovalka navidezno pregori. Čeprav
prekinitev toka skozi porabnik prekine
tok tudi skozi merilni upor R 3, tiristor še
vedno ostane v prevodnem stanju. Za to
poskrbi tok iz tranzistorja T 1, ki je kljub
razmeroma majhni vrednosti ravno do¬
volj velik, da se tiristor ne more samodej¬
no izključiti. Tiristor lahko izključimo le,
če s tipko S 1 prekinemo tok iz tranzistor¬
ja T 1. S pritiskom na tipko S 1 odklopi¬
mo tudi bazo tranzistorja T 2 od anodne
elektrode tiristorja in tranzistor T 2 začne

BD679

BD140

I

TIC106

lmax = 6...100mA

Delovanje talilne varovalke je zelo pre¬
prosto. Žička, ki jo pred mehanskimi po¬
škodbami varuje steklena cevka, določa
jakost električnega toka. Če skoznjo ste¬
če premočan električni tok, žička pregori
in električni tok ne teče več; poceni varo¬
valko žrtvujemo namesto dragih elektron¬
skih elementov.

Vezje, ki ga opisuje članek, je elek¬
tronska izvedba navadne varovalke. To
vezje odpravlja edino slabo lastnost talil¬
nih varovalk. Ko pregori talilna žička,
varovalka ni več uporabna in jo moramo

Delovanje vezja je preprosto. Darling-
tonski tranzistor T 2 deluje kot tokovno
kontrolirano stikalo, tako, ki ob prekora¬
čitvi dovoljenega električnega toka skozi
varovano vezje, priključeno na konektor
K 2, izklopi napajanje. Kombinacija LED-
diode (izvor referenčne napetosti), upora
R 2 in tranzistorja T 1 je izvor konstant¬
nega toka vrednosti nekoliko več kot 10
mA. Ta tok, ki teče prek emitorsko-kolek-
torskega spoja tranzistorja T 1 v bazo
tranzistorja T 2, je ravno dovolj, da tran¬
zistor T 1 "drži" tranzistor T 2 odprt.

Imax = 24...346mA

lmax = 60...1000mA

Risba 3

spet prevajati, saj emitorsko-kolektorski
tok tranzistorja T 1 ni z ničimer prekinjen.
To je obenem tudi slaba lastnost tega
enostavnega vezja. Čeprav je električni
tok prek porabnika prevelik, tranzistor T
2 prevaja vse dotlej, dokler ne spustimo
tipke S 1. Ko se kontakti na tipki spet skle¬
nejo, tiristor ponovno "preveri" padec
napetosti na merilnem uporu R 3, in če
tok skozi porabnik povzroča prevelik

TIM 5 • januar 1996 • 35

ZA SPRETNE ROKE

padec napetosti na uporu R 3, tiristor spet
prekine prevajanje tranzistorja T 2. Gle¬
de na opisano moramo pred pritiskom na
tipko poiskati napako, ki je povzročila
čezmerno naraščanje toka, in jo odpravi¬
ti. Sele takrat lahko s kratkotrajnim pri¬
tiskom na tipko obnovimo delovanje va¬
rovalke.

Določitev izklopnega toka

Izračun toka, pri katerem varovalka iz¬
ključi napajanje, je zelo enostaven. Ome¬
nili smo že, da varovalka izklopi napa¬
janje, ko padec napetosti na uporu R 3
preseže 0,6 V. S pomočjo Onmovega
zakona (I = U/R) lahko izračunamo elek¬
trični tok, ki pri tem teče skozi ta upor.
Ker je porabnik zaporedno vezan z
uporom R 3, teče tudi skozenj isti tok.

Kako upornost upora R 3 vpliva na tok
izklopa varovalke, si lahko ogledamo v
tabeli. Večji kot je upor, manjši je tok izk¬
lopa - varovalka prej izklopi. Glede na
to, pri kakšnih tokovih pregorijo navadne
varovalke, bi se upornost upora R 3
morala gibati med 1,2 in 1 2 O..  Glede
na elektronske komponente, iz katerih je
narejena elektronska varovalka, pa upor¬
nost ne sme biti manjša kot 0,68 O..  Naj¬
večji tok, ki ga to vezje prenese, je torej
1 A.

Tabela:

Elektronske varovalke vsekakor ne ka¬
že vgrajevati prav v vsako elektronsko
napravo. Namenjena je predvsem za
vezja, ki šele nastajajo. Pri izdelavi elek¬
tronskih napravic v domači delavnici pri¬
haja pogosto do raznih napak, kratkih
stikov, preobremenitev ... Prav tako velja
pravilo, do skoraj nobeno elektronsko
vezje ne deluje takoj na začetku. Vedno
moramo kaj spremeniti ter popraviti
lastne napake ali napake avtorja. Zato
nam pride še kako prav napravica, ki
varuje naš izdelek. Seveda pa imajo elek¬
tronska vezja zelo različne zahteve po
električnem toku. Nekatere porabljajo tok
okoli 1 A, nekaterim zadošča že nekaj
deset mA ... Za tako različna vezja mo¬
ramo upor R 3 nadomestiti z zaporedno
vezavo upora in potenciometra (Risba 2).
Upor določa največji možni tok izklopa

in hkrati zagotavlja, da ta tok ne preko¬
rači vrednosti, ki jo dovoljujejo elektron¬
ska varovalka oziroma njeni elementi.
Potenciometer pa omogoča zvezno na¬
stavitev toka izklopa varovalke. Pri tem
moramo biti pozorni tudi na električno
moč potenciometra, saj skozenj lahko
teče razmeroma močan tok (200-1000
mA). Navadni potenciometri, kakršnega
vidimo na sliki vezja, pridejo v poštev le
pri tokovih med 10 in 100 mA. Pri večjih
tokovih moramo uporabiti potenciometre
večjih moči, ki se jih precej težko dobi.
To zagato pa lahko rešimo, če namesto
potenciometra uporabimo večpoložajno
stikalo, s katerim izbiramo želeno upor¬
nost upora R 3. Nastavitev toka izklopa
sicer ni zvezna, je pa dosti bolj točna, saj
lahko za vsak položaj preklopnika (za
vsak upor) točno določimo tok, pri ka¬
terem varovalka izklopi.

Seznam elementov:

Upori:

R 1 = 4,7 Q
R 2 = 0,68 £2
R 3: glej besedilo
Polprevodniki:

D 1 = LED-dioda
T 1 = BD 140
T 2 = BD 679
Thl = TIC 106

Sestavljanka - Tutankamonova piramida

Kadar se je egiptovski kralj
Tutankamon dolgočasil, je zahteval, da
mu prinašajo nove in nove miselne
uganke. Tudi ta je ena njegovih.

Iz štirih sestavnih delov, spojenih
krogljc, morate čimprej sezidati pirami¬
do. Če vam uspe to storiti v treh minutah,
ste pravi egiptovski suženj za gradnjo
piramid. Če za to porabite 7 minut, niste
preveč dobri, a vseeno boljši od tistih, ki
so za gradnjo potrebovali več kot 60
minut. Ti lahko takoj postanejo gonjači
kamel.

Čeprav sestavljanko lahko kupite, jo je
še bolj zanimivo izdelati. Za to potrebu¬
jete le dvajset enako velikih kroglic in
primerno debelo palico, na katero jih
nanizate.

Za primer si oglejmo sestavljanko iz
žogic za golg.

Potrebujemo:

- žogice za golf - 20 kosov,

- 800 mm dolgo kovinsko palico (elektro¬
do) s premerom 4 mm,

- epoksidno lepilo (UHU plus).

Pri izdelavi pazimo, da kroglice prevr¬
tamo točno skozi središče, premer svedra
pa izberemo tako, da gredo kroglice

tesno na palico. Preden kroglice
dokončno nanizamo na palice, v izvrtine
nanesemo nekaj epoksidnega lepila.

Pri izdelavi in sestavljanju vam želim
veliko uspeha.

Boris Kozinc

36 • TIM 5 • januar 1996

Srednja stopnja

Gradivo:

penasta guma, les,
fotografski karton, tuš

Področje:

likovno upodabljanje,
preoblikovanje papirnih
gradiv

ZA SPRETNE ROKE

UHU

UHU-jeve ustvarjalne strani

Ploskovni vzorci za okrasitev map in pisemskih voščilnic

Potiskani izdelki

Od 5. razreda dalje

Čas izdelave: 1 do 2 dvojni uri

Naloga in motivacija

Otroci si že v predšolski dobi z igro pridobijo izkušnje pri
tiskanju. Te izkušnje je treba izkoristiti in razširiti. Po eksperi¬
mentalnem preizkušanju grafičnih struktur smo uredili in
grafične elemente razvrstili v skupine. Šolarji obdelujejo rezul¬
tate in jih uporabijo za okrasitev mape, pisemske čestitke ali
pisemskega papirja. Predmete, ki so jih izdelali sami, lahko
uporabimo tudi pri jezikovnem pouku, saj učence motivirajo,
da pišejo drugim.

Težišče učenja

- uporabiti tiskarsko tehniko za oblikovanje ploskev;

- izdelati osnutek za ploskovni vzorec;

- natančno in lepo potiskati polo fotografskega kartona in iz
nje izdelati mapo

Material in pripomočki

Kosi lesa (30 x 30 x 30 mm in večji), ostanki penaste gume,
univerzalno lepilo UHU kraft, steklene plošče s klobučevinasto
oblogo, barvni tuši, pisarniški papir, beli fotografski karton,
svinčnik, škarje, ravnilo, časopisni papir, plastična folija.

Potek oblikovanja

Najprej pripravimo šablono formata A4 za izdelavo mape.
Nato prekrijemo mize s časopisnim papirjem in nanje zložimo
material. Izberemo primerne kose penaste gume ali sami
izrežemo svoje modele in jih prilepimo na kose lesa. Na stek¬
lene plošče položimo klobučevino in nanjo nanesemo barvne
tuše. Pred začetkom tiskanja naredimo preizkusne odtise na
pisarniški papir. Preizkuse delamo z barvami in modeli.
Izberemo najzanimivejši ploskovni vzorec in z njim pazljivo
potiskamo fotografski karton. Zaradi velikega formata delamo
na tleh, ki smo jih zaščitili s plastično folijo. Pustimo da se
barvni tuš posuši, nato ob šabloni narišemo obrise mape
(skupinsko delo) in jo izrežemo. Po pregibnih črtah najprej
naredimo pregibe in nato mapo zložimo. Zavihke zlepimo z
univerzalnim lepilom UHU kraft.

Na enak način lahko potiskamo in izdelamo čestitke,
kuverte in pisemski papir.

TIM 5 • januar 1996 • 37

ZA SPRETNE ROKE

Papirnata punčka,
ki se rada preoblači

Ploskovne punčke iz papirja, ki jih je
bilo mogoče preoblačiti z natikanjem
papirnatih oblačil, so bile pred desetletji
priljubljena igrača. Mogoče se bodo
dandanašnje male gospodične, ki jih pre¬
obilje barbik in drugih punčk že dolgo¬
časi, rade poigrale z navadnimi ploščati¬
mi punčkami in njihovimi oblekicami.

Material

Za izdelavo potrebujete:

- karton in tršo valovito lepenko za
osnovo punčke,

- karton za osnovo oblačil,

- škarje,

- nož olfa,

- lepilo,

- ostanke blaga in volne za oblačila,

- ostanek tankega pletiva (jersey za
majice) bele ali kožne barve,

- barve za tekstil (v skrajni sili tekoči
puder),

- samolepilni trak velcro (ježek),

- kartonsko mapo.

Izdelava oblačil in las

Punčkina oblačila, lase in perilo prene¬
site na trši papir s pomočjo mreže ali
fotokopirajte. Prekinjenih črt ter črt s
puščicami ni treba prerisovati. Pri pre¬
risovanju oblačil in perila na mrežast
papir upoštevajte 4 cm presledka med
posameznimi prerisanimi deli ter na
grobo izrežite sestavne dele 2 cm od pre¬
risane črte - napravite 2 cm robu.
Posamezna punčkina oblačila sestavite
po številkah, lase in perilo sestavite
nazadnje.

Nato iz zrezanih sestavnih delov
natančno izrežite osnove za posamezna
oblačila - za vsak del oblačila posebej -,
kot kažejo slice. Pazite, da sestavnih
delov različnih oblačil ne zamešate med
seboj. Robovi sestavnih delov, ki jih bodo
prekrivali robovi sosednjih sestavnih
delov, so označeni s puščicami. Te
robove izrežite z dodatkom 0,5 cm, da
se bodo prekrivale. Kartonaste sestavne
dele prelepite z izbranim blagom.
Olepšajte jih s pisanimi trakovi, bleščica¬
mi, pentljami. Da bodo oblačila videti
bolj »prava«, jim prilepite prave gumbe.

Na hrbtno - papirnato stran oblačil
prilepite bodičasti del ježkov oz. traku
velcro, da boste oblačila lahko pritrdili
na punčkino telo. Trak velcro oblikujte v
male kroge s pomočjo luknjača, ali pa ga
razrežite na kvadratke, če luknjač
odpove.

Izdelava punčke

Skico prekopirajte ali s pomočjo mreže
prerišite na trši papir. Izrežite in utrdite,
tako da kartonast trup prilepite na valovi¬
to lepenko. Obris telesa prenesite na
tanko pletivo (jersey kožne ali bele
barve), ki ga prilepite na papirnato osno¬
vo iz kartona in valovite lepenke. Obris
trupa rok, nog, obraza in lic na blagu
poudarite črtkano s črnim trajnim flomas¬
trom. Narišite obraz in lase (slika).
Uporabite barve za tekstil, če jih nimate,
si doma »sposodite« tekoči puder. Da
punčka ne bo delovala tako ploskovno,
osenčite tudi roke in noge ter lica (barve
za tekstil ali puder): Na trupu zarežite
reže.

Za podstavek izrežite dva pravokotni¬
ka 2 x 15 cm in jih oblepite z blagom.
Zarežite po dve vertikalni reži globine
1,3 cm v oddaljenosti 2 cm od robov.
Trakova prepognete po dolžini, da se

Risba 1. Osnova punčke

Papirnata punčka in njena garderoba

38 • TIM 5 • januar 1996

ZA SPRETNE ROKE

Risba 7. Krilo in majica s pentljo

Risba 9. Komplet kratkih hlač in majice

Risba 11. Kapa Merilo 1 : 2

reži stikata, in zataknite v reži na trupu.
Na vsak oštevilčeni del telesa (risba 1)
prilepite kosmateni del ježkov oz. traku
velcro, da boste oblačila lahko pritrdili.

Izdelava mape

Punčka potrebuje tudi garderobno
omaro za vsa svoja oblačila. Ker je
izdelava kartonske omare mogoče le pre¬
velik zalogaj, izdelajte vsaj špansko
steno, na katero bo mogoče zložiti
oblačila ter vanjo (v žep) shraniti tudi
punčko. Najpreprosteje bo, če boste z
blagom oblepili kartonsko mapo brez
zavihkov, kot kaže slika. Na sponjem
notranjem robu mapi dodajte žep, v
katerega bo mogoče spraviti vsa punčki-
na oblačila. Na notranjo stran mape
nalepite tudi nekaj »obešalnikov« - kos¬
matenih polovic traku velkro (slika).

Alenka Pavko-Cuden

Ura iz stare
gramofonske plošče

Prav gotovo imate v svoji zbirki gramo¬
fonskih plošč nekaj takin, ki že tako
močno prasketajo in preskakujejo, da jih
nameravate vreči v smeti. Nikar! Stara in
odslužena gramofonska plošča se lahko
v nekaj minutah prelevi v moderno sten¬
sko uro ter zaživi novo življenje.

Baterijske urne mehanizme prodajajo v
Iskri na Dunajski cesti v Ljubljani, telefon:
(061) 12-50-106).

Miha Zorec

TIM 5 • januar 1996 • 39

UGANKARSKI KOTIČEK

Zlogovna

dopolnjevanka

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Iz podanih zlogov sestavite besede, ki jih
zahtevajo opisi, in jih vpišite v lik. Ob pravilni
rešitvi boste na označenih poljih dobili priimka
dveh izumiteljev: prvi Posef, 1793-1857) je
znan po ladijskem vijaku, drugi (Janez,
1814-1864) pa po izumu heliotipije oziroma
izdelavi fotografij na steklene plošče.

BE - DA - EL - IZ - KA - KA - LER - MAH -
ME - PO - PUJ - RA - RA - RAZ - RED - SE -
SE - SEK

1. učni prostor v šolski zgradbi oziroma
skupnost učencev, tudi višja enota rastlinske in
živalske sistematike, 2. del stavka, 3. jasa,
čistina, 4. prašiček, 5. avstrijski skladatelj in
dirigent (Gustav, 1860-1911), 6. država na

Bližnjem Vzhodu z glavnim mestom Tel Aviv,
7. naprava za sočasno snemanje zvoka in
slike.

Številčnica I

Poiščite besede, ki jih zahtevajo opisi, in jih
vpišite v lik. V številčnici ista številka vedno
pomeni isto črko, vsaka črka pa je v liku
zastopana vsaj dvakrat. Ob pravilni rešitvi
boste v srednjih dveh stolpcih dobili nek pre¬
govor.

1. geometrijsko telo, omejeno z lupino,
katere vsaka točka je enako oddaljena od
središča, 2. alpska dolina, po kateri teče reka

Soča, 3. ljubkovalno ime za domačo žival, 4.
mržnja do koga, 5. pribor za kvačkanje, 6.
polkrožno okence, 7. reženj, 8. velik lonec, 9.
italijansko mesto z znamenitim rimskim gledal¬
iščem, rojstno mesto Romea in Julije.

Številčnica II

Če črke, ki po rešitvi posameznega iskane¬
ga pojma pripadajo številkam, prepišete v lik
tako, da enaka številka vedno pomeni enako
črko, boste v vodoravnih vrstah od leve proti
desni prebrali misel izumitelja Nikole Tesle.

1 2 3 4 5 6 7 = eden od dveh hkrati rojenih
otrok, tudi oblika stanovanjskega poslopja,

8 9 10 11 12 13 = zunanji del sadeža,
npr. oreha in lešnika,

14 15 16 17 = cima, kal, poganjek.

TIM 5

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

JANUAR 1996, LETNIK XXXIV, CENA 252 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 61102 ~

Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d.

Naslov uredništva: Lepi pot 6, 61 111 Ljubljana, telefon: 061/213-749 (uredništvo),
061/213-733 (naročniški oddelek), fax: 061/218-246.

Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu.
Posamezna številka stane 252 SIT, polletna naročnina pa 1260 SIT.

Žiro račun pri SDK Ljubljana: 50101-603-50480

Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec, Roman
Zupančič.

Odgovorna urednica: Mihela Mikuž
Urednik revije in tehnični urednik: Jože Čuden
Oblikovanje: Božidar Grabnar
Lektoriranje: Ludvik Kaluža
Tisk: Tiskarna Ljubljana

Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za
znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odsfotni davek od prometa proizvodov
na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo št. 415-10/95 z dne 10. 2. 1995.

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI:

Hitri model tekmovalne jadrnice razreda F5M pluje v varno zavetje izolske marine.

Foto: Jože Čuden

Rešitev novoletne zlogovne izpolnjevanke v
decembrski številki revije Tim: Bližajo se novo¬
letni prazniki.

Nagrade za pravilno rešene uganke pre¬
jmejo:

1. Jurij Gregorc, Vilharjeva 13,

65270 Ajdovščina

2. Nejc Skoberne, Grajska 5,

65220 Tolmin

3. Blaž Grgič, Brodarjev trg 13,

61000 Ljubljana

Rešitve vseh ugank prepišite na dopisnico
(ne trgajte revijel) ter najkasneje do 20. janu¬
arja pošljite na naslov Tehniška založba
Slovenije, Lepi pot 6, 61111  Ljubljana (s prip¬
isom "Timove uganke"). Trem izžrebanim reše¬
valcem bo podjetje Nebec Hobi, d. o. o., C.
Andreja Bitenca 36, 61000 Ljubljana, podari¬
lo po en komplet za izdelavo plastične makete
letala.

KAZALO  _

UREDNIKOV PREDAL 1

SVETOVNO PRVENSTVO LETALSKIH
MODELARJEV V KATEGORIJAH
F-l-A, B, C 1

TEKMOVANJE Z MODELI HLG 3

ZADNJA TEKMA ZA DP PROSTOLETEČIH
LETALSKIH MODELOV 4

TIMOV HLG 5

OKRAŠEVANJE MODELOV (3. DEL) -
ORODJE ZA REZANJE OZKIH TRAKOV 9
STABILNOST MODELOV ČOLNOV
(l.DEL) 10

VOJAŠKO LETALO VRSTE F-l 6 TUDI
V SLOVENUI 11

MODELARSKI MOTORJI Z NOTRANJIM
ZGOREVANJEM (8. DEL) 14

DRSALEC 25 16

F-l 6 NA PLASTIČNIH KRILIH 27

MAKETA MALE ŽELEZNICE -
OD ROČNE KRETNICE
DO RAČUNALNIKA (4. DEL) 30

TEST RV-NAPRAVE GRAUPNER/JR MC-15 33
ELEKTRONSKA VAROVALKA 35

SESTAVLJANKA - TUTANKAMONOVA
PIRAMIDA 36

POTISKANI IZDELKI 37

PAPIRNATA PUNČKA, KI SE RADA
PREOBLAČI 38

URA IZ STARE GRAMOFONSKE PLOŠČE 39
UGANKARSKI KOTIČEK 40

40 • TIM 5 • januar 1996

MULTIPLEK

2-kanalna RV-naprava Multiplex delta star
■ z enim servomotorjem 10.900 SIT
- z dvema servomotorjema 13.410 SIT

Do razprodaje količine !


RV NAPRAVE

kompleti modelov

ZA SESTAVLJANJE

A S P

- MOTORJI Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM

CARL GOLDBERG

- KOMPLEIT MODELOV LETAL

THUNDER TIGER

- KOMPLEH MODELOV

KOMPLETI PLOVNIH IN SOBNIH MAKET LADU IN PRIBORA

•MAKETE: Italeri, Heller, Airfix, ESCI, Monogram, Hasegavva
Dragon, Kirin, Revell

•MODELARSKE BARVE: Model Master, Humbrol, Revell
VSE MODELARSKE BARVE NA ENEM MESTU!

•ZRAČNA PERESA: Humbrol, Model Master, Revell

•GRADIVA ZA DIORAME: drevesa, trava, mah
•KOMPLETI MODELOV: letala, ladje, modelarske rakete
•GRADIVA: balsa, vezana plošča, letvice, furnir, lepila

•MODELARSKO ORODJE: PROXXON, Humbrol
•IGRAČE, IGRE, ORODJE, INSTRUMENTI:

01

Heller


avtomobili Burago, pirografi


MODEL KITS

BOGATA PONUDBA KOMPLETOV,
GRADIV, ORODJA IN PRIBORA


MODELARSKA TRGOVINA Z NAJVEČJO IZBIRO

Trgovsko podjetje

a/isiisK/i opRinru.

Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 61000 Ljubljana

Tel.:061/12-61-155, Faks: 12-62-243

Delovni čas: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure

III

Primer lepljenja

Papir na pluto =

1 = UHU alleskleber
ali

2  = UHU alleskleber kraft

o_

o

o_

_Q d)

'o |

Papir

Karton, lepenka

Fotografije

Tekstil, klobučevina

Koža

Guma

Steklo, porcelan

Kamen, beton,
keramika

Kovina

Trde umetne mase
(PVC, ABS, polistirol)

Mehke umetne mase
(mehki PVC|

Trda pena (stiropor)

Mehka pena (penasta
guma - blago)

Resopal, bakelit,
duroplast _

Pluta

Les, vezani les, iverke

Balzovina

Lesni furnir

Les

Umetne mase

Trdi

materiali

Gibki

materiali

Papir


Lepila za vse materiale

/ HEM

d. o.o. Kajakaška 30, 61211 Ljubljana-Smartno
Telefon: (061) 59-275, Telefax: (061) 59-296

CENTROPLAN

PROFILI KRILA

TIM - HLG

Konstruiral: A. Sekirnik
Merilo: 1 : 2

RAZPOREDITEV

RV-OPREME

.J. J.


TRUP

'sO

rH

u

rt

3

c

rt

H

oo

TZT^

z

h -'A

u—u

i T I


PREREZI TRUPA

“V” REP

22 • TIM 5 • januar 1996 TIM 5 • januar 1996 • 19

20 • TIM 5 • januar 1996 ^ ' TIM 5 • januar 1996 • 21


PREREZI TRUPA

s .sa.


□ □

Q


□ CD

□  □

DOB'

□ oo

C=3

_EL


% - ®~


NOSILEC NA KRILU

"3

e


E£

D

CD


O

GALONSKI

GORIVO

SS53

SS 71.12

\

SS120

SS 157

PROFILI VIŠINSKEGA REPA ssiso —

c

O

n □□

□O -

: a

ti

)

□

IC>

‘V

300-GALONSKI REZERVOAR

PROFILI KRILA

" — SS 53

SS 7112

SS120

SS 157

SS 180


OSREDNJI NOSILEC

J “D™—rr

—<gr ^ :

CI

_ cfo—A.1  l J .

‘<D.

o

□

F-16 A

Merilo 1 : 48

Vir: F-16 Lock On, F. Veriinden

24 • TIM 5 • januar 1996 ra II □ . TIM 5 • januar 1996 • 17