Leto m. ▼ \ dan vsakega meseca. Dopisi naj m tarolijo p .siljatl nrsdniMvt* in sicer franklrano. - Kokopisi «e ne vračaj.. Za iaserate as plačaj« v »akokrat po 10 kr. od garmond-vrats. Velja sa celo leto t gld . sa p-.l leU t gld 21 četrt leu »i kr Ka*o«aia» naj a« p-.tilja DpravnUtvo ..Domovine' * Olji Nemški Celjani — prijatelji slovenskega kmeta. Čestokmt snio čitali v nemških listih in lističih, kako se znajo naši Nemci in nemčurji laskati slovenskemu kmetu. To potrebo čutijo takrat. kedar ga hočejo pridobiti in porabiti za svoje namene. Pri takih prilikah vedo hvaliti našega kmeta poštenje, marljivost, vstrajnost itd. in se vesti, kot silni prijatelji njegovi, ki ga hočejo obvarovati pogubnega upliva naših narodnih voditeljev in njih narodnega delovanja Kes je. naš kmet je pošten skoz in skoz in služi v tem lahko kot vzgled nemškim meščanom. K me taki stan je treba spoštovati in pospeševati, ksr on je podlaga in steber celega gospodarskega in družabnega življenja. Odkmet-skega blagostanja odvisno je blagostanje in napredek vseh dragih stanov. Ijthko se reč«, da ob kmetovih tnlih ži vi vsa ostala človeška dratba. Glavni predmet obdačevanja je od kmeta obdelana zemlja in z njegovim delom dobljeni pridelki. Ob davkih, katere kmet plačuje, živi vojak ia uradnik in ob pridelkih njegovih rok tivi meščan Ako kmetski stan pela, pešajo vsi dragi stanovi. .Naši Nemci* pa vsdo. kakor rečeno, to važnost k me takega stanu ceniti Is. ker ga hočejo izkoristiti za svoje namene. Njih naklonjenost do slovenskega kmeta je le hinavščina in sebičnost. Nsjvečji nemški pesnik dobro pozna joč narodni značaj svojih rojakov, namreč brezmejno ošabnost in sovraštvo proti vsem ne-nemškim narodom, označil je svoje rojake prav primerno s sledečimi besedami: .Pravi Neuec ne mara nobenega Francoza, toda njegova vina pye rad". Kavno tako ocenjevati je prijateljstvo naših nemških meščanov do slovenskega kmet- sknga stanu. Kadi kupuj-jo od njega za mali denar svoj živež in mu prodajajo svoje blago , za visoki denar in pri tej priliki se ponižujejo ' celrt toliko, da spregovore > njim še kako besedo v zaničevanim slovenskem jeziku, a srca nimajo za njega, nego le sovraštvo. 0 tem «mo že večkrat imeli priliko prepričati se Znano je. kako sovražno delujejo proti slovenskemu narodu razna nemška društva, posebno nemški .šnlverein* in glasovita .Stld-mark*. Prvo društvo ima namen, odtujiti slovensko deco slovenskemu rodu in inatememu jeziku, drago društvo namerava pa naravnost vzeti slovenskemu kmetu njegovo zemljo, njegov dom. To ni ljubezen in prijateljstvo, to je najgrše sovraštvo. Vsako leto se bere v poročilih nem škeja .šulvereina". katere korake nasvetuje ta ali oai Nemec v uspešnejše raznarodovanje slo venske dece. Iz teh poročil je razvidno, da vodi Nemce pri ponemčevanja slovenske dece le korist in sebičnost, ne pa ljubezen do slovenskega kmeta. Ne zaradi tega. da bi prospeval slovenski narod, mn vsiljujejo N »nei svoj jezik, nego le zaradi tega, da snmore v njegovi sredini živeči Nemec ž njim občevati ia Okoristiti delavnost ia marljivost slovanskega kmeta. Zadnje volitve v celjski okrajni zastop so nam vesel* prikasen, da so naši kmetje začeli spoznavati prave namene naših nemških meščanov. Celjski nemški listič ss je zaradi tega jako razsrdil nad savednimi kmeti. Med tem ko jih je prej vedno hvalil in izigraval proti njihovim .zapeljivcem*. narodnim voditeljem, grdil jih je sedaj zaradi njihove stanovitnosti in zavednosti, češ. slovenski kmet js Cisto izpriden Ta celjski listič pisal je doslovno: .Izpridenost je pn nas med kmeti v zadnjih letih zel«', napredovala. Skoraj nikdo ne drli več dane besede Kmet ne | ostane vatrajen in gre raji s slovenskimi ,za-, peljivci', posebno, ako ga vabi pred volit vijo in ' pc. volitvi kozarec vina in dišeča pečenka*. Toraj kmetje! Ker ste sorili svojo narodno dolžnost in se niste dali zapeljati in zbegati od nemčurjev. ste na enkrat izprideni. med tem ko ste prej bili ^edno pošteni, vi ne spoštnjsts več dane obljube, vi za kozarec vina ali za kos pečenke prodajate svoje poštenje. Preje ste bili spoštovanja vredni kmetje, sedaj vas pa zaničljivo imenujejo ničvredne .kmetavzarje* Tako nesramno pisarsnjs in psovanje si morate zapomniti. Ako ste vi Nemcem izpridenci in ničvredneži. naj jim bodo izprideni tudi vaCi pridelki in vaš denar. Hodit« dosledni' Ostanite svojemu maternemn jeziku in svojemu rodu zvesti; itistim pa ki vas zaradi tega psujejo in grdijo, pokažite hrbet To bode za nje najhujša kazen in vi bodete s tem dokazali, da niste .izprideni* figa-možje. Govor poslanca dr. L. Gregorca v soji poalaooke sburnko dnš 23. jan 1*M (Konec.) Ta drakooičai jezikovni ukaz se kaj slabo vjsma s sporazumljenjem istega obersta proti svojim častnikom glede učenja slovenskega polkov nega jezika in ss js ravno tako drakonično izvršil. Slovenski in deloma tudi laški vojaki so morali pri tem trpeti največ)« krivice. 0 tem dam govoriti našemu strokovnjaku, kateri tako4e piše ičita): .Slovenskim in laškim novincem ss po grinjajo izrazi, kakor: slovenski butec, osel, laška d nihal, ničvredna tlaja za tope, in s« ž njimi postopa kot s pravimi izmečki nasproti dragim vojakom. LISTEK. t Dr. Anton Pivliček. Neizrekljiva žalost je pretresla vse prebi- I vahtvo inozirskega trga. ko je 13. tehruaija j zjutraj tako tužno zapel smrtni zvon. naznanjujoč prežalostno vest. da je preminol tukajšni zdravnik dr. A. Piivliček Ta vest je vse tako pretresla, da so bili popolnoma potrti in črna zastara na trškem svetovališči je tudi zvunajno naznanjala prebritko tugo. ki je {>olnila in še polni srce vsakterega, kdorkoli je pokojnika poznal Isto tako je navzdol v{ ognjena trobojnica izražala svojo žalost ob tako rani izgubi zvestega sina matere Slave. Tako je moral on. ki je v tem kratkem času. kar je bil tukaj med nami. inar sikateremu življenje še podaljšal ter zgubljeno zdravje zopet utrdil, v cvetu svoje dobe iti pod smrtno kosu Kdo bi si bil pač mislil, da bode že po preteku dobrega leta. kot mrlič odpotoval nazaj v ljubljeno svojo »lom- .vino Češko, odkoder je bil pred 13 mesci prišel semkaj čil. zdrav in kr»-p.ik Pokojnik se je porodil dne I o. junija !MtM leta v Tyn-u nad Vltavo. kjer so mu bili roditelji obče spoštovani trgovci. Prve šole obiskoval je doma z 10. leti pa je vstopil v latinsko šolo, katero je z odliko dovršil. Izvolivši si zdravniški stan. vpisal se je na češko vseučilišče v Pragi, na katerem je bil tudi še le 24 let star dne 11. jnlija 1890 promoviran doktorjem vsega zdravilstva Pri tej svojej isbornej marljivosti in vstraj-no ti. s katero se j« svojim naukom posvetil, je pa kot pravi rodoljub izvrševal tudi svoje domovinske dolžnosti ter je kot ud .Sokol-a* v Pragi v počitnicah vzbujal in dramil svoj v južni mačil. da bi nas nikdar več ne zapustil In že se nam je dozdevalo, da se nam ta naša želja izpolni, kar poseže hritka osoda vmes in pretrga nit mladega življenja. Nekoliko pred Božičem as je pokojnik vlegel Nihče pač takrat ni niti mislil, da je bolezen tako nevarna vendar pa je postajala od dne do dne hujša in ni je bilo mogoče več ozdraviti. V svojih zadnjih dneh je trpel pokojnik grozne bolečine in le navzočnost ljube matere in brata pristava ki sta oba prišla iz daljnega češkega semkaj, mu je te strahovite muke vsaj nekoliko olajševal*. Bil je pa pokojnik popolnoma vdan v božjo voljo, in večkrat je rekel svoji pobožni materi, da mu na glas molijo pri postelji, češ. da mu molitev trpljenje olajša. Tako je vse voljno in Bogu vdan trpel dokler ni | dne 12. febra valja ob » uri zdihnil preblago svojo I dušo. — Pokojnik se je vsakemu, kdorkoli je imel priliko, ga spoznati že prvi hip silno prikupil. V svojem občevanji z ljudmi je bil ves ponižen, prijazen in ljubeznjiv ter mož poštenjak in plemenit značaj od nog do glave Kot rojen Čeh. \ se je moral tukaj seveda priučiti slovenskemu ! jeziku, kojega je v teku lete že tcliko uniel. da se je prav lahko razgovarjal z bolniki in dragimi j V izvrševanji svojih stanovskih •lolžnosti bil je jako vesten in natančen, pa tudi jako spreten in izkušen Zato si je tudi v prav kratkem času pridobil spoštovanje in zaupanje vsega prebival stvs. njegovo ime zaslovelo je hipoma daleč. Dogodilo s- je. da je bilo pri nekaterih | (popustih>. s kojiini vlada baje neprestano obsiplj.) pododelkih slovensko govorjenje med vojaki pod kaznijo prepovedano, dejansko se je to izvrže vilo s sobnim zaporom celili oddelkov. Celo pri izdajanji psvelja na rezerviste je bilo strogo prepovedano, j« nobene laSke ali .uindisch" besede spregovoriti, z opazki- 7 polk mora ostati nemik. ministerstva na kljub. Ko je enkrat nek slovenski vojak ••d desetnika dobil zaušnico, ker j- slovenski voril. in se je to javilo i ■ velniku dotičnega oddelka, bil je vojak kaznovan z nekoliko dni zapora/ Kar se tiče predelovanja. • ziroma ponare-jevanja jezikovnega zapisnika v glavni knjigi 7 polka. piše naš strokovnjak sledeče čitai: .Kak' Sna sredstva so se rabila, da bi odstotki vojakov slovenske narodnosti izginili, je res grozno. Jezikovni zapisniki so se tako dolgo pre-deljevali. da so se konečno slovenski vojaki v same nemške prelevili. i tem se je dokazalo, da je slovenski j olkovni jezik pri 7. polku odveč. Da je temu tak . blagovoli naj e popraiati in zaslišati nekatere računske podčastnike, od ka-ferih smo to pogosto čtili. N"a visokem mestu predložni izkazi o jezikovnem razmerji se niti i dal-č n-- vjemajo z nabornimi zapisniki, katere so sestavili predstojniki sosesk, in okrajna glavarstva predložila nabiralnim komisijam Po dokazih je pri vsakej kompaniji skoraj 40* Slovencev Ako se vzamejo v roke popisni zapisniki, kateri s" po največ na podlagi tsososko-uradnih) I nabiralnih zapisnikov sestavljeni od podčastnikov, nalašč za to določenih, najde se takoj manjkljaj slovensko govorečih vojakov. Narediti hočem samo kratko nekaj opazk . o tretjem delu mojega vprašanja, namreč • Zakaj so slovenski polkovni jezik preganjali in pobijali tako neprestano, da se je odpravil - Pri tem bi se nam morda pokazalo na naravne težkoče katere mora premagati vsak. kdor se uči tujega j-zika: izgovarjati bi se dalo s komoditeto lahko-ročnostjo' častnikov. Mnogo bi res vtegnilo biti pravo, ali po mojem mnenji je pravi vzrok tega nam s hvalevredno odkritosrčnostjo razkril le feldeajguiajster John v svoji vlogi na vojno ministerstvo. namreč povzdiga in širjenje nemSkega žirija V tem grmu Se skriva zajec. Nam Slovencem je le predobro poznana smisel teh besed f. Iz njih odmeva govor tist-ga narodnega šovinizma, ki se prizadeva povsod povzdigniti in razširiti nemški živelj. slovenskemu življu na škodo; iz njih doni govor one zoperne želje po ponerače-vanji. katera zlasti na Koroškem zlorabi vse: šolo. urad. javno življenje, cerkev in vojaštvo, da bi se ponemčilo slovensko ljudstvo ter čim preje tem raje izravalo s k reninami. Slovenski polkovni jezik je pal kot žrtev nas SI" To je samo pretiravanje in bajka. Mi ne dobivamo nikakoršnih koncesij, mi ne zahtevamo koncesij, kar zahtevamo, to j« naše dobro narodno pravo 'Tako je' na desni) po državnih postavali pred B< g«m in preti ljudmi. Ne more se toraj govoriti o koncesijah, pač pa o krivicah, katere smo trpeli Slovenci leta in leta. dasi smo isto vlado podpirali že več kot dvanajst let. Priznati moram. da med temi krivicami nas ni nobena ranila tako težko, užalila tako globoko, kot to i>opolnoma neopravičeno od- Poživljajo «e novinci iz slovenske Kranjske, iz laške posebno pa shvenske Primoske in Istrije. kjer nemščina niti v deželi ni obična. Pretečeno leto na priliko je moral 7. polku oddati 17.. to je kranjski polk. svoje odpuščene« in vojake katerim je teklo že tretje službeno leto. ičujte1 Čujte! od strani pristašev.) Dalje je pozval 7 polk istotak-. prejšnjega leta iz tržaškega vojaš kega okraja 2.10 novincev, (čujte na strani pristašev.) Izmed teh 230 je nekaj Lahov, največ pa Slovencev in Hrvatov. Kako more pri tacih razmerah še trditi vojno ministerstvo. 7. polk naj se ima za popolnoma nemški oddelek, teg ■ stranjenje slovenskega polk..vn«ga jezika pri | razum-ti jaz ne morem, želim pa. da iskazuj. 7. pešpolku. To je ž'lo. zasajeno v naše narodno srce. koje ž'!o našega srca sicer ne bo umorilo, pač pa bolelo, dokler se ne potegne iz rane. Slovenski deček na Koroškem se skozi osem let ciloma tira v ljudsko šolo. katera se vsem pametnim in zdravim načelom vzgoje za-ničljivo roga v obraz. To pa še ne zadostuje; sedaj si prizadevajo k rajni glavarji uvesti za slovenske, šoli "drasl- dečke, triletno nedeljsko šolo. — jaz v resnici ne vem. s katerim pravom in po kateri postavi — da bi nadaljevali in uglobili ponemčevanje. Mlad človek pride k vojakom. tu mora zopet v šolo in zopet ga pitajo v vojaški šoli z nemško slovnici, ter ga mučijo na novo. Kakošne posledice nastanejo iz tega? Popolno ponemčenje: marljiv-st in pridnost slovenskega vojaka v učenji nemščine se kaznuje na njegovi narodnosti: čim preje se nauči nemški, tem hitreje se izbriše iz zapisnika sl< -Venskega jezika ter se prenese v zapisnik nemških vojakov. To je pač jasno ponemčevaqje pri in po armadi. Te naloge pa vender nima armada, katero vzdržujejo s krvjo in imetjem vsi narodi v monarhiji. Naloga armade mora le ta biti: domc-vini vzgojiti hrabre branilce, ne pa ponemčiti jih Slovenskim poslancem gotovo ni neznana — to se mi ne bo tajilo — potreba nemškega poveljniškega jerika: ali mi zahtevamo, da se pri slovenskih vojakih istotako zadovolji z najpotrebnejšim. kak< r se to godi pri drugih narodnostih. (Tako je! na desni.) Vcjno ministerstvo je razglasilo, da naj 7. peš pol k od zdaj ve ja zh čisto nemški oddelek. Pokazal s*m uže. da se to ne ujema s pravimi razmerami, za to pa imam še jeden dokaz. Kmetski stan. slovenski khkor nemški, leze na K-roškem navzdol, zato je nastalo pomanjkanj- krepkih novincev. Koroška ve* ne more dati toliko novincev, kolikor jih potrebuje njen polk. zato je ta prisiljen, nabrati novinca dela takošna resna "Mastnija. kakor je vojaški ali bi vsaj morala biti. stvarni resnici več čas;t. f Priznanje, i Predno k- -nčain. moram povdariti še jedno točko. S tem. da je vojaška oblastnija 7. polk proglasila za čisto nemški oddelek, je najobčut-1 i veje ranila našo narodno čast Vojna oblastnija odteguje namreč nam Slovencem v avstrijski vojni zgodovini, tako rekoč, skupno pravico do najlepšega slavnega lista, koji so si priborili na-boljši sinovi našega naroda se svojo junašr: krvjo (Priznanje od strani pristašev.) Pitd seboj imam načrt bitke pri Kustoci. dne 24 junija l*»'ri. Iz nega se razvidi, kako »•_> prvi trije ba*aljoni 7. polka — in to so ravno tisti trije bataljoni, pri katerih je vojno mini sterst.vo samo konstantovalo — največ slovenski:, vojakov. Omenjenem dne proti peti uri |*-|>oldr.e najmočnejše sovražnikove utrdbe na Monte del.s Tone pri Santa Crece vsvojili z junaštvom, koje s* pač da občudovati. n>- pa popisa" i. Kako pa se zahvaljuje vojna -blastnija tem junaškim sinovom in njih naslednikom pri 7. polku? ičnjte' na strani pristašev.) Naznanja jim na najkrivičnejši in najaramotnejši način, da so izgubili narodnost svojo" -Prav resnično' na strani pristašev i Oosp -la moja! Slovenski poslanci smo pri volili v vse predloge za brambo. Pripravljeni smo dati vojni oblaatniji duševne in telesne m->či življenje in premoženje svojih slovenskih som-rodnikov na razpolaganje: česar ji pa nismo dali na razpolaganje in ji tudi dati n«i maramo, to je slovenska narodnost teh vojakov, to hof-ra čuvano in spoštovano videti tudi pri vojaštvu i Nemir i bane« ne stavimo nobenega predloga. N • prihajamo z niltakoršno resolucijo, apelujemo iskl:-cujemo se p pa na vojaško poštenost gospodov pri vojni oblaatniji. (Dobro: na desni.i Naj b: stvar Se enkrat preiskali, pos-bn pa pregledal: drugih dež-1 Ker je pa vojno ministers*vo izreklo, j sedanji jezikovni zapisnik v glavni kn)igi polka. da je ta polk čisto n-mški oddelek, morali bi pričakovati, da se bo t - j »manjkanje nadomestilo iz nemških dežel. Tako se pa ne godi. (Klic To | učini žganje"! Taki pot:ebni vojaki se izposoergu pri Levcu: ilugo pl. Berga grajščak upamo, s taboj zopet snidemo tam gori nad v Blagovni; Konrad Vašič. dvorni avetnik in grajš-ZWZ f.™'. . .. . _ F p na l-anhotu; Franc Kopač, posestnik v An- \ Mozirj.. dne 1». februvarja 1893. derborgu: Janez Hausenbichler župan v Žalcu: uradniki branili hI »venski uradovati. tedaj pa treba to zadevo tožiti pri minut te rstvu. Take zadeve je najbolj naznaniti kakemu slovenskemu rodoljubu, ki si za pritožbo gotovo nič računal ne bode. .Domovina' pa bode take pritožbe tudi vselej rada ljudem naznanila. I/, .Domovine" se bodemo torej učili varovati čast in pravico svojega lepega jezika; zato si jo pridno naročnino in jo radi berimo! Gornjlgrad. Dne t', februvarja imela je .Čitalnica" svoj občni zl»or. katerega ko se vde-ležili večina tukajšniti zavednih rodoljubov. V novi odbor ho bili izvoljeni sledeči gg.: Josip Krajnc. predsednik; dr. Ivan Šlander. namestnik in blagajnik: Kr. Kocbek, tajnik; Jakob Božič in Franc Sarb, odbornika; Ivan Hren in J. Mikuš, namestnika. Za .čitalnico" so se naročili sledeči časopisi .Slovenski Narod". .Slovenec". .Domovina". ..Slovenski gos|*dar", ..Mir". .Kmetovalec" ; razen tega Se .čitalnica" pristopi kot ud .dmžbi sv. Mohora" in .Matici Slovenski". Od vsprejetih predlogov sta najvažnejša ta: 1. vsako drugo soboto se čitalniški udje zbirajo v društvenih prostorih na zabavni večer; 2. za časo- I pise se naročijo okviri ali držala. Tako se je naša .čitalnica" na novo oživela. Hal Bog. da bi tudi vsi zav.dni rodoljubi dovolj krepko |M«lpi-rali to jedino narulno društvo našega trga ter v lepi slogi in bratski vzajemnosti se navduševali za narodno stvar in delovanje. - V našem trgu deluje uže nad jedno leto tudi klub za olepšale trga. kateri je navezan le na podporo posameznih stanovalcev, temu primerno vpeljat je nekaj olepšav. Dela ga še čaka mnogo, kajti dosti je še prostorov, ki bi se dali kaj lepo olepšati. Žal in škoda, da netnajo vsi domačini smisla in resne volje, to delovanje tudi krepko |>odpirati. A kar še ni. lahko še postane, vsaj iz malega zraste veliko. Kedar bode pa vse delo dovršeno, tedaj bode vsak s ponosom gledal na olešpavo, na ozalšani trg. Vse hvalevredno je torej početje, da se večji kraji po slovenski domovini olepša-v;«jo: tako l>r*le naša domovina, katero je uže p-i roda bogato obdarila. Se lepša in nam mileja. Is Savinjske dolin*, i Pogreb). Vili narodni občani Grajske vasi imeli so s svojimi so-farami v Gomilski dne 17. febravaria t. I. žalosten dan. Izrooli so truplo svojega priljubljenega s-Hjbčana in so1» rana po dolgotrajni bolezni dne 17. februvarja t. . v lil. l-tu svoje dobe umrlega Valentina šlandei ja — materi zemlji. Okolo 10. ure dopoldne zbralo se je ogromno število odličnega domačega in tujega ljudstva od blizu in daleč: namreč iz Vranske Reke. Št. Jurja pod Taborom, Braslovč. Mozirja. Gorrjegagrmla. Polzele. Št. Petra, št. Pavla, Gomilske in 0rajske vasi pri hiši žalwti. Tudi pokojnikova biata in sicer. č. g. pater Kineran Šlander iz I »oljne Radgone in g. dr. Ivan šlander zdravnik iz. Gornjega giada. kakor tudi svak č. g. Matija Randl. župnik v švabeku na Koroškem so vkljub daljne poti in mnogih stanovskih opravil prihiteli na dom prerano umrlega jim brata oziroma svaka. d:t so mu skazali zadnjokrat bratsko ljubezen in čast Tretji brat č. g. Anton šlander župnik v Starem trgu pri Slovenjgradcu bil je p<> svojih opravkih zadržan in je svoje sožalenje pismeno izrazil, ter ni mogel osebno k pogrebu priti. Kmalo po 10. uri začel se je pogrebni sprevod, kojega so vodili č. g. dekan Stoklas iz Hraslovč s tremi g. župniki iz St. Jurja. St. Pavla in Gomilske — pomikati iz Grajske vasi v (iomilako. Sprevoda udeležila se je tudi šolska mladež z učiteljstvom. ker je bil ud kr. šol. sveta. Domača grajska godba pa je vrlo igrala koračnice ža-lostinke. Dospevši v Gomilsko. nesla se je krst!* v farno cerkev, kjer so bila opravila in sv. maše zadušnice. Domači g. župnik gomilski pa so v od ljudstva natlačeni cerkvi v dolgi pridigi narisali življenje rajnega Valentina Povedali so, da je 1:1 rajni čist značaj, vse skozi dobra duša. zvesti mož svoji 19 let zaročeni ženi. dober oče svojim 5 Se mladoletnim otrokom, skrben gospodar, miroljuben sosed, rdličen občan in odbornik, dober faran. podpornik cerkve, pobožan kristjan, vrl domoljub ii» dobrotnik revežen. Ljudstvo je bik) vidno ganjeno in marsikatera solza je zaigrala v očeh pokojnikovih znancev in prijateljev. Črna sv. maša se je slovesno z asistenco služila, druge dve pa ste bile tihe. Pogreb se je še le ob eni uri čez poldan končal in ljudstvo se je v veliki žalosti razšlo na svoj dom. Vsak je trdil, da tako veličastnega pogreba na kmetih ni le Gomilska ampak cela Savinjska dolina še ni videla. To je bil dokaz, kako rado je imelo ljudstvo dragega — zdaj v hladni zemlji ležečega Valentina Šlan-der-ja takor rekoč .major doinusa" odlične rodbine Šlander v Grajski vasi. Najbolj ganljivo pa je bilo to, ko sta č. g. pater Emeran šlander in župnik Ramll na pokojnikovem domu po pogrebu zbranim sosedom in občanom priporočala ostalo žalujočo družino v naklonjenost in pomoč pri gospodarskih in drugih opravilih. Čisto posebno pa sta priporočevala otročiče g. nad učitelju Zottec v posebno skrb in izrejo. kolikor se šole tiče. in rajnega ljuliega jim Valentina pa sta priporočala vsim v molitev in blag sptmin. Da. naj mu bode zemlja slovenska lahka. Gornja savinjska dolina, i Izseljevanje V Ameriko). Kakor drugod, se tudi tukaj vedno več ljudi odpravlja v Ameriko in videti je. da je ona postala prav obljubljena dežela vseh. ki hrepeni po lioljšem in večjem zaslužku, nego jim dava in obeta domačija. To je res žalostna prikazen, toliko lwlj žalostna za nas Slovence, ki itak nismo premnogoštevilni. Vsi namreč, ki st izselA, so za naš narod izgubljeni. Kajti pred ali slej se utopi v narodnem morju amerikanskem. Oblast va si si«-er prizadevajo 1/s. ljevanje kolikor •oliko obtežiti in zaprečiti. Mislimo pa. da bode vse prav malo izdalo. Kako je pa tudi mogoče ljudi odgovarjati od preselitve, ako pa istinito najdejo tamkaj več in boljšega zaslužka nego tukaj v Resnica je namreč, da silijo ljudi v Ameriko le prežalostne naše gospodarstvene raz mere. Kdor si tukaj nikakor več pomagati ne ve, tisti seže |»o zadnjem sredstvu in to je — izselitev. In čuditi se moramo, da skoraj vsak izseljenec pošilja iz Amerike denar svojim najbližjim sorodnikom. To pač jasno oriča, da najde tamkaj vsak, ki le sploh delati hoče. dovolj dela in da se mu to tudi dostojno plačuje, tako da lahko sam pošteno živi ter si od svojega zaslužka tudi še nekaj prihrani. Zato je pa tudi tako težavno ljudem odsvetovati, da se naj nikar ne izseli, kajti zavrnejo te, rekt>č: .Vaše besede so res lepe, I« kaj. ko nam nič ne koristijo; pomagajte nam. dajte nam dela in zaslužka, da bodemo mogli pošteno živeti in takoj ostanemo tukaj". Dokler se toraj naše gospod: tre t vene razmere korenito ne spremene, tako dolgo bodo ljudje vedno bolj silili v daljni svet in vse prizadevanje t" tok proti zaliodn ustaviti, ne !>ode nič izdalo. I« kadar dobe vsi narodi pravi- e, ki jim jk> božji in čk>veški postavi gredo, ter se bode končal ta nesrečni in pogubonosni narodni prepir, ki sedaj poereblje toliko kapitala in toliko delavnih moči. ki bi na drugem mestu uporabljene lahko toliko ' koristile narodom in domovini, koje blagostanje bi pospeševale, kadar se to zgodi, potem, pravim. se bode mogoče z uspehom lotili dela na t gospodarstvenein polji. Potem tudi ne bode več v državnem zboru za drag denar, ki gre iz žepov I itak že popolnoma izmolzenih davkoplačevalcev po-tratiti toliko zlatega časa. temveč bode mogoče ta čas in denar porabiti v drugo koristnejšo svrho. Dokler se pa to ne zgodi, dokler se narodom ne da. kar jim gre. tako dolgo ostala liode vse pri starem., Naroden boj trgal liode še dalje, razjedal Ijode ljudstvo in njegovo blagostanje ter inu uničeval njegove telesne in duševne sile. To bi naj dobro premislili vsi. katerim je previdnost božja v sodo narodov izročila. Kadar bodo vsi narodi zadovoljni, potem se tudi povrnejo boljši časi. in le ti bodo najmočnejši jez proti izseljevanji. Potem tudi v tem oziru ne bode potre!« ne ukazov, ne prepovedij. kajti vsak bode gotovo rajši v stari svoji domačiji, nego da bi šel v tuje in daljne kraje iskat pustolovne in negotove sreče! Bazne stvari i Podporno društvo sa alovsnsks visok o-solce na Dnnajii razpošilja ravnokar četrtoletno poročilo svojega delovanja. Iz tega je posneti plodonosno delovanje za dobo od novega 1. 1892 do konca meseca septembra. (Odslej bodo poročila izhajala ob oljčnem zboru ter bodo obsegala šolsko dobo i 1'ranovnikov šteje društvo 38 mej njimi nadškofa goriškega, knezošk. lavantinskega in ljubljanskega. Knezoškof lavantinski je častni ud. Novi ustanovniki so: Slavna mestna občina ljubljanska (100 gld ,) gg. Feliks Stari, graščak v Domžalah, dr. Jernej Glančnik. odvetnik v Mariboru in Viktor Rosina, c. kr. notar v Mokronogu, ki so društvu darovali po «J gld. Podpornikov, rednih udov in dobrotnikov je društvo štelo 127 mej temi 22 duhovnikov. Na prvem mestu stoji Maribor z 31 udi, potem: Dunaj z 21 udi. Kranj z II. Ljubljana z 8, Postojina z M; Krško šteje 6. Vojnik 6, Brežice. Konjice, Mala Nedelja, Podgora pri Gorici. Polhov Gradec — po 2 uda. Po I uda imajo: Bled, Celje, Čadram, Češki Brod, Črnomelj. Dovje, Frankolovo, Gradec, Kalobje. Kamena Gorica. Litija, Ljutomer. Na-brežina. Nova cerkev. Radovljica, Stillfried. Stra-žišče pri Kranji. Školja Loka. šinartin v Rožni dolini. Št. Andraž pri Gorici, Trst. Vrhnika. — Posojilnica v Črnomlju, kmetiška posojilnica ljubljanske okolice in hranilno in posojilno društvo v Radovljici so društvu darovali po 10 gld. j Dohodkov je imelo društvo 1424 gld. HM kr. i '»snovna glavnica znaša 4144 gld. 9H kr. Največe je darilo neimenovanega gospodu iz volila pokojnega rodoljuba Kotnika s 400 gld. — Podpor ! se je razdelilo 4n« gld. 25 kr. med 32 podpiran-cev v 12"» slučajih in sicer v gotovini 47krat, v znamkah obednicali pa 7xkrat. (I0M5 obednic po 25 kr» Žal i bog je moral odbor večkrat tudi zares potrebnim podporo odreči ali jim nakazati najmanjšo malenkost. Med podpirnad je bilo: li juristov. I 7 medicincev, rt filozofov, 1 tehnik in izredoma 1 akademik in 2 veterinarca. — Posebno hvalo odborovo so si zaslužili: g. Fr. Dolenc, trgovec v Mariboru, g. Avg. D m k ar not. kandidat v Kranji. gosp. Ivan Hočevar, not. kandidat v Krškem, g. Jurij Kraigher, trgovec v Hraščah pri Postnjini. č. g. M. šervicelj. župnik na Re. berci; potem dijaki vseučiliščniki gg. Žmavc. Henedik. Dokler. Mihalič, Zupančič. Društvo žaluje po blagem udu g. dr. Fr. Škofiču, a kr. okr. soda v Škofji lioki. Ker je društvo zares vredno in prepotrebno. zato je prav toplo priporočamo. — Doneske je j^-šiljati vč g. doktorju Fr. Sede ju, c. in kr. dvornemu kaplanu in ravnatelju v Avgust inej i na Dunaji. I. Avgustinerstrasse 7. — i Častno diplomo z zlato svstinjoi priznala je k< misija, sestavljena iz najslovitejših medicinskih velmož. higijenične razstave v Londonu (Ro>al A<|uarium \Vestminsteri zdravilnim izdelkom (tinktura zn želodec, tnalinčin sirup-sirup iz izlečka rastline tamarindus. Ani" sette Kseelsior in NaturelCurat;aoi lekarju 0. Piccoli-ju v Ljubljani. To je drugo odlikovanje v kratkej dobi. (^TTie Gresham" I. Ravnateljstvo znamenitega društva za zavarovanja na življenje .The Gresham* sklenilo je v zadnji svoji seji nekatere prenieinbe pri zavarovanji in sicer v največjo korist zavarovancem samim. Tako Se niso petnajst let v veljavi, dovoljujejo že po plačanju druge letne premije posojila ali pa je društvo kupi. nadalje se je sklenilo, da police, katere so bile v veljavi trinajst mesecev ne zapadejo, tali če se je zavarovanec sam usmrtil, če je padel v dvoboju ali če je bil po sodišču v smrt obsojen. Zavarovancem, kateri imajo pravico do društvenega dobička, plačevalb se bode namesto dosedanjih HO odslej «0 odstotkov. Pri filijalah v Avstro-Ogerski stavilo se je v minolem letu 59*2 zavarovalnih ponudeb za svoto 19,814.000 gld. (I. 1891. stavilo se je 3160 ponudeb za svoto 10,132.000 gld.) tako da se bodo tuzemski dohodki na premijah zvi'ali na več kakor tri milijone goldinarjev. To je gotovo sijajen dokaz splošnega zaupanja do tega odličnega zavarovalnega društva, dokaz, keterega ne izpod bije nič_ Loterijske Številke •zmečkane <1ne U. februvsrija l«M. Grade«-: 82. 55. 40. 85, 18. Dunaj: 75. 84. 55. II, 5. Hiša s zemljiščem no nPA/jaj komaj 14—Ž0 minut sunaj 11(1 l/l VUUI mesta, tik ietesnk«. na p« l W se)*io ngi >dnetn krajn. cena celo primera« Več se isve prt iipravtiiitrn tega li-ta. (SS) i 1 Clegantno ♦>»>*♦♦ 7777 mebtirana soba a p.««bn!m vhodom in krasnim razgledom. •»Ida -e 8lo»*neo -«ai!icu takoj proti zmerni najemnini. Kje. pove iz prijaznosti nrednittvo .Domovine* Za usnjarskega učenca apreimem krepkega, a.lravcga. pridnega najmanj 15 let starega dečka in ga preakrllm a oblek;., hrano in stanovanjem Fran Knafltč ,23, Šmartno pri Litiji. pelcarija v Novicerkvi pri Celji pod pt tančneje se :zve pri v ngodnimi pogoji. — Na-Holtnl v Novicerkvi. 777777777777777777 V j-ouk za izdelovanje orgelj _ A (harmoniki vsprejmem _ j 14 do 15 let starega JC^ jjj pridnih, ne- "^J" ^ si 3-1 premožnih stariSev. J. Filai, Spodnji Drauberg (KoroSkoi Josip SabukoTtok, | ItrojmAkJ. m.oj»t»r v 0»lji Glavni trg »t. 18 I Priporoča ae aa izdelovanje vaakorlne obleke za goapode in dečke. Velika zaloga vaak-.rSnega Maga. kakor tudi atorjene obleke za kmete, goapode in dečke. Velik iabor vsakorSnega pe-1 -"- in apodnje obleke. (<5> 20-2 Vincenc Camernik, kamnosek T Ljubljani, Parna ulica it 9, ae najuljudneje priporoča prečaatiti duhovščini v izvrlitev naročil vsakovratnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, kakor: allarjev, obhajilnih miz itd. alav. občinstva ps avojo loga t o zalogo aajrazno-Tratnajiih p* aajnovejiih obritih prav lično ia različnih vrat marmorja Izdelanih uirobnUi spomtnikoT. Vse na tukajSnjam pokopalilču stoječe in pri njem Ugotovljene apomenike. kateri se vsled nedovoljnega aidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačna dvakrat na leto in aicer aporuadi in pred vaemi avetimi Tudi p. n stavbenim po4jr nikon ae priporoča v vsakovrstna itefiui Boucon, siolar Oraika easta itav. 23, Calja ie pripor>ča »a naprav- vaak .vratnega v njegovo stroko padajočega d -la Prevzema tudi v p-.prnv. a »lamo ali jfco pletene in druge atole. Cene nizke, delo ■•-lidn.. in trajn" ter hitra postrelba. li"' >2 2 t\ • • p<.p veMega obeh delelnih jezikov, risarja -gsr Ml« M Vrusken. Sadno drevje, cepiče in ukoreninjene ameriške trte prodaja podpisani za jesensko kakor »pomladno nasadbo po nizki (vni in izvrstni kvaliteti kakor: harbertova rajn.. rodovitne deb. trdike ces. Aleksander, št maSance. gravenStajner. kalvil i. t. d., potem zanes-jlive žlaht. cepiče od že zgoraj imenovanih kakor tudi pari/., rambur. vel. kaslerca. voSčenka. vin^arka. oberdikova rejn roz-rnarinka. rum. mašanca; novosti: srčik«, domnečkn. princes Lojz. medaill d' os. bo-dan. Ameriške trte ukoreninjene iz neokuženega kraja- vit. solonis. vit. riparija. vit. rupestris. St. Jurij ob j. i., (SUrakoi. (74) 3-a TOI~ „THE GRESHAM" zavarovalna družba za življenje j v Londonu. Filljiia u Avstrijsko: Filijili u Ogrsko: H»t. I' tna**, *7»7 3 Letni zavarovalni dohodki s <' j reatmi do SO. junija I HM S Izplačan ja za stvar- vanje. * rente in .-dkupe i dr. rnikar p. sinje drulba HI* zadnjem dvanai*tinegečnem poslovanji prijavilo ae je novih zavarovanj z" . 20.725.2: . 249.311 44»- . .11,372.000 ves čaa odkar drulba posluje za . 1.728.1X4 555 Prospekti, cene po katerih -e ravna drulla pri izdavanji polic In prijavni • .brazci >1' be ae brez- , nlačno pri g »p.-dih agentih ali pa pri generala! i agantori v tj »bij asi. TrtaSka cesta 4 pri ------- w 12 » Iranko do vaake lelea-nilke poataje na Štajerskem poslan, ako ae naročnik aleliče na ta časnik, atane pri meni en modroc na peresih (Feder-matratae). Ti modroci ao aolidno is najboljše tva-rine narejeni, imajo po 30 dobro veaanih. močnih peres ia najboljkega bakrenega drata, ao a finim afrikom tapecirani in močnim platnenim rvilhom preoblečeni ter pri najtelji rabi do 15-20 let ss-banik poprav ne aahtevajo. — Pri naročilih a delale naznani naj ae vaelej natančna mera postelj« v notranji luči. — Ako se torej dobi aa U gld. dober, franko dopoalan, tapeciran modroc na pereaih. je pač neumaatno kupovati milo-vredno nadomestke, kakor ličaste limnice, slarn-nice itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro poateljo ne vatreaajo. AKTOM OBBBU, tipcinr t Uibljul, miokargofi alice i Ta domača, edina narodna tvrdka te atroke na Slovenakem bodi alav. občlnatvu najbolje priporočena aa nakupovanje **—*- —*—1,1--* Otročji vozički jako elegantni fini, in močni dobivajo ae pri meni akosi leto in dan in aicer v vseh no po glA 6 M _ , . . - T-,in vilje pc. vaaki ceni do 25 gld. __Pri mumiji aa/csaeJA s kupormnje otročjih rotičkor. M, 25-8 trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem in Šolskimi potrebščinami. Ve-lika"zaloga albumov in okvirov za fotografije in spomenice, map. tintnikov. listnic in sploh galanterijskega blaga na debelo in drobno, po najnižjih tovarniških <*enah. Uragotin Hribar (Drilliiia tiskam«) Celje, Grsftks cest«, »lev. I. zvrtaje vsakovrstne tlako-'- vrne od najprostejSih do umetniiko dovrSenih in vsakega obsega. V zalogi ima vedno vse obrazce za posojilnice farne in občinske urade. ces. kr. notarje, odvetnike itd. Naročila se izvršujejo točno in oen<5. fl-šlf njigoveznica vsprejema vsakovrstna knji-'* df* goveSka in galanterijska dela. priprosta kakor tudi najfinejša, ter je izvrSuje kar najhitreje, vkusno in cen6. Izdajatelj in urednik Dragotin Hribar Tisk DraStvene tiakarne D. Hribar v Celji. Priloga »Domovini« §t. 7., dne 5. marca 1893. J. Kandolf, veleposestnik na Dobrovi; Valentin Par. župnik v Gotovljah; Andrej Vodušek župnik v Vojniku; dr. I.. Gregorec, drž posl v Novicer-k vi, Mihael Plešnik. župnik v Št. Pavla; Adam Grušovnik, provizor v Žalca; Janez Spe«, v Št. Miklavžu; Jože Žigan v Žalci; Franc Antloga v Gotovljah; Martin Mimik v Medlogu; Martin Rat-nik v Studencah; Andrej Goršek v Drešinjivaai; Martin Gorfek v Dreiinjivaai; Marija Koželj v Bukovemžlaku; Miha Vošnjak. državni poslanec v Celji; Karol Vrečar v Vojniku; Franc Stotrv Tmovljah; Simon Kokec. pivovarnar v Žalci; Martin Mastnak v Ljubečni; Franc Pisanec v št. Juiji; Franc Lužar v Št. Miklavžu: J Vengušt v Vod ruša; Peter Majdič. posestnik paromlina v Spodnji lludinji; Miha Škraber i z Lave; Jurij Štante iz Prolina; Franc Koblek iz Žalca, Andrej Gorečan iz Novak; Jakob Kožuh iz Št. Miklavža; Anton Koder, župan v Levcu; Jakob Mastnak v Ix>kaijih; Tereza Niedorfer iz Vrhja pri Žalci: Martin Pincelj iz Tmovelj; Franc Kartin, veletr-žec iz Št. Jurja; Norbert Zanier. veletrtec v Št Pavla; Franc Prauenseis iz Št. Jurja; Franc Sve-teliek iz Dramelj; Franc Gorečan iz Novak: Kr. F,mannel Friedrich iz l.iboj; Terezija Kožah iz I vence; Jakob Roter iz Drešinjevasi, Franc Je-lovšek iz Petrov«; Miroslav Vrečar iz Žalca: Andrej Anloga iz Gotovelj; Valentin Koželj iz Škofjevasi. — čast in slava tem zavednim narodnim volilcem! (Okrajni sestop celjski) V okrajnem za stopo v Celja so iz veleposestva voljeni tile gg : Hugon vit. Berks. graščak na Blagovni; Fr.Ogradi, opat v C«l;n; Jakob Jaaič. graščak v Freienbergo; Knrik Jehel. graščak v Bežigradu; dr. Joa Srnec. odvetnik v Celji; Karol Vrečar, tržan in veleposestnik v Vojniku; Fr. Stožir, vel. posestnik v Tmovljah; Anton Kuder, župan v Levcu; Fr. Roblek, vel. posestnik v Žavci in dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju. — Od kmečkih občin so v okr. zastop v Celju odbrani gg.: Norbert Zanier, župan v Št.. Pavla. dr. I-eop. Gregortk*. kanonik v Novi oerkvi, Miha Votajak. drž. poslanec v Celju; Jotef Pečn&k, posestnik naTehaijah, dr. I.ndvik Filipič, odvetnik v Celju; Lovro Bas, c kr. uotar v Celju; Fr. Praunseis, veleposestnik v Št Jorjo: Jožef Upaš, župan v Višnji vasi; Jurij Pospeh, posestnik v Kasasah: Martin l^dnik, posestnik v Mali PireiH. — .Nemcev" je v okr. zastopa v Celju na šti-vilu 17 po imenu pa so ti-le: J. Skoberne, dr. Kovačič, J. Ježovnik. A. Marek, A. Balant, M Tratnik, dr. A. Žurbi, dr. J. Ste pišnik. S. Traven, A. Palos, Jože Raku« itd. Kakor kažejo imena, so vsi ti možje iz tevtoburških goščav. — Izmed trgov sta volila v okr. zastop v Ce|ju Slovence samo dva in sicer Žalec župana g. J. Hausenbichlerja. Št. Jurij pa trgovca Mat. Kavčiča in peka Fr. Pisanca Vojnik je volil .Nemca". — Okrajni zastop celjski izvolil je v prvi skupščini načelnikom gosp. dr. Josipa Ser-neca in njegovim namestnikom gosp. Ivana llausenbichlerja, odbornikom pa; gg. Ilugona vit. plem. Berksa, graščak na Blagovni, dr. Iv. Dečka. I .oren ca Baša, Norb. Zaniera in Adolfa Maroka. Te seje ndeUžili so se seveda todi Nemci, a ostali so kakor povsod v manjšini s svojimi 17 proti 23 glasovi. ids enkrat volitve v okrajni zastop celjski > Ko je narodna stranka zmagala sijajno v skupini velikega posestva dne Iti. p. m. streljalo ae je na Lipovšekovem hribu pri Staremgradn in pod Miklavžovem hribom Streljanje pod Miklavžovem hribom je celjske nemčorčke, kateri so bili že itak sila poparjen čisto iz tira spravilo, ter so začeli po mestu tekati in vprašati, kje da gori. tako da so, kakor ste svojedobno .graška tetka' in .vahtarca" poročali, .fajerber ausrnkal". Ko je bil slučajno neki narodnjak vprašan, kje da gori. je odgovoril, nič več ne gori, ste že pogoreli. (Ha celjski gimnaziji! vladajo neznosne razmere Nemški profesoiji so si v laseh in pred sodnijo gode se jako podočne in zanimive stvari, ki ne stavijo ta zavod v svet. kot posebno ogleden. Po šolskem nadzornika zaslišavajo se očenci proti profesorjem, kar gotovo todi ne vpliva ugodno. Gospod ravnatelj Končnik pokazal se je nekdaj proti slovenskim dijakom, da ame vzdržavati disciplino n« kako. ne prašamo tnkaj pa je po|s>lnoma obnemogel Sreča, da je raboka med nemškimi kolegi, goije pa bi bilo. ko bi bil kak Slovenec. Gotovo bi danes ne gledal več Celja; tako pa je vse pri starem — in mirna Bosna! i Znani oeljski semšur). ki je gled« imena volu podoben, je bil zadnje dni, ko se je vršila volitev v okrajni zastop celjski, tako zamaknjen v .W«kler-Liste", da je nekemo oglašeneti v bolniško blagajno, zapisal v knjižico, kje je bil rojen — HI. Maria in der Listo (mesto HI. Maria in der Wflste). Potem naj pa še pride kot nemškutarski kkric m naj naa olike in omike uči". Društvo sasskalk uradnikov v Celji) Mi-nisterstvo notrajnih radev vrnilo je pravila osnoval nemu odboru nazaj s tem, da se prenaredijo nekatere točke. Te točke se bodo. kskor to mi-nisterst vo zahteva, predelale in potem v kratkem zopet pravila predložila v odobrenje in registro vanje Upamo, da ministentvo potem, ko se pravila predelajo ne bode napravljalo zaprek. (Tešemo skajaliMs) Slovencev v Celji ni več .pri grozda" (Blazlnu) na ceaarja Jožefa trgu, temveč pri .mesto Gradec" (Stadt Orazi, (Janez Petrovič) v Graški olici Prijatelje in znance od zonaj prosimo, da se ravnajo po tem, kadar prihajajo v Celje. Spodnje-itajerske norice. iPrsmombe pri t dahnšštol i C. g. I. Wolf. kaplan v Pišecah. gre za pvovizorja v Za-bakovje; č. g. J. Dekorti, kaplan pri sv. Juriju pod Taborom, za provizorja v Gorje; č. g. Al. Šoba, kaplan v Šmartnem pri Škaiab. je premeščen v Pišece. č. g. kaplan J. Doberšek pa od sv. Ksaverija pri Gorj -mgradu k sv. Jarijo pod Taborom. Novoimenovani župnik v Za vrču, č. g. J. Kralj, je ob enem za dekana postavljen. (Misijen - aH dalmva* vsjs sa ljudstvo) Sodo imeli oo. lasarls?' od sv. Jožefa pri Celji od do Iti. marca 1.1. pri sv. Doho pri Lučah (Staj.) v proslavo petdesetletnice škofovanja Njih Sve tosti l<*ona XIII (Frimiliial so) dr F. Hočevar iz Celja za adjonkta v Šmarje pri Jelšah; J. Maral adjankt iz Šmarja pri Jelšah v Maribor; J. Krmek iz Konjic za adjonkta v Maribor; pl. Falk iz I/>ta za adjonkta v Konji'* in avskoltant Radey iz Ptoja v I-ož. i Marikoraki miatnl sbor) se namerava opirati Ciril-Metodovi družbi, ki misli v mesta ustanoviti slovenski otroški vrtec. Tako so pravični naši Nemci in renegati! Kdaj se je ljubljanski mestni zbor upiral .Schalvereina", ki je v Ljubljani ustanovil toliko svojih šolskih zavodov?! (Pri volitvah v okrajni sastop aa Trna- skesa i so bili izvoljeni ti4e gospodje: V skupini veleposestnikov baron Ljodovit Wittenbach, graščak. baron Avgust Wittenbach. veleposestnik; Edvard Schaur. veleposestnik; Anton Svetina, c. kr. notar; Karol Schvventner, trgovec in župan; preč. gospod Anton Balon, župnik , trga Vransko in Braslovče sta tako-le volila: g. Simon Oset, trgovec na Vranskem; g Jakob Brinovec, krčmar na Vranskem: g Franc Govedič, posestnik na Vranskem; preč. gospod Matija Stoklas. dekan, v Braslovčah. gospodje Koran. Prislan, Kojnik in Marovt. posestniki v Braslovčah. Občine izvolile so pa aledeče gg. posestnike: I-obnikar Janez, pl. Šorn Gašper, Haupt K. Hočevar Anton. Južna Valentin, preč. g. Zdolšek Franc, župnik v Št Jarjo oh Tabora. Apat Janez in Blatnik Anton. (Za prisfik nora viaorejei se bodo na Štajerskem ilelila darila v zlato posestnikom, ki bodo napravili nove nasade Dali bost* dežela in štajerska hranilnica v ta namen podpore. Na Kranjskem namerava tudi kranjska hranilnica dajati malim vinogra«lnikoni premije, in sioer posreduje v krškem okraju kmetijska podružnica, kateri utegne dati več let znatne podpore za razdelitev med uboge vinščake. l-e vlada naklanja silno majhne podpore Da bi vsaj nastavila v tej stroki iza nasad in <-epljenje amerikank) potoval nega učitelja, kakor je želela kranjska trtnoašna komisija, ki je nedavno v Ljubljani zborovala i Nova poštni se otvori s I. marcem pri sv. Barbari pri Vurbergu iHripa ali inilasasai se širi med Savo ia Sotlo. (Pogorela) je v Slovenski Bistrici fabrika za baker in medenino bratov Sternberger. (Ha Vidma) je pogorel posestniku Golo bo hram, ki je bil zavarovan. iMsarsšai Sedemdesetletna ženica J. Ger čar šla je na Zidanem mosta pretočeni teden po vodo v lopo, ki stoji za kolodvorskim poslopjem. Ko se jo ravno pripognila, zagrmela je visoko gori s hriba tetka skala telebnila na streho, prodrla je strop in padla ravno toni na hrbet. Teta bila je tolika, da je nesrečno ženo s tako silo stlačilo k zemlji, da se je na strani razparalo truplo in so se iztrgala pijača in srce ter odletela več korakov v stran. Poklicani zdravniki so potrdili, da o tako čudnem slučaja te niso slišali. Umevno je, daje bila ponesrečenim v hipa mrtva (Da* M. Isbruarja) obsekovali so led pri Sokovem mlina v Zamožanih; k temu pride Jakob Majcen precej pijan gred«< od sv. Marjete kamor je hodil po spovedni listič, ter gre todi k delavcem na splav gledat, kako oni obaekojejo. tam pa omahne, omotea od preobilo povžite pijače, ter pade v vodo, seboj pa potegne še delavca Franc Tomažiča. 24 letnega k me takega fanta tudi is Zamotan, ko as je hotel namreč zanj prijeti, ter sta oba utonila. Bil je skoro pol sežnja debeli led. nesrečneža pa sta bila hipoma pod ledom, tako da ju ni bilo možno rešiti. Doslej še nobenega niso našli. Jakob Majcen je zapustil nepreskrbljeno ženo s tremi malimi otroci. (Ksaisrtl aa korist ostalim poneorečenib delavcev v premogokopu v Skalah pri Šoštanji bode dne 12. t m ob 7. zvečer v čitalniški prostorih v Šoštanji. Koaflskovaas keos.i V Ju.lenburgu na Štajerskem konfiskovala so oblsstva tovainajo Witt-gensteino nedavno 250.000 kos, ker niso bile izdelane po predpisih zakona, to je. niso imele ožganega imena izdelovateljevega Ker je tovarnar NVittgenstein propadel s svojim ugovovom proti konfiakiciji, uničile se bodo konfiskovane kose ter pretopile v železo. Droge slovenske novice. iT ItfakUaai) je omrl Blaž Hrovat. ravnatelj učiteljišča Ranjki je bil rodom štajerski Slovenec (rojen v Žetalah pri Rogatci leta 1H32i in je vodil z velikim vspehom svojo šolo. (I4abSnan> dobi novo poštno poslopje v Slonovih ulicah, kjer je Lokmaaova hiša Za .Narodni dom" so se razpisali že natečaji za stavbene črtete. (T Šiški) pri Ljubljani je umri tizoren slo venski ol previdevati. da ni mogoče vspešnega delovanja. dokler se krivica godi tako mogočnemu nar<>du. kakor je češki. Pa tudi to že priznavajo nekateri, da nima parlamentarizem, tako opešan, kakor je pri nas. nolnn.-ga pomena več. To spoznavajo že nekateri Nemci, pa vendar nočejo biti Slovanom pravični. Naj bi vlada poslušala glas takih pravičnih Nemcev, ker že Slovanom noče verjeti. 0 bi že boljše bilo. ako bi Poljaki bili boljši Slovani! <0 žslo«tnih isterskih sodnih in političnih razmerah > je v drži vnem zboru izvrstno govoril dr. Laginja. Med Hohenwartovim in Poljakim klubom i vladajo dobre razmere, kar liberalce nemške močno peče. (Najviie sodišče) se je pod predsedstvom Stremayerja postavilo na strankarsko stališče s tem. da hoče pri svojih obravnavah nemščini prednost dati pred drugimi jeziki. i Vojni minister i hode baje zopet več terjal za vojaške potrebe; moj Bog. kam pride ljudstvo, ko že pod sedanjimi bremeni zdihuje. daje groza! (Na Dunaji* so začeli staviti mestno železnico; v Gradci jo bodo pa na grad napeljali. Strossmajrsrjev pastirski listi zagovarja zjedinjenje vseh Slovanov v veri katoliški. iMadjarom i trdo prede, ker so se bili glede domoljubja nasproti cesarski armadi in ceaarju samemu že večkrat preveč po robu postavili. lOgsrski škofjai so imeli velik shod. v katerem so se izrazili zoper cerkvene postave, katere bi rad izpeljal državni zbor na škodo katoliški cerkvi. i Slovaki so pravi siromaki ) Madjari jih obrekujejo in proganjajo. če le kakošen zbor skličejo. in še sami uradniki pravijo, da se je pravilno in postavno zborovalo. (Iz Galicije1 silijo revni kmetje na Rusko, kjer se jih pa tudi branijo. (Na Čsiksm) opazuje narodna stranka, da dajo zdaj nemščini prednost; celo taki Ces. kr. uradi. m. pr. poštna hranilnicai. ki so prej vedno češkim strankam češko pisali, zdaj pa po nemško. — Tudi o Dalmaciji se pritožujejo poslanci, da hočejo ondi uradi nemščino, kot notranji jezik vpeljati. Ogled po širokem svetu. Črnogorski prestolonaslednik Danilo i se je mudil t.- dni v Petrogradu. kjer je prav prijazno občeval z ruskimi prijatelji slovanske vzajemnosti. (V Srbiji i imajo volitev v veliko skupščino. Bivšega kralja Milana so zopet poročili s kraljico Natalijo, ker sta bila zakonsko ločena. (V Belgiji) nameravajo ustavo tako spremeniti. da bi imel sleherni državljan, ki je star 21., oz. 25. let. pravico voliti v narodni (državni) zbor. i Angleškemu prvemu ministru Gladatonui. ki ki rad zatiranim Ircem pripomogel do starih pravic, še precej gladko teče njegovo prizadevanje v spodnji zbornici. iŠvsd^jainNorvsgijai. dve državi pod enim kraljem, postajate needini. (V Zjedinjenih državah) severne Amerike je nastopil včeraj svojo vlado novo izvoljeni predsednik Kleveland. od katerega se nadejajo boljših časov in ugodnejših razmer zlasti delavci in val prijatelji prave vsestranske svobode. Dopisi. Slivnica prt Celji. Sadjarski pouk se je napovedal v dan 10. t. m. po gosp. Bele-ju. potovalnemu učitelju sadjarstva iz Maribora. Da. vršilo se je. Lepo je videti veliko množico uka-željnih kmetov in njihovih sinov, ko ao se gibali urnih korakov po končanem sv. opravilu v šolsko poslopje. Tu se je pazljivo z vsem zanimanjem poslušalo: 11, poučevanje o koristi gnojenja sploh. 2). razne vrste gnoja. 3.) vzgoja divjakov, pešek in nadaljna skrb za pravo rast divjakov. 4). cepljenje teh v zimskem času in v spomladi. očešai\je lokuliranje) tistih drevesc, ki se niso prijela. 5. nadaljna skib za pravo vzgojo cepljenih dreves pri presajanji, nadalje tudi o potrebi amerikanskih trt Da se pa Se enkrat tn |».trehna tvarina pridnim |>oslušalcem pred oči da si jo tembolj zapomnijo, kakor tudi. da s.- nenavzoči z njo okoristijo, zato hočemo t . objaviti. Kjer se vedno jemlje, nič n- dodaja, ne d" laga. tam se s časoma popolno i/jemlje. i/vleče Tako Je tudi pri zemlji. Žito, ki zraste na njivi je potrebovalo svoj živež, katerega je aeve dobivalo iz zemlje. Ako pa njiva nima dovolj redilnih j snovi, ne more jih žito dovolj dobivati in vsled tega ne more biti pridelek lep. še manj obilen. S pridelkom zvozimo tudi rodovitnost njive domu in sicer z vsakim vozom nekaj. Vse te redilne snovi, ki se živo potrebujejo za dobro obroditev. se moraio tudi nji*' vrniti in to storimo le z gnojem, ako ga dobro iyiwi privoščimo. Ako pa za to ne skrbimo, izrabi in izvleče ae zemlja redilnih tvarin ter vedno, da vidoma slabeja postaja. Temu pa opomoremo le s tem. ako pridno skrbimo za svoje gospodaratvo. ter njivi damo, kar ji je neobhodno potreba in to je — doher gnoj. Davki so veliki in hudi. glejmo, da jim bo-demo kos. To dosežemo pa le s tem, ako se po-primemo umnega kmetijstva na vse strani, da ga zboljšamo. Kako pa to dosežemo? Skrb. da imamo veliko živinskega gnoja, potem pa tudi umetnega, ki mu pravimo kompost. Ta gnoj je zmešan iz raznih reči. kakor iz drobnih trščic, plev, zemlje cestne, ščetin, koati. krvi in drugih odpadkov mesarnice. ki se na enem kupu apravljajo. Ta kup se naj navadno dela v štirikotu. kije malo izkopan na senčnem kraju. Vrhu kupca se zmes malo razgrne, da ae naredi jamica, katero ae po letu pridno poliva, da lože zmez gnije in prhni. Da pa zamorejo tudi zunanji deli prhneti. se 2 do 3 krat na leto prekopa. S tem prekopom se zabraui. da na kompostu ne raste. Ker pa ne raz-J padejo vse reči koj v prvem letu. treba jih je 1 polivati in prekopavati vsaj 2—3 leta. potem še > le postane dober in živ gnoj. kateri je pa večkrat veliko boljši kakor živinski. Včasi pa ne zadostuje saino domače gnojenje. seči se mora tudi po umetnem. V to nam služi moka iz koati. katera se dela v za to pripravnih tovarnah. Dandanes še sicer malo rabijo i koščeno moko. pa čez kacih 10—20 let vporab-' Ijali jo bodo veliko več. knjti njena moč se čim dalje tem bolj čisla in sama dokazuje svoje izvrstne lastnosti. Vsak kmet ima več ali manj izkušnje o : gnojenji in to vsak ve. da je koristen in potreben. Da pa dobi on dovolj dobrih lastnosti, mora se tudi bolj zanj skrbeti, da se lahko potem kaj njivi da drugače bode slaba njiva, ž njo pa tudi kmet sam. In kdo je tacemu gospodarstvu kriv -Dragi, to dokažejo le njive in njeni slabi pridelki. (Dalje prihodnjič ) Ia Laikefa okraja. G. okrajni sodnik Khern ne pozna člen NIN. drž. postave, ki pravi: .Vsi narodi v državi so jednakopravni. (imajo jednake pravice) in vsak narod ima nedotakljivo pravico varovati in gojiti svojo narodnost in jezik. Država pripo-znava jednakopravnost (jednake pravice) vseh v deželi navadnih jezikov v šoli. v uradu in očitnem življenju". G. okrajni sodnik Kern si upa to našo nedotakljivo pravico slovenskega jezika žaliti in kršiti neumestnim načinom, da nam pošilja kot cesarski uradnik le nemške dopise, nemške razsodbe in piše pri obravnavah nemške zapisnike iz česar nastajajo mnogokrat strankam stroški in tudi škoda, luyti stranke hodijo z nemškimi dopisi okrog in iščejo. 1 kdo bi jim jih raztolmačil, in večkrat se prigodi, da se jim ravno narobe raztolmači. Sodnija. ki nas ima varovati od škode, nam jo ie le pro-vzročuje. Mi imamo dober člen NIN. državne po stave, zakaj se nam toraj ne izpolnitev Tega smo si sami krivi. 1'radniki namreč tiščijo svojo zve-ličevalno nemščino in nam jo bodo tiščali, dokler se mi za svoj dragi slovenski jezik ne oglasimo, ki nam je v tem členu od države zajamčen ali zagotovljen. Vsakdo torej, ki dobi od sodnije kakor si bodi nemški dopis naj ga takoj vrne skli-cujoč se na člen XIX. državne postave in naj zahteva slovenskega tudi če nemški ume in morajo mu poslati slovenskega Dokler se pa mi sami ne potegnemo /a pravice, ki so nam pri-poznane. dotlej tudi naš jezik ne bode imel veljave in bodo delali i nami po avoji nemški volji. To Velja ne samo za sodnije. temveč za vse urade, kakor