Na Balknnu. ... if-r Brodovie velevJasti Krofti prec! Crno goro in ono zeraljo, ki se bo nekdaj v btodočih fiasih krstila na ime Albanija. Velevlasti hočeiio s svojim brodoviem poveda.ti, eesar niso Crnogorci iji Srbi po brzoiavu hoteli razumeti, da namreS ne smejo oblegati nadalje Skadra, in da morajo Srbi zapustiti zasedena pomorska mesta v bodoei Albaniji. Toda tudi tega jezika, ki ga govorijo velevlasti z brodovjem, Crnogorci in Srbi nocejo raznmeti. Pravijo, mir 3 Turgijo še ni sklenjen, Alba-nija še ni ustaaiovljena, \sled tega nima niliče pravice, nas motiti y naŠih bojnih naertilt. Crnogorci se tudi vT>raSujejo, zakaj ao jim pustile velesile meseoe in mesece streljati nja SkaHer, sedaj pa naenkrat ne, feprav se ni nic dogodilo, kar bi ta preobrat o;)raviCevalo. Vse velevlasti se udeležujejo grožiije proti Crnogor««m in Srbom, le Rusija ne. Proti splošnemu priČakovanjn se udeležujeta pomorske nprizoritve tudi Italija in Francija. Toda niti francosko niti italijansko Ijudstvo ne odobrava postopanja svojih vlad. Posebno italijanska javnost je nevoljna, kajti italijansk-a kraljioa Jeliea je lifierka Crnogorsk-ega kralja Nikite ter je zaradi svo]e ljubeznjivosti in lepoto nenavad.no priljubljena med italijanskim ljudstvom.. 'Zato sniatra ljudshio postopa)!ije vlaide kpt žaljeiro s^oje klraljine, kar znaČi veliko nežnost v Sustvovanju italijanskbga naroda. Ker ladje s svojim izpreliodom ne bodo ustrašile in uklonile niti Crnogoroev niti Srbov, zato se z napetostlo priSakuje nadaljnih' korakov od strani ve1-esil. Nadaljni koraki, s kbjimi se more doseci kaj ve8 uspehpv kakor z izprehajalnimi vožnjami, pa so edino-le — sila, Toda kal{V)r liitro se rabi sila, je lahko dvojno mogoce: da Rusija zapusti Srbe in Crnogorce, ali pa da Rusija z orožjem poseže vmes v prilog Srbiji in Crni gori, Potem pa imarao svetovno vojsko. Razmerje rned Rusijo in AvStrijo je skrajno napeto. Nevarnosti je še torej dovolj, in sedanja gotovo ni zadnja. Sedaj naganjajo velevlasti Srbe in Crnogorce iz Albanije, pozneje Se pride Gršk!a na jugu Albanije na vrsto. Tudi Grška ne bo 51 a iz albfmskin krajev, kakor hitro zagleda kako nasprotro ladjo na morju. Tudi tukaj bo Še prišlo do zapletljajev. ,,Skader ali smrt." S tem vzklikom stopajo Crnogorci v boj za SkaUer. Na kraljevo povelje se ]e dne 31. ma-rca- začel generalni naskok na skadrske utrdbe. Glavni in najhujši boj se je vršil za utrdbe na TaraboSu. Vel. T.araliOŠ jo visok 570 metrov, Mali Taraboš pp, ki je mocne.ie utrjen, iraa višino 394 m, Taraboškb utrdbe po veeinoma iz betona in so enake onim v niekdanjem 1'ort-Arturju,. Dne 31. maroa so se srbske in Srnogorske čete z veliko sik> navalile na utrdbe. Boi ie bil silno krvav na celi črti. Med tem ko so morale firnogorsko-gsrbske Čete rezati skoro na vsak kbrak bodeCe žične ograje, so raetali Turki z visokili taraboških utrdb ogenj med vrste napadaJcev. Ve»'dar hrabri crnogorsKo-srbski junaki so že prvi in drugi dau zavzeli 3 najvažnejSe utrdbe na Velikem Tarabošu in Mali Bardanjol, Popoldne dne 1. aprila so ie udalo dvoje nadaljnih utrdb. Boj ni prenelial niti pojioci, Manjši srbski in Črnogorski oddelki so se splazili v obližje turških okopov in so metali dinamitne 1-ombe na sovražnika. Tako so priSli oblegovalci dne 2. ap- rila do 200 korakbv pod vrh Taraboša. Nekateri listi so oelo prinesli poročila, da je Veliki Taraboš dne 2. aprila padel Crnogorcem v roke, kar. pa se žal še ni obistinilo. Oblegovalci so zasedli vse, razun 3 utrdb na vrtiuncu Taraboša- Tiirška posadka v tejx utrdbahi je torej popolnoma odre^ana od osialih turških cet in se gotovo ne bo mogla dolgo držati* Glavni naskok na Skader je dal kralj Nikolaj na večer dne 2. aprila tistaviti, vendar se niesto in utrdbe obstreljujejo naprej; oblegovalne Cete pa so se pripravl]ale i}a nov splošni naskbk, Dne 4. aprila popoldne je odpo. slal general Bojovifi, poveljnik srbske armade pred Skadronij k Essad-paši ottposlance s pozivom, da naj se uda in tako prepreSi nadaljno prelivanje krvi. Essad-paSa je odgovoril, da bo vstrajal do konca in se bojeval toliko časa, dokler bo imel le enega mOža. Kot odgovor na izjavo Essad-paše je odredil general Bojovic generalni naskok na trdnjavo. Vsa inlanterija in artileTija sta pričeli naenkrat na vseh sfraneh napadati utrdbe, Oblegovalne cete so zasedle zopet vec utrdb n,ad goro Siroko in Skiadrom. Dne 5. t. m. se je naskok prekinil, da se &ete odpočijejo za zopctne boje, Od 5. aprila naprej Crnogorci in Srbi utrjujejo zavzete okbpe. Turški in srbsko-Črnogorski topovi pa donijo le poredkoma. Od 31. marca do 6, aprila je padlo na srbsko-črnogorski strani gez 4000 mož, najvec Crnogorcev, kateri gr.edio po nekod brez povelja kar slepo v boj proti močnim tur&kim utrdbam. Glav. ne naskoke na Skader vodi srbski general BojoviS. Srbi in Crnogorci so se dne 7. aprila že pripravili na zopetni splošni naskok na Skader, vendar so istega za nekaj dni preložili, ker niso hoteli ocividno izzivalno kljubovati poveljnikiu brodovja pre'd Barom, a^ngleškemu admiralu, ki je pozval Crnogprce, naj po_ nehajo z napadanjem Skadra, sicer bo zaSel obstre. ljevati z bojnih ladij črnogorskb pristanišče Bar. Da se kralj Nikita ne zmerii mnogo za brodovje velesil, ki križari pred firnogorskiini pristani&6i, izr pricuje naslednji dogodek, ki ga prinašajo listi: Crnogorski kralj Nikolaj je dne 1. aprila po kosilu ravno spal in morali so ga zbuditi, da mu poroSajo, da se avstro-ogrslko vojno brodovje naliaja pred Barom. Dvorni maršal je kralju prieSital tozadevno brzojavko, na kar se je kralj obrnil in rekel: )vNe motite mojega spanja!" Črni bataljon. Zvezna Crnogorsko-srbska armada se je dne' 31. marca, 1. in 2. aprila, z vso silo v generalnem naskoku navalila na Skader, NajljutejŠi in naibolj Rrvav je bil boj za TaraboŠ. Kralj Nik!ita je izdal povelje, da se mora ta postojanfca vzeti zja vsako ceno. Na6elnik generalnega Šta.ba generala Martinovifia, polkovnik Plamenao, eden najbbijših Srnogorskih eastnikov, je zbraJ 6eto 600 mož, kateri so se na njegov poziv prostovoljno oglasili. S tem ,,crnim bataljonoin" se je navalil Plajnenac na turŠke postojanke, med tera ko je črnogorska artilerija turške iitrdbe močno obstreljevala-, ,,Crnemu bataljonu" se je posreSilo, prerezati žične ograje in se približati sovražniku. Ta pa se je vrgel z vso silo pa Crnogorce.. V turških vrstali so bili skoro sami albanski prostovoljci. Boj je bil naravnost obupen. Nož na noz, oko v oko, sta se borila sovražnika.. Albanski prostovoljci so imeli strojne puške, iz katerih so sipali z velikim uspeliom usodepolni ogenj v vrste naskakovalcev. Med tem so dooili Cr.nogorci pomoC. Došel je cetinjski in njegu^ki bataljon in 2 bataljoina iz Virpazarja, Turki so iz svojiii topov na Tarabošu bruhali silovit ogenj mf|ed vrste naskakovalcev. Krogle so kar kosile cele vrste Crnogoroev. Na obeh straneh so se borili z ne,primernim junaStvom. Turki sio se branili obupno. PolkovniKa Plamenaca je zadela krogla v Selo, junak se je mrtev zgrudil na 'tla, Vsi trije Srnogorski bataljoni so bili do malega unigeni. Uprizoritev bojnega brodovja velesil. Da bi Crnogorce in Srbe pripraivile velesile do tega, da bi opustili napadanje Skadra, so velesile odposlale pred Srnogorski luki Bar in Ulčirij svoje bojne ladje. Ž njimi h'o5e]o vielesile zapreti Crnogoroein prosto pot po morjuin tako prepreSiti Visakb nadaljno dovažanje vojnih' potrebšCin in živeža, Te demonstracije (uprizoritve) se udeležujejo: Avstrija, Anglija, Fran. cija, Italija in Nemcija. Rusija dozdiaj š,e ni poslala nobene bojne ladje pred crnogorskto obal in se najbrž tudi ne bo udel-ežila te uprizoritve velesil. Avstrija je poslala sledefie b.ojne ladje v crnogorske vode: !rFrano Ferdinand", ,,Ra<ieoOcy", ,,Zrinjski" in ,,Aspern" ter torpedolovce: ^Scliarfscliutze", ,,Dinara" in ,,U!lan", NemSija ima precl Crno goro le manjšo ladjo ,,Breslau"t Po vee bojnih ladij imajo pred Barom Italija, Anglija in Francija. Glavno ptoveljstvo vsega brodovja je prevzel angleški adrairal. Dne 5. t. m. je ta admiral kot poveljnik mednarodnega brodovja brzojavil iz Kotora črnogorski vladi in jo obvestil, da je došlo brodovje pred Bar in je zahteval, naj takoj odgovori, Se je Crna gora pripravljena, izpolniti zaliteve velesil, da preneha napadati Skader, Crnogorski ministrski predsednikj je odgovoril: ,,Glolx>ko obžalujem, da vidim modparodno brodovje, zbrano v crnogorskili. vodah v svrho, da izvrši pritisk na Crno goro, da bi se pokorila, želji velesil glede obleganja Skadra in ustavljenja sovra^nosti Crne gore v albanskem ozemlju. Crna gora vkljub pritisku, o katerem priča navzoSnost brodovja, ne more odnehati od stališča! ki o<Igovarja zahtevam med zajvczniki in Turčijo obstoječega vojnega stanja, kakor tudi od strani velesil ob izbruhu ^ovražnosti pro. glažene nepristranosti. To načelo se pa po navzoCnosti niednarodnegia brodovja v črnogprskih, vodah v škodo Crne gore krši," — Se'da,\ priSaikujejo admirali nafvodil svojih vlad, kako riaj jiadalje postopajio. Kam gredo Bolgari? Sicer.je res, da si vsi Bolgari zelijo miru, toda ne pod takimi pogoji, kakor jih ponuja premagana Turčija. Zato pa Se Bolgari niso položili orožja iz rok, Cisto gotovo je, da bodo zopet mogocno in z vso silo udarili nad Turke, 6e se pri mirovnih pogaianjih ne udajo Lolgarskim zaJitevam. Toda kje bo bitka?? Tega nihče ne ve. Skrivnostno kakor vselej, delajo tudi tokrat Bolgari vse priprave za, bodoCe spopade. In naenkrat bodo udarili, ako bo treba, Tako se je dosedaj vedno godilo. Bolgari malo govorijo, a mnogo delajo. Pred Odrinom je stala v.elik.a armatda z mnogošte,vilnirai morilnimi kanoni. Sedaj tam ni vec potrebna. Izvemo sicer, da je odkbrakala od Odriria, toda niS ni gotovega, kam. Ali proti Cataldčl, ali na polotok Galipoli? Nek.ateri mislijo, da proti polotoku Galipoli, kjer bodo s svojimivelikimi in težkimi topovi ki so gromeli proti Odr/inu, napadli in porušili dardarnelske turške trdnjave. Akb se jim to posreci, imele bi griške ladje prost vliod v Dardanele, kjer bi napadle slab^jše turško brodovje.. Akb pa je enkrat to unifteno, imajo Bolgari tob CataldSi prost vliod v Carigrad, kajti sedaj jiti ravno to ovira, da pridejo takoj pod ogenj topov turške mornarice, ako se Še nekoliko pomak;nejo proti Carigradu. To je nigibanje, toda Bolgari bodo storili to, kar je za-nje najugodnejSe. Dosedaj so njib. vojskovodje tako ženialno (duliovito) vodili bolgarsko armado, da jih obguduje ves svet. Kdo ie vjel Sukri-pašo? Ker se o predaji Sukri-paSe širijo po listih razlifine neresniene vesti, ceš, da je Šulcri-paŠa predal Odrin nekemu srbskemu poveljnikju, je izdalo bolgarsko vojno poveljni&tvo sledefio, od Sukri-pa&e sainega izdano izjavo: Dne 20. marca sem se nah^ajal s svojim generalnim štabom v molem glavnem stanu v stari utrdbi lldirin^ Ko so bolgarsko-srbske čete 2ez vzhbdni trdnjavski krog udrle v mesto, sem dal znamenje, da bojevapje prenelia. Piol ure pozneje je došel k meni poveljnik kraljevo-bolgarsKega polka, polkovnik Maršielov, kateri je ostal skbro eno uro pri meni. V spremstvu dven' častnikbv gardnega polfa sem se ppdal nato h generalu Vazovu, kateri se je nahajal v spodnjem delu mesta, sem se mu predstavil in ostal tam pol ure, na Ear me je general Vazov peljal v avtomobiln k mostu, kjer se je nafiajal general Ivanov, povoljnik druge bolgarske arma3.e. Ta me je zadrževaJ zopet pol ure. Nato seni se vrnil nazaj v svoj glavni stan. Med tem3 kb sem bil že odsoten, je prišel v moj stan nek srbski major z v«8irai vojaki, a jaz jili nisem videl, — S tem ptojasnilom Sukri-paše bo pač malenkosten in neljub prepir medsrbskimi in bolgarskimi listi zaradi yjetja Sukri-paSe za vselej pre-nehal. ¦ -r Mirovna pogajanja. Balkansiki zaveznilki so že odgovorili na velevlasti zaradi miru. Bolgialri is.pre;jemajo mejo EnosMidiah, toda ne za stalno, ampak sanio kot podlagp za nadaljna pogajanja. Zavezniki noSejo prepustiti odločitve o Egejskib, otokih velevlastim, ampak hočejo sami o njih odlofievati. Je res že odveS, kako se velevlasti oblastno vedejo in si prisvajajo pravice, ki ?im ne gredo. Glede Albanije zahtevajo za^vezniki, da se jim naznanijo nameravane meje ter izrekajo upanje, da so raeje takšne, kakoršnih si zavezniki ^eliio. Bol] nazorno receno, se to pravi, Skader mora pripasti Crni gori. Zaraidi vojne odškodnine so zavezniki odgovorili, da vstrajajo na tej zaiitevi, toda so zadovoljni, ako se o nje.j obravnava in sklepa na posvetovauju velesil z balkanskimi zavezniki, Mir nastopi še-le takrat, lcadar se Tur.ki izjavijo, da te predloge zaveznikov vsaj načeloma sprejme.jo. Nekateri misiijo, da se bo zdaj mir kknalu sklenil, kajti vse "drža-ve so že skrajno željne počitka. Dlrugi zopet pravijo, !d* še ne bo knialu miru. Ce tudi glede Skadra pade (Wločiteiv na to ali ono stran, vendar Se pride potem meja na jugd Albanije na vrsto, kjer je udeležena GrŠka. Tam se bo pa proti Grški usajala Italija, ki ne vidi r.ada, da postane GrSka na morju, ravno Italiji nasproti, vedno mognejSa, Zaveznik'i bodo morali br2kone tako doigo cakati z mirom, da se reiši vpraSanje glede grško-albanske meje. Blizu miru gmo že torej, vendar pa še tudi daleč.