1
Ji!:;.	:■:.	i.0^1
C * GLAS«.©8 DELAVgEV/	B^ŽiS
MJIŽNICA DOMŽALE	|-----^
61230 DOMŽALE	, (	L^m I ^ ^ 1 7^^ k .
r 3BJ JUU (3p>.%
UHAJA OD OKTOBRA 1965 • ŠT. 12 DECEMBER 1989 • LETO XXIV
# # # Sfeetm 1990 # # #
K
• V Tosami smo slavili
- Ob otvoritvi nove proizvodne hale
Novoletni pogovor
- Kaj nam bo prineslo leto 1990
Tokrat malo drugače
- Letos praznik Toša-me s podelitvijo priznanj bolj slovesen
Čez ograjo
- Ko Matija Jeretina sleče delovno haljo
Dedek Mraz
- S prazno vrečo je težko mahati
Razmišljamo
- O Vstavi po Vstavi
Uredniški odbor bralcem
- Mini in zdravja v letu 1990
SREČNO 1990 !
Dogodki, ki so nas spremljali in predvsem izredno obremenjevali v iztekajočem letu kažejo, da bomo za kolikor toliko solidno preživetje v 1990. letu potrebovali predvsem SREČOl Prišli smo namreč v stanje, ko odpovedujeta pamet in spoštovanje svetovno priznanih in preizkušenih zakonitosti in če tega ni, potem je pač SREČA še edino upanje.
TOSAMA in TOSAMO VCI lahko z optimizmom gledamo na prehojeno pot v letu 1989. Uspešno smo realizirali, ali pašo v izvajanju, pomembne investicije, aktivno smo delali na uvajanju predpisov Dobre proizvajalne prakse, intenzivno širimo računalništvo tudi v neposredno proizvodnjo, uspeli smo slediti ukrepom tekoče ekonomske politike v Jugoslaviji, tudi, oziroma, predvsem na cenovnem področju, s poslovnimi rezultati smo se v tekstilni dejavnosti povzpeli za nekaj mest, pa tudi na področju osebnih dohodkov smo sledili ali pa celo nekoliko prehitevali injlacijska gibanja.
Vendar, stanje v kakršnem smo in žalostno dejstvo, da izhoda iz stanja ne vidimo, nas obvezujeta, da smo tudi za prihodnje leto maksimalno pripravljeni na reševanje nalog, ki so pred nami. Ne bo nam lahko, optimizem in upanje nam daje že večkrat dokazana sposobnost našega kolektiva, da se sami spopadamo s problemi in jih tudi razmeroma uspešno rešujemo. Pri tem pa se moramo vseskozi zavedati, da se doseženi rezultati lahko zelo hitro izničijo in zato se niti za trenutek ne smemo uspavati, ampak stalno iskati nove poti k še boljšim poslovnim rezultatom.
Ob vstopu v 1990. leto vam drage sodelavke in sodelavci ter upokojenci TOŠA ME želim predvsem zdravja, zadovoljstva v delovni organizaciji, kateri pripadamo, miru in osebne sreče'
Edvard Peternel
4TA	f	£<? s r f	s*
ČJTa o/)/ti/zn ne tli mi,
is n/itn tla/ti po f(t(('t u, hitiwi ,
pred Mlatit) n tm a n t dal/aot, it a m a a o razita Sne širjaoi', tar c)l)(lafa .♦ p o /z Iz o fiio .* /.
ČJilieia in Miir
sa ni c) ft po s ta/a opojnosti nir.
Ij/tj, oetti' m sopli (/reje Mii lira in o. Itn Iz o žetim hiti hožja p tir a.
iJČa oh laka & e tli mi in... ille,
cSa/ ne hežieti, le to želim,
tla uidem ttorosii s etlan jetja neka,
tit nad oh/a ki morda srerttMi eloneka.
Č^looeka, ki ne, kaj želi,
ki ne, kakšnem n ri/jti nasproti kite
in ta natl ohlaki tiline,
tet u kraljes tna niline
morda na jdeta snoj rilj.	JHarjtina Jiaorie
Kljub vsemu: mi gremo naprej!
-	Kaj nas čaka v letu 1990?
-	Preživeli bomo le, če bomo dovolj prilagodljivi in inovativni. - Izkoristimo ugodne razmere, ki smo sijih ustvarili!
V hitro znižanje inflacijske stopnje ne verjamem, zato pripravljamo celotni GN za leto 1990 v DEM. V času visoke inflacije in likvidnostnih težav še bolj pridejo do izraza prednosti »združevanja prostih sredstev delavcev« v DO, zato kljub določenim željam nekaterih institucij, da bi preprečile delovanje hranilnih služb v podje-
tjih, lahko za sedaj zagotovim, da bomo gotovo našli obliko, ki bo še naprej omogočala nemoteno odvijanje te dejavnosti v Tosami. Likvidnostna problematika se bo očitno še bolj zaostrovala, reševati pa jo bomo morali v tesnem sodelovanju s komercialnim sektorjem, saj bomo kroničnim dolžnikom morali občasno ustavljati dobave oz. pogojevati dobave s plačilom predhodnih dobav. V računovodstvu v letu 1990 pričakujemo ponovne spremembe obračunskega zakona, saj je ta v svoji sedanji obliki nekaj nemogočega. Na področju osebnih dohodkov se bomo še naprej držali pravila: sproti izplačevati maksimalne osebne dohodke, kot jih dopuščajo rezultati, zunanja regulativa in likvidnost. Kot torej vse kaže, nas v letu 1990 gotovo ne čaka nič lepšega od tistega iz leta 1989, zato je toliko bolj smiselna naslednja želja: v letu 1990 želim vsem trdnega zdravja, dobrih živcev in zvrhano mero sreče, ki jo bomo vsi še kako potrebovali!
Želje nekaterih institucij so, da bi preprečile delovanje hrartilnih služb v podjetjih. Tovrstna dejavnost je koristna za delavce kot ja podjetje, zato jo bomo skušali v neki obliki zadržati.
Franc Gornik, dipl. ing.
V letu 1990 ne pričakujemo bistvenih sprememb v obsegu proizvodnje z ozirom na leto 1989. Obstajajo sicer realne možnosti povečanja belilnih kapacitet in da bomo uspeli priti do dodatnega stroja za proizvodnjo higienskih vložkov v novi kvaliteti, vendar z ozirom na sedanje potrebe po vati in damskih vložkih, smo prepričani, da teh ne bo problem plasirati tudi na tujem trgu. Glavne težave se pojavljajo v cenovni politiki. Spremembe cen repromaterialov domačih dobaviteljev kot tudi tečajne razlike, nas silijo v stalne korekcije cen našim izdelkom. Zato nam bo glavna skrb tekoče spremljanje gibanja cen in glede na visoko obrestno mero skrbeti za optimalne zaloge surovin kot tudi gotovih izdelkov. Z novim Zakonom o formiranju cen je prišlo do skrajšanja plačilnih rokov in s tem tudi do manjših, vendar tudi pogostejših naročil. Zato bodo potrebne tudi nekatere organizacijske spremembe pri odpremah in tudi selekcija kupcev z ozirom na poravnavo obveznosti do Tosame.
Zavzemam se za tržno naravnan gospodarski sistem, saj sem prepričan, da se bo Tosama s kvaliteto, asortimanom in pridno delovno silo lahko uspešno vključila v tržno gospodarstvo, ki ga bo žal z ozirom na sedanje politične razmere težko uveljaviti. Z Zakonom o zunanje trgovinskem poslovanju, ki se je začel uporabljati
1.	12. 1989 ter s spremembami in dopolnitvami carinskega zakona, je prišlo pri izvozno-uvoznih poslih do bistvenih sprememb. Skoraj ves repro-material je narežimu LB in občutno so se znižale tudi carinske davščine. Predpisanih je veliko variant, pri katerih se ne plača posebnih uvoznih davščin, ali pa se plačujejo v nižjih odstotkih. Za Tosamo je zelo pomemben 50. člen carinskega uvoza - uvoz zaradi izvoza - po katerem smo oproščeni pri uvozu carinskih dajatev. Zato bo glavna skrb komerciale spremljanje cen na domačem in tujem
trgu, priti do čimcenejših kvalitetnih surovin in tako postati konkurenčen tudi na tujem trgu.
Politične zahteve srbske SZDL po gospodarski blokadi Slovenije se bodo verjetno, vsaj v decembru in januarju, odrazile tudi pri poslovanju v Tosami Na nabavnem področju smo se z nekaterimi dobavitelji že dogovorili o nadaljnjem sodelovanju, druge pa bo-
mo zamenjali z dobavitelji na izven srbsko-črnogorskem področju. Na prodajnem področju pa se bomo trudili, da bi izpad cca 15 % prodaje v Srbiji, vsaj delno ublažili s povečano prodajo v Sloveniji, Hrvaški in z izvozom. Omeniti velja, da v tujini spremljajo politično gospodarska dogajanja v Jugoslaviji in bo ob naši ponudbi blaga sigurno pritisk na znižanje cen.
-	rekonstrukcijo belilnice s povečanjem kapacitet za beljenje,
-	nakup linije za izdelavo cik-cak vate,
-	nakup linije za higienske vložke,
-	nakup stroja za izdelavo tamponov iz gaze,
-	sterilizator,
-	pakirne avtomate za pakiranje vložkov in plenic.
Smo za tržno naravnan gospodarski sistem. Sedanja politična situacija nas sicer ovira, vendar spričo kvalitete, sodobnega asortimana in pridne delovne sile lahko računamo na uspešno uveljavitev TOSAME.
in še več manjših strojev. Seveda pa v prihodnjem letu vseh naštetih investicij ne bomo mogli realizirati. Prednost bo imela tista investicija, ki bo prinašala večji dobiček.
Na področju investicijskega vzdrževanja bomo predlagali predvsem taka dela, ki bodo omogočala prehod na novo kvaliteto dela v skladu z normami o dobri proizvajalni praksi. To pomeni, da bo teba urediti prostore, obnoviti stroje in tehnološke postopke tako, da bo zagotovljena željena kvaliteta izdelkov.
Tržne razmere nas bodo prisiljevale v zmanjšanje stroškov. V ta namen bomo morali stalno izboljševati organizacijo dela, povečevati produktivnost in varčevati na vseh področjih. Iskati bo treba že znane notranje rezerve in odkrivati nove.
V težkih gospodarskih razmerah bomo preživeli le, če bomo dovolj prilagodljivi in inovativni. Zato bomo morali pri našem delu upoštevati tržne razmere in v naše podjetje uvesti tržno miselnost.
V proizvodnem sektorju nismo v zadregi, ko je treba posredovati predloge za Gospodarski načrt, saj je vedno tako, daje želja več kot možnosti. Podobno je tudi za leto 1990, ker se nam v tem letu povečajo obveznosti za odplačilo kreditov.
Delavci iz proizvodnega sektorja bi radi predvsem čim več novih strojev, da bi modernizirali proizvodnjo in izboljšali kvaliteto. V ta namen bomo predlagali sledeče naložbe:
Znovim proizvodnim projektom smo pridobili na prostoru, kar bo omogočilo ureditev in obnovitev tehnoloških postopkov. Tako bo dosežena tudi željena kvaliteta izdelkov, s katerimi se bomo lažje plasirali na zahtevni evropski trg.
Janez Kralj, dipl. oec.
Pogled na leto 1990 z vidika dela sektorja kaže na to, da bomo predvsem nadaljevali z nalogami, na katerih smo delali v letu 1989.
Konec leta 1989 smo instalirali nov računalnik, v začetku leta pa je bil sprejet načrt izgradnje celovitega informacijskega sistema podjetja. Izdelava uporabniških programov za računalniško podporo upravljanja proizvodnje, vodenja financ in računovodstva bo omogočilo pomembno posodobitev poslovanja.
V letu 1989 je bil izdelan sistem nagrajevanja na osnovi razvidov tako, da nas v letu 1990 čakajo naloge sprejemanja in uvajanja novega sistema.
Naloge organizacijskega značaja so vnaprej manj predvidljive in se pojavijo kot posledica problemov posameznih področij poslovanja.
Izgradnja informacijskega sistema podjetja zahteva sodelovanje širokega kroga sodelavcev, zato si za leto
1990 lahko predvsem zaželimo čim-boljšega sodelovanja pri izvajanju nalog, ki lahko pomembno prispevajo k razvoju podjetja.
Za to smo si v preteklem obdobju ustvarili ustrezne pogoje in je potrebno, da jih izkoristimo in razvijamo na-prej.
Redno delo kontrole, ki predstavlja vhodno kontrolo surovin, medfazno kontrolo polproizvodov, procesno kontrolo v proizvodnji in izhodno kontrolo izdelkov, bomo še naprej dopolnjevali glede na sproti se porajajoče zahteve kot:
1.	Priprava mehčane vode za belilni-co zahteva dodatno kontrolo vode.
2.	Uvajanje dobre proizvajalne prakse z uvajanjem proizvodnje pomožnih zdravilnih sredstev po serijah zahteva ekzaktno in po serijah vodeno izhodno kontrolo in urejeno kontrolo dokumentacije.
3.	Nova pridobitev klima sobe nam bo omogočila, da bomo določene tekstilne preiskave vršili na klimatiziranih vzorcih, s tem bodo rezultati realnejši in bodo imeli navzven večjo veljavo.
4.	Upamo, da se bo v letu 1990 našel tudi denar za kako novo merilno napravo ali instrument, saj je bil zadnji pomembnejši aparat nabavljen pred 10. leti.
5.	Procesna kontrola naj bi ščasoma postala avtokontrola, a tako da bo vsak strojnik sam odgovarjal tako moralno kot materialno za kakovost izvedbe izdelka. Ta avtokontrola naj bi se postopoma začela uvajati.
6.	Na ravni DO se bo treba odločiti o realizaciji lastnega mikrobiološkega laboratorija ali razširitvi te dejavnosti z zunanjim izvajalcem. Vsekakor bomo tako ali drugače vključeni v izvajanje teh nalog.
7.	Največ sil pa bomo usmerili v izvajanje Pravilnika DPP; tako izpo-poljnjevanje že začetih akcij v sanitetni konfekciji kot uvedbi teh pravil v drugih oddelkih.
Franc Anžin, dipl. iur.
Nova zakonodaja oz. spremembe obstoječe (Zakon o podjetjih, novi predpisi o delovnih razmerjih...), nam v letu 1990 narekujejo pripravo novih samoupravnih splošnih aktov v našem podjetju. To bo prav gotovo ena najpomembnejših in najobsežnejših nalog v splošno kadrovskem sektorju, ki pa se je začela že v letu 1989 s sprejemom Statuta, ki je pogoj za registracijo kot podjetje.
V okviru prilagajanja samoupravnih splošnih aktov z novo zakonodajo in Statutom bo potrebno pripraviti akte za vsa področja, ki se normativno urejajo. Največ sprememb se pričakuje na področju delovnih razmerij, saj
je že zvezni zakon prinesel vrsto novo- moupravni splošni akti pripravljeni sti, predvsem pri razporejanju delav- tako, da nam bodo omogočili vključi-cev, disciplinskem postopku, prene- tev v sodobne gospodarske tokove, hanju delovnega razmerja, pooblasti- V letu 1990 želim vsem sodelavkam lu direktorja in vloge sindikata.	in sodelavcem uspešno delo in dobro
Ne glede na to, da bo delo zahtev- počutje v podjetju ter zdravja, sreče no, sem prepričan, da bodo naši sa- in zadovoljstva.
ki naj bi ga uspešno realizirali s skupnimi prizadevanji vseh zaposlenih v podjetju, predvsem kar zadeva kvaliteto in točne dobave, kar nam bo omogočilo tudi doseči boljše prodajne pogoje, zlasti s kupci, s katerimi sodelujemo že dalj časa. Pri naših naporih za izvoz bomo morali verjetno tudi deloma odstopati od našega programa in se vključevati v želje naših ino-
partnerjev po drugačnih izdelkih oziroma drugačnih kvalitetah, kot jih delamo mi.
Ne glede na zunanjetrgovinsko zakonodajo, ki bo veljala v letu 1990, menim, da bomo morali naše uvozne potrebe pokriti z lastnim izvozom in to naj bo izhodišče za naše delo v letu 1990.
Letošnji izvoz bo v primerjavi z lanskim komaj dosežen. To pomeni, da moramo naš izvoz na konvertibilno tržišče občutno povečati, ne glede na to, da nam niso poznana merila vezav uvoza z izvozom.* Iz dosedanjih obiskov pri kupcih je opaziti, da trg v Evropi oskrbujejo naši konkurenti iz EGS, to je Turčija, Španija, Portugalska, Grčija; zlasti so nam nevarni Turki z nizkimi prodajnimi cenami vate. Tudi naš dosedanji največji zunanjetrgovinski partner Italija je zmanjšala naročila za prvo polletje prihodnjega leta predvsem v gazi. To nam narekuje nujno iskati druga tržišča oziroma druge kupce predvsem na zahodnoevropskem tržišču in v Skandinaviji.
Tudi vse slabše plačevanje domačih kupcev nas bo prisililo v večji izvoz,

V TOSAMI SMO SLAVILI
Iz pozdravnega govora ob otvoritvi nove proizvodne hale 25. novembra letos
Z naslovom »S KVALITETO V EVROPO 1992« nas je uredniški odbor našega glasila popeljal v prebiranje prispevkov zadnje številke »TO-SAME«.
To ni ne prvi in tudi ne zadnji odraz naporov našega kolektiva v smeri iskanja poti h kvaliteti dela in poslovanja, kakršnega pozna razviti zahodni del Evrope. Prav tako današnja slove-
snost ob otvoritvi novega proizvodnega objekta ne pomeni začetka ali konca potrebnih aktivnosti, ampak pomeni samo enega od pomembnih korakov k cilju, ki ga ponazarja uvodoma navedeni naslov.
Dva razloga, ki sta bila nekaj leti kot želja in potreba stalno prisotna pri načrtovanju nadaljnega razvoja TO-SAME, sta bila odločujoča, da smo leta 1987 pričeli načrtovati in v letu 1988 pristopili k izgradnji objekta, ki ga danes otvarjamo.
Prvi je občutno pomanjkanje proizvodnega prostora, potrebnega za na-
mestitev nove opreme, ki jo potrebujemo, če želimo slediti svetovnemu razvoju in vsaj delno razbremeniti obstoječe oddelke, ki so bili prenatrpani in zato stalno izpostavljeni veliki požarni in drugim nevarnostim.
Drugi razlog pa je v GMP normah, oziroma predpisih o dobri proizvajalni praksi, ki so v zahodni Evropi v polni veljavi, pri nas pa se preko ustreznega zakona tudi že pričenjajo izvajati, in ki pomenijo, da mora biti proizvodnja sanitetnih izdelkov urejena praktično tako, kakor je urejena proizvodnja zdravil. Vsestranska analiza je pokazala, da v obstoječih objektih zahtev teh predpisov ne moremo uresničiti - razen ob izredno visokih stroških in ob občutnem krčenju proizvodnega programa. To pa ne bi bilo smiselno, saj je naš cilj, biti kompletni na področju proizvodnje sani-
istočasno z izgradnjo pričeli z ustreznimi organizacijskimi pripravami. Eno leto in pol aktivno deluje team kakovosti, ki ga sestavljajo najodgovornejši člani tistih delov kolektiva, ki imajo na kvaliteto dela, poslovanja in izdelkov največ vpliva.
V to delo teama smo vključili tudi zunanjega strokovnjaka, sicer sodelavca Zavoda za farmacijo in preizkušanje zdravil. Priprave so zaključene in v oddelku sanitetne konfekcije, ki se nahaja v zgornji eteži novega objekta, smo že začeli z neposrednim izvajanjem novih predpisov. Ni nas sram priznati, da smo se lotili zelo zahtevne naloge, pri katerih se vsi skupaj učimo. Vendar pričetek je tu in postopoma bomo sprejete principe poslovanja uvedli v celotni delovni organizaciji.
letnih izdelkov za potrebe zdravstva, pa tudi kompletni in‘v Jugoslaviji vodilni v proizvodnji izdelkov ženske in otroške higiene.
Pogoji poslovanja v začetku 1988. leta niso bili ugodni za tako obsežna investicijska vlaganja, zato tudi odločitev ni bila lahka. Pri tem so se logično postavljala vprašanja o umestnosti investicije v zid, ki sam od sebe ničesar ne daje.
Tega smo se tudi zavedali, vendar smo se kljub temu odločili za investicijo, saj nam je z izgradnjo tega objekta dolgoročno omogočeno nadaljnje napredovanje in spremljanje dogajanj na razvitem zahodnem trgu in seveda tudi nadaljnje proizvajanje že osvojenih izdelkov za področje zdravstva.
Da smo uvajanje predpisov dobre proizvajalne prakse ali GMP norm vzeli resno, potrjuje tudi to, da smo
ZAHVALA ZA POMOČ
Priznanja, grafiko akademskega slikarja Vinka Tuška z naslovom Zid, smo podelili vsem, ki so nam pomagali pri gradnji našega objekta:
Banka Domžale, Inštitut za ekonomiko investicij pri LB Ljubljana, Vojni servis Beograd, Farmacija Zagreb, Republiški komite za industrijo in gradbeništvo. Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, Slo-venijaprojekt Ljubljana, Beton Zagorje, Lokainvest Školja Loka, IMP Ljubljana, Skuščina občine Domžale - Komite za gradbeništvo, Splošno združenje tekstilne industrije Slovenije-
Uroš Slavinec, republiški sekretar za urbanizem in gradbeništvo:
»Čas je pokazal, da uspevajo le tiste tekstilne tovarne, ki so svoj program specializirale. Tosama se je pravilno orientirala, če bo takšno pot ubirala še naprej, se za njeno prihodnost ni bati.«
Rado Meden, direktor Tekstilne tovarne Senožeče:
»Veselimo se z delavci Tosame. Vaš uspeh je tudi naš uspeh! Naša tovarna je s TOSAMO začela in z njo hodimo še naprej.«
Jože Pogačnik, upokojeni direktor TOSAME:
»Vesel sem, ko gledam napredek tovarne. Nekoč mi je lastnik Kocjančič dejal, da mu ni hudo, ker je zaradi nacionalizacije tovarno izgubil, saj ga njen razvoj razveseljuje. Za izgradnjo objekta, katerega otvoritvi smo danes priča, lahko kolektivu glede na kratek čas izgradnje in težke pogoje samo čestitam!«
Uroš Ceglar in Miha Repovž, učenca:
Hodita v 4. razred osnovne šole in jima notranjost tovarne ni popolnoma neznana. Ravno sedaj se v šoli učijo o lesni industriji, vesta pa, daje Tosa-ma tovarna sanitetnega materiala. Danes bi si rada ogledala novo halo, zanimiva pa se jima zdi tudi godba.
Franc prašnikar, upokojenec:
»Upokojen sem že od leta 1968, v tovarno pa me je sprejel še Kocjančič, kot 76. delavca. S Francem Belcija-nom sva prišla isti teden. Ko sem odšel v pokoj, je bila tu le konfekcija, tkalnica ovojev in tkalnica gaze. Ravno smo delali tesarska dela za sedanje filtre. Razvoj Tosame spremljam vse-
skozi, bodisi preko časopisa ali pa preko hčere in vnukinj, ki so tudi zaposlene tu.«
Jože Vidmar, upokojenec:
»Bil sem prvi kurjač in danes s presenečenjem gledam novo kurilnico. Pogoji dela takrat in danes... primerjave enostavno ni. Upokojen sem 8 let, vendar me dogajanja v tovarni še vedno zanimajo. Če imam le možnost, se udeležujem vseh srečanj, ki jih pripravlja kolektiv.«
Poročilo o gibanju osebnih dohodkov za mesec oktober 1989
Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu oktobru 1989 vsebuje podatke po oddelkih, sektoijih in za celotno DO.
Poročilo vsebuje osebne dohodke za polni delovni čas in osebne dohodke pripravnikov.
Poprečni, najnižji in najvišji osebni dohodek povzemamo po metodologiji obrazca RAD -1.
Najnižji osebni dohodek je bil dosežen v oddelku sanitetne konfekcije, na delih in nalogah ocenjenih s 3. kategorijo, z dosegom delovnih rezultatov 11 % in s faktorjem delovne dobe 14 %.
Albina Kosmač
POROČILO 0 GIBANJU OD V DO TOGAMA ZA MESEC JKTOBiU_	Štev. poročila
RAZREDI V 000 din		P .-.	0 I	zve	D N	I	E K	T 0			SKB	ERS	KS	TRS	SON	VOD. DO	D 0 TOŠAMA
	PR	TO	TŠT	BE	VO	MI	SK j OK		PMS	?iD-							
— l&ooo		3				55	16	2				1		1			56
16ooo-17ooo	4	6	2		1	35	18	7	2								57
17ooo-18ooo	3	3	4		1	25	18	14	9		5		1				33
18ooo-13ooo	3	12	5			25	15	17	u		4		17	1	1		lo9
19ooo-2oooo	4	5			1.	13	4	13	13.		5	1						95...
2oooo-21ooo	2	11	11	2		5		1	11				9	4			55
21ooo-22ooo	1	1-	___8		_iL_	..1 _		2_		!_			2_		1		2		e.	1_			. .3.2 .
',7ooo-25ooo 23ooo-24ooo	_ 1...	T”	2 2		3_	ri-	--T		:		2_	_I				4-				_52_ _
29ooo-25ooo	4		2		1	2	1		1		l	1 ■	~ 1	1			15"”
25ooo-26ooo		2		2	2	5					1	l	4	5			7q
26ooo-27ooo	2		2	3	2	2				1	5	2	5	3	1		54
27ooo-28ooo	1	1	2		1		2_		1_	2	2			1	4	5	9		1	52
?8ooo-79ooo	1.	. .1	2	.._s.		_2			2			1	5	6			?5
29ooo-5oooo			2	5		1			5		1	1	5				14
3oooo-31ooo			1	2		5					-i		' l	4			' 12
51ooo-52ooo			1		1				1	1	2	1	2	4			15
52ooo-53ooo	2									2	1	1	3	2			15
53ooo-54ooo		1		1	1			1			5	2	1	1			11
54ooo-55ooo				1	2		2	1					2	2	1		. H
35ooo-58ooo												1	1	1	2		5	.
3Sooo 	^	1	1	1	2	1	2			1	5	4	5	14	14	2	1	52
SKUPAJ	29	53	54	51	22	162	77	60	60	8	55	5o	99	79	9	2	31o
POVPREČNI OD	21.782.586
NAJN12JI OD	v	14.431.5oo
NAJVIŠJI OD	59.744.900

L Priznanja delavcem za delovne jubileje
za 30 let dela:
7.	Cerar Marija (1942)
2.	Cerar Marija (1937)
3.	Dimič Mitar
4.	Kasagič Alojzija
5.	Klopčič Bernarda
6.	Kocjančič Jožefa
7.	Korošec Frančiška
8.	Košir Ana
9.	Mandelj Marija
10.	O solin Franc
11.	Peterka Marija
12.	Poznič Frančiška
13.	Prašnikar Marija
14.	Rokavec Marija
15.	Smolnikar Štefka
16.	Stupica Marija
17.	Udovič Avgust
18.	Bizilj Franc (1936)
19.	Bokal Franc
20.	Cencelj Ana
21.	Drešar Pavla
22.	Marčun Ema
23.	Prstec Darinka
24.	Rozman Janez
25.	Vidovič Ivan
26.	Kaplja Zofka
27.	Rožič Ana
28.	Klopčič Ivanka
29.	Hribar Katarina
30.	Jeretina Matija
- za 20 let dela:
1.	Babič Stanka
2.	Burja Olga
3.	Bizilj Marija
4.	Cerar Ivana
5.	Česen Slavka
6.	Drčar Milan
7.	Ficko Zora
8.	Florjančič Vasilija
9.	Gorjup Franc
10.	Gotar Joži
11.	Jurkovič Dragica
12.	Jenko Metka
13.	Kerč Štefanija
14.	Korošec Marija
15.	Kovač Urška
16.	Keršič Pavla
17.	Kvas Ivana
18.	Lebar Marija
19.	Limoni Vlasta
20.	Marolt Magdalena
21.	Marolt Marta
22.	Mav Frančiška
23.	Pavli Slavka
24.	Peterc Cveta
25.	Podmiljšak Jožefa
26.	Ravnikar Francka
27.	Ručigaj Stanko
28.	Sušnik Ivanka
29.	Šuštar Pavla
30.	Urankar Štefka
31.	Urbanija Marija (1953)
32.	Zabret Silva
33.	Žankar Antonija
34.	Bizilj Jože
35.	Cerar Franc
36.	Drolc Janez
37.	Drobne Marjan
38.	Ferlič Cecilija
39.	Hafner Marjan
40.	Hribar Jože
41.	Judež Zvonka
42.	Kerč Francka
43.	Kunstelj Darinka
44.	Pervinšek Marjan
45.	Štempelj Danica
46.	Vidmar Jože
47.	Banko Vida
48.	Barlič Marjeta
49.	Brodar Danijela
50.	Grošelj Majda
51.	Kodba Fani
52.	Ocvirk Valentina
53.	Pavovec Olga
54.	Petrovič Breda
55.	Ravnikar Ivana
56.	Zupančič Miran
57.	Sršen Jože
58.	Us Danica
za 10 let dela:
1.	Adlešič Darinka
2.	Cerar Silvo
3.	Černohorski Miro
4.	Erjavec Stanislava
5.	Hafner Marta
6.	Hiti Milena
7.	Kos Dorica
8.	Lavrič Janez
9.	Lenček Marija
10.	Ložar Vera
11.	Mlakar Marija
12.	Rokavec Zofija
13.	Rovšek Milena
14.	Slovša Branka
15.	Smrkolj Marjana
16.	Šum Marija
17.	Urbanija Marta
18.	Urbas Marija
19.	Vodlan Sonja
20.	Zabret Vilma
21.	Bizjak Bernarda
22.	Bergant Andrej
23.	Cerar Anton ing.
24.	Grilj Franc
25.	Kušar Franc
26.	Lubinič Marjana dipl. iur.
27.	Novak Miran
28.	Ocepek Vinko
29.	Repac Marjana
30.	'Zajc Branislav
31.	Rems Janez
32.	Cerar Marko
33.	Kremič Marko
II.	Priznanja inovatorjem
Za inovacijski predlog, kije bil sprejet v zadnjem letu, je prejel priznanje: Tov. KOS MIRO - za izvedeno tehnično izboljšavo »Mehanično zapiralo vode za izpiralno vodo.
III.	Priznanja zmagovalcem športnih tekmovanj
v letu 1989
Za športne dosežke, dosežene v okviru tekmovanj, ki jih je organizirala osnovna organizacija sindikata:
BALINANJE
-	za I. mesto: INŠTALATERJI -za II. mesto: TKALNICA OVOJEV
-	za HI. mesto: BRATJE KERČ
ŠAH
-	za L mesto: MIHA AN D REJ K A
-	za II. mesto: JANEZ LA VRIČ
-	za III. mesto: JOŽE KERČ
KEGLJANJE ŽENSKE
-	za I. mesto: MINKA ŠTRUKELJ
-	za //. mesto: JOŽI KERČ
-	za III. mesto: DARINKA KUNSTELJ
KEGLJANJE MOŠKI:
-	za L mesto: JOŽE KERČ
-	za //. mesto: JANEZ LIMONI
-	za III. mesto: JANEZ STARE
e£)	<2>
MALI NOGOMET
-	za I. mesto: POMOŽNI OBRA TI
-	za II. mesto: EKSPEDIT
-	za III. mesto: TKALNICE

STREUANJE
-	za I. mesto: JOŽE VIDMAR
-	za //. mesto: JOŽE PRENAR
-	za III. mesto: JANEZ REMS
Of? *•<!
Zzče. ^
NAMIZNI TENIS:
-	za I. mesto: STOJAN HRIBAR
-	za II. mesto: DUŠAN OSOLIN
-	za III. mesto: IZTOK LAMBER-ŠEK
MIRO KOS, 34-letni ključavničar, je kot vzdrževalec v belilnici zaposlen 7 let, je pa tudi avtor edinega inovacijskega predloga, ki je bil v letošnjem letu sprejet v Tosami:
»Že dalj časa se je dogajalo, da je ob pritisku v kotlu brizgala vroča tekočina, kar je ogrožalo delavce v bližini, saj nismo vedeli, kdaj se bo ven-
til odprl. Zato sem razmišljal, kako bi vročo tekočino odvedel v kanal in odvrnil nevarnost poparjanja. Tako je nastala izboljšava, za katero sem prejel priznanje.«
Miro je predlagal že več tehničnih izboljšav. Sam skromno pravi, da to ni nič posebnega. Pri delu večkrat naleti na kakšno težavo, kakšne pogoste okvare, neprijetnosti. Tako se zamisel za izboljšavo porodi iz želje po olajšanju dela in preprečitvi zastojev.
»Tega ne delam za denar. Zato ne razmišljam o vedno novih inovacijah, pač pa le, kolikor je potrebno pri delu, ki ga opravljam,« je še pristavil Miro.
Mi pa mu ob njegovem dosežku iskreno čestitamo in si zaželimo, da bi z njegovim znanjem in izkušnjami pridobili še kakšno izboljšavo.
ML
Svojo krono nosim v srcu, ne na glavi. Ni pokrita z diamanti in je nevidna: pravim ji zadovoljstvo. To je krona, kije bila kraljem redkokdaj dana.
Shakespeare
KO SE SLEČE DELOVNA HALJA
Še v prijetni sončni jeseni smo bili na Matijevi domačiji. In ko bodo vtisi objavljeni v glasilu, se listi deves ne bodo več košatili v zlatorumenih barvah in zemlja bo že trda in zmrznjena.
Ampak v teh jesenskih dneh mora Matija in njegova družina hiteti z delom, kajti vse mora biti ob svojem času narejeno v hlevu, na njivah, travnikih in gozdu. Živina zahteva svoje, pridelki morajo biti zasejani in pospravljeni ob pravem času ali pa jih nimaš dovolj za vso dolgo dobo, ko narava počiva.
sebi. A ko je hiša vedno bolj skupaj lezla, ni kazalo drugega, kot da se jo loti temeljito in od temeljev. Potem je bil na vrsti hlev. Od krav, bikov in konj mu je zadnji priredek, to je žre-biček, povzročil največ skrbi. Ni in ni kazalo, da se bo zmazal, tako da je
Matija je zadovoljen sredi tega dela. V bloku bi ga pobralo. Saj v začetku ni imel v planu kmečkega dela. Pa je prišlo kar čez noč. Smrt mame zaradi kapi, pa operacija očeta zaradi želodca, v hlevu pa živina, ki se je vedno oglašala ob času hranjenja in zahtevala svoje. Tako se zavihajo rokavi, lotiš se vseh opravil, ki so povezana drugo z drugim ob spoznanju, da druge rešitve ni.
Pa se je Matija lotil tudi hiše. Le okna bi prezidal, je najprej sklenil pri
tudi veterinar obupal in mu že napisal potrdili za klavnico. Matija je sklenil sam pri sebi, da bo poizkusil vse. Saj tudi v bolnici pri kakšnem bolniku zdravniki obupajo, pa se nato vse obrne na bolje. Pa je skoraj dva meseca vse ure prebil podnevi in ponoči v hlevu. Vsaki dve uri je vzdigoval žrebič-ka in ga vlekel h kobili, da je sesal. Žrebiček si je opomogel in sedaj krepko rezgeta ob Matijevem prihodu, saj dobro čuti, koliko je storil zanj.
Matija si pri delu pomaga z mehani-
zacijo. Tu je stekla beseda o inflaciji. Ko je kupoval traktor, je bil 9 starih milijonov, prav tak je sedaj 40 starih milijard in to v primerjavi s plačo takrat in sedaj je tako velika razlika, da ne kaže drugega, kot da se star traktor kar naprej popravlja.
Matiju je že marsikdo rekel, naj ostane doma, ker bi se že preživel. »Za hrano ne bi bilo problema, toliko bi že pridelal, ampak kdo bi plačal socialno zavarovanje in vse ostalo«, je rekel Matija. »Že žena je ostala doma, trije otroci pa so tudi vedno imeli svoje potrebe«.
Tako bom gospodaril še naprej, če bo dopuščalo zdravje, pa tudi taki časi so, da bo najbrž prišel prav vsak košček obdelane zemlje, kajti tudi otrokom bo še treba pomagati, saj se jim prihodnost slabo obeta«, je dodal Matija, s pogledom ošinil okolico svoje domačije in dobrodušen smehljaj skril med brke.
Vida Vodlan
Daleč od ponorelega sveta
Daleč od ponorelega sveta v bližini modrega neba, uživam v lepoti gora in v vsem, kar narava da.
V objemu zelenih planjav sredi omamnih vonjav, na vročem soncu sedim in v lepoti od ugodja zamižim.
Od doživetij srce mi zavriska, a nekje ljudi hitri tempo »stiska« sredi zelenih planjav iščem svoj mir in vem, le tišine spoznanju je vir.
PO USTAVI-O USTAVI
Skoraj nima pomena pisati o Slovenski ustavi, ker je bilo (in bo) še veliko napisanega o tej »sporni« ustavi Slovenski »sindrom« se je še okrepil. Toda še nobeden takšen akt ni »zbudil« tolikšne množice ljudi. Ta »zbudil« ima seveda dva pomena. Prvi, »Slovenski« je ta, da se nikdar ljudje na Slovenskem niso toliko zanimali in sodelovali pri oblikovanju ustave kot pri tej. Torej teza o volji slovenskih politikov, ki da je vsiljena narodu - ne drži.
Drugo »bujenje« pa je uprizoril CK ZKJ skupaj z deli zvezne skupščine s svojo inačico video noči. Namen je bil jasen - disciplinirati SR Slovenijo in ji vsiliti demokratičen centralizem, kije ostanek realsocialističnih metod dela in kar je tudi prvina tega istega socializma - »o omenjeni suverenosti narodov«.
Spet se je pokazalo (kolikokrat še), da ljudje mitingirajo zaradi stvari, ki niso bistvene. Bistven je gospodarski položaj in ga s takšnim »načinom« objektivno še slabšajo. »Določene sredine« pa vešče izkoriščajo »afero« z namenom to dejanje prikazati kot sovražno, da je ona »druga sredina« kriva za njihovo brezizhodno stanje. Sicer pa že vrabci čivkajo...
Torej, kdo se torej »bori« za Jugoslavijo. Tisti, ki Jugoslavijo takšno, kakršno je pač bila, še naprej potrebujejo. Da bi prerazdeljevala denar ne glede na delovni prispevek. Zdaj resnično obstaja realnost, da bo vsak postavljen na »lastne noge«. To je tudi sedanjemu voditelju protibirokratske revolucije moteča zahteva, ker bi to znala ogroziti njihove »rezultate«.
Na vsak način rabijo dokaz o »pravilnosti« svoje politike, ker pa dokaza še vedno ni (tudi mednarodno priznanega) je treba kazati na tiste, ki so temu krivi.
Ni uspelo Sloveniji obleči »premajhno srajco«. To bo pomemben premik tudi za ostale v Jugoslaviji in nekje jim je ravno to dvignilo samozavest.
Ko pa že ustavne spremembe povezujejo s Kosovom. Saj je stična točka:
Ekonomija. V Sloveniji, kot najbolj razvita republika, je ekonomsko gledanje bilo prej prisotno tudi zaradi odstotno večjega izvoza in zaradi tega stikov z razvitim svetom.
Obupno stanje na Kosovu pa pomeni nasprotje. Tu ne bo napredka, ker bodo Kosovci imeli še vedno občutek, da delajo za druge, to pa je slaba spodbuda in dvomim, da se bo s tem načinom stanje kaj kmalu popravilo. Vrenje je že pokvarilo odnose znotraj narodnosti, kar pomeni še manj možnosti za napredek.
Znoj, samo znoj obeta Markovič (ampak znoj od dela, ne od nošenja transparentov), v tem smo za enotno Jugoslavijo, to je tudi bistvo ustavnih sprememb v Sloveniji. Vsak zase in vsi skupaj - od orožja h krampom - še bolje k računalniku. Samo tako bomo ostali skupaj, če ne, bolje da se umakneš tistemu, ki zliva nate gnojnico in delaš svoje naprej in tudi zase.
Tudi najbolj zadrti realsocializmi (DDR) se sesipajo, zato, ker v prvi vrsti ne dovolijo človeku svobode in poleta duha.
V Sloveniji pač izbiramo ono drugo - nekrvavo obliko socializma - po meri ljudi.
Izogibaj se kozla od spredaj, konja od zadaj, zlega človeka pa od vseh strani.
Ruski pregovor
ZDRAV DUH V ZDRA VEM TELESU
Balinarji se radi dobimo v prostem času pri svoji igri. Tako se znamo pošaliti, tovariško sodelovati tudi pri tekmovanju med oddelki. Tako je bilo do sedaj.
Zadnje tekmovanje pa nas je v taki meri razočaralo, da smo trdno odločeni, da prekinemo z balinanjem, če se samo še enkrat kaj takega zgodi. Med nami ne more biti prisoten športnik, ki svojega sodelavca najprej s kolenom sune v trebuh, nato pa hoče še razbiti steklenico, da bi z drobci poškodoval sotekmovalca.
Teh misli smo vsi balinarji in ne želimo nikoli več takega sodelovanja.
Balinarji
TOSAMA - podjetje v družbeni lastnini s popolno odgovornostjo
SATUT SPREJET
Z referendumom 8. decembra letos smo se v TOSAMI izjasnili, da postanemo podjetje v družbeni lastnini. Referenduma se je udeležilo 79,5 % delavcev, za statut pa je glasovalo 67,4 %.
Tako smo sedaj pripravljeni za vpis v sodni register, čaka pa nas še uskladitev ostalih naših aktov s statutom. Te akte bo sprejemal delavski svet.
PASJE BOMBICE
-	Nad svojim dvoriščem razglašam suverenost. Na dvorišče ne puščam več sosedovih kur - pa ne zato, ker kokodakajo, ampak zato, ker brskajo in - serjejo.
Vsaka primerjava z aktualnimi dogodki je - lepo vas prosim - zlonamerna.
-	1. decembra se je v Tosami zgodil srbski - pasulj.
-	Kec pomeni cvek, torej je Kecman cvekar. Ali je potem kaj čudnega, da se dogaja, kar se dogaja.
-	SR Srbija poskuša navezati stike z Izraelom. Ni čudno, oba imata podobne probleme z - muslimani.
-	Državljanske vojne so v načelu vedno med severom in jugom. Svetovne pa med vzhodom in zahodom... Zaradi lege Jugoslavije bi to bila torej svetovna državljanska vojna.
-	Srbi so objavili bojkot. Ne razumete? To je razumeti boj kot... Don Kihot.
-	Srbi zahtevajo, »en človek, en glas« za zvezno skuščino. Prav. Mi pa zahtevajmo »en človek, en dinar« za v zvezno blagajno.
-	13-tica je res nesrečna številka. Po 13. kongresu ZKJ gre vse narobe. Po 13. kongresu ZSMS ja šla ZSMS v franže. Pa še 13 jih primejo na nesojenem mitingu.
-	Mar veste, daje Munchen bližji kot Beograd.
-	V Bileči smo se Slovenci zbirali pod lipo. Toda to je bila vrba Žalujka.
Suverenče (pravilno preberite)
Ni tosamovska, je nagradna!
Direktor nekega podjetja se je zgodaj zjutraj odpravljal z letalom v sosednjo državo na poslovni sestanek. Ko je urejal prtljago in dokumente, se je spomnil, da je pozabil potni list v predalu svoje pisarne. Poklical je taksi in se odpeljal v podjetje. Pri vhodu je pozvonil nočnemu čuvaju, kije pritekel in rekel: »Nikar ne pojdite na pot. Letalo, s katerim boste potovali, se bo zrušilo. Moje sanje me o tem nikdar ne varajo.«
Direktor je bil vraževeren, pa mu je veijel. Čez nekaj ur je slišal po radiu, da seje letalo ponesrečilo in da so vsi potniki mrtvi. Poklical je nočnega čuvaja v urad, se mu toplo zahvalil za opozorilo in ga odpustil iz službe.
ZAKAJ?
Odgovore pošljite do 10. 1. 1990
Spoštovani!
Sporočam vam, da sem z velikim veseljem sprejela pismo in sliko. Napravili ste mi lep spomin.
Mogoče se bomo pa še videli na srečanju. 3. 2. 1990 bom imela že 85. let. Čas hitro teče.
Sedaj pa vam želim veliko uspeha v naši tovarni. Največ pa zdravja, to je glavno.
Iskreno vas pozdravljam in želim srečno in veselo novo leto 1990.
Fani Pohlin
Tosamovci moji!
Zao mi je, što se ne mogu odazvati na vaš poziv. Podjelim radost vašeg jošjednog velikog uspjeha. TOSAMA je moj život i zato se radujem i želim vam i nadalje mnogo uspjeha na svim polj ima vašega rada.
S spoštovanjem vaša
Marija Bubanj
Sindikalni organizaciji DO »TOSAMA« se prav lepo zahvaljujem za večkratni obisk, cvetje in denarno pomoč med mojo boleznijo!
A Ima Kerč
NAGRADE
Samo štiri pravilne rešitve ste poslali to pot. Tako je žreb namenil nagrade:
1.	nagrada: Marija Miketič - pripravljalnica
2.	nagrada: Eka Siard - upokojenka
3.	nagrada: Justi Kokovec - upokojenka
Čestitamo!
DEDEK MRAZ
Da bo moral Dedek Mraz mahati s polno vrečo - tako je kazalo sprva. Sredstva, kijih je v začetku leta namenil sindikat za naše otroke, so bila sedaj v decembru tako pičla, da smo že skoraj ostali brez Dedka Mraza. Na pomoč smo priskočili s skladom skupne porabe. Tako bodo naši otroci (oz. so že) prejeli darilni bon v vrednosti 1.000.000 din. Bon prejmejo otroci od 1. do vključno 8. leta starosti.
V mesecu decembru praznujejo ROJSTNI DAN PROIZVODNI SEKTOR Proizvodnja medicinskih sredstev
Cvetkovič Stanka, Ficko Anton, Grošelj Marija, Klopčič Ivanka, Kovič Majda, Maček Marijana, Merkužič Cveta, Ocvirk Antonija, Pozmč Janja, Sitar Marija, Štirn Mojca, Žužek Tilka
Pripravljalnica
Cerar Martina, Vesel Albin
Tkalnica ovojev
Cerar Bernarda, Cerar Ivan, Jeretina Brigita, Kerč Štefka, Jeretina Marija
Tkalnica širokih tkanin
Cerar Brigita, Cerar Marija, Flis Silva, Grujič Sašo, Kerč Janez, Kobl Marta, Pevec Ivanka, Bezjak Štefka, Pivec Dušan
Belilnica
Prenar Silvo, Urankar Franc
Otroška konfekcija
Burkeljca Irena, Ivanetič Majda, Jeretina Marica, Lenček Marija, Stupica Marija
Sanitetna konfekcija
Armeni Ana, Bervar Anastazija, Cerar Marija, Kokalj Martina, Lukman Marija, Miklavčič Frančiška, Mencinger Aleksander, Nemec Aleksander
Mikalnica
Bedenik Štefanija, Cerar Ivanka, Cerar Frančiška, Cerar Silvo, Jemec Dragica, Kerč Štefka, Pele Ivanka, Prelovšek Ani, Peterlin Irena, Rožič Elizabeta, Pervinšek Marjan,^ Šuštar Roman, Štrekar Zvonka, Štrukelj Stanislav, Urankar Štefka, Urbanija Marija, Žebovec Olga. Lebar Marija
Vlaknovinski oddelek
Cerar Silvo, Cerar Franc KOMERCIALNI SEKTOR Judež Zvonka, Gornik Franc, Kuhelj Ludvik, Osolin Dušan, Piskar Niko, Rozman Štefan, Sedeljšak Franc, Cerar Majda
SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR
Cerar Marija, Mežnar Silva TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR - POMOŽNI OBRATI
Krasnik Marija, Lajevic Andrej, Hribar Jože, Kerč Jože, Osolin Božo
FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR
Florjančič Olga, Cerar Marta
SEKTOR ZA ORGANIZACIJO IN NAGRAJEVANJE
Korošec Tatjana, Kralj Janez
ODŠLI IZ DO:
Repnik Vida - prenehanje delovnega razmerja Resnik Robert - v JLA Lutar Boris - v JLA Žebalc Andrej - v JLA Erbežnik Milan - v JLA
PRIŠLI V DO:
Pavlovič Helena - urejevalka prostorov v Mikalnici
RODILI SO SE:
Antonijevič Igorju - sin Žnidar Andreji - hči Golob Mariji - hči Mulec Iztoku - sin
POROČILI SO SE:
Semprimožnik Dragica por. DACAR
''/Jrttt/i bralci!
LŽelinu* Dtnn, </zz !>i nono /eto IW O p reži d eli .sre e rt o in rtimt)e), t> mirte tre
ili^eje	''Mretlttiiki tMU*0*
IrednišiitullKirlo«:
VliJli tata Mijdi Štempihar, Zdenka knlalj. Irena Šarc, Jana Viderpar, Jnie Podpeakar, dipl. inj,, Danica Artelj ■ OOZSS,
Franc Gornik, dipl, ■;.. OOZk, Iztok hlnlee • 00».
Nada konta ■ Magajni. Marjana lihinii. dipl. inr. - >la™ urednik.
Glaslo TOSAM A izdajajo delavci delo« organizacije TOSAMA, Vit. Jaranov«vaJS.
Iz^a enkrat metanol IM boli.
Mt TCP .Djnro Salajs TOZD Paphkoofekcija kilo.