277. ittvilk mmm I LiubljHt. i petek 8. tanin lazu. on. (iti SLOfENS ta popoldne, laime«U a*Mj« ta rrafl S Prostor 1 ml m X 54 «/« za male oglase do 27 ml m viSIne 1 K, Od 30 m/m višine dalje kupčijskl in nradnl oglasi 1 mfm K 2*—t notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m:m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede Inseratov na i se -Miloži znamka za odgovor. BpravmtftTo »Slov. Naroda*1 in „Narodna Tiskarna11 Hnaflora nlica al 5, pritlično — Telefon št. 304. nStneanskf Narod« v Jmf aaUvfttfta celoletno napsej plačan • K 180— polletno 90*— 3 mesečno • • 45*— I . ........ 15- v Mnelfnoi In po V ineaenaetio: celoletno • pelleteo . . f. 3 mesečno . V- V • T. .. K240 — w 6C — Pri morebitnem poviiinju se ima daljša naročnina doplačati. Novi ncročniki naj oo4!jeio v prvič naročnino vedno gMF* po nakj^mci. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. UiOdnUtro tfStor« Nareda" Kaaflova nlica H. S, I* nadstropje Telefon »tar. 34. Dopise opral le podpisane in Rokopisov no vrata. Posamcina številka vali« 1 krono. Po itn i m platana v gotovini. Primorska bol. Praznujemo z zanosom obletnico naše svobode in našega ujedinjenja, nasi bratje tam preko pa obhajajo rudi svoj jubilej, obletnico pri-četka najhujšega trpljenja. Vedno večje postaja to trpljenje, včasih tako silno, da tudi mj čujemo turobno bol. ki odmeva neprestano od zelene Soče na vse strani. Težko in neveselo življenje je usojeno našim bratom tam preko, osobito v krajih, ki so od vojne največ trpeli. Bantšica, Kostanjevica. Opatje selo. vsi kraji ob Soči so en sam klic bede. nepopisne bolesti. Hiše so razbite, polja razdejana, za gradnjo in popravo hiš pa ni nikjer nobenih sredstev. Pač je mnogo dobiti od sedanje laške vlade posojila za popravo hiš na račun vojne odškodnino ali vsa posojila, ki za obnovo nikakor ne zadoščajo, se vknir-zijo na posestvo. Z obrestmi ter padanjem denarja raste dolg sam od sebe tako. da preneha biti nas človek lastnik svojega rodnega doma. dasi je pri tem delal kot črna živina, kajti kdo naj verjame v resnost akcije za obnovo? Polja so še danes natrpana granat in razstreliiv. in kolikokrat se zgodi, da orač plača z glavo, ker orie svoje polje. Koliko živine je poginilo od neprestano eks-pk)cu*rafočin granat! Vinogradi so bili skoraj vsi uničeni in pridelek, dasi eden najboljših na svetu, ie mal in ne prehrani liudi. 2ita in moke ni, živine manjka in se-dai je prišlo največje zlo, da je laška vlada zmanjšala aprovizaciio in ob Soči dobiva prebivalstvo samo doI kile moke na teden po državni ceni. Vrhutega je dala italijanska oblast vse žito in poljske pridelke pod najstrožjo zaporo, tako da si oni. kateri sam nic ne pridela, ne more niti za denar kupiti najpotrebnejših živil. Prebivalstvo trni lakoto in si ne more najti niti zaslužka niti podpor, ker vse službe se oddajajo le renjikolom. izplačevanje podpor pa je ustavljeno. Na Krasu se pridruži k temu Še nova nesreča, pomanjkanje vode. Večina vodnjakov je razrušenih, v premnogih pa je voda vsled mrtvecev okužena in zato nepitna. Kraški vodovod napravljen med vojno, ie zaprt za kraško prebivalstvo. Vedno ponavljajoči se slučaji bolezni so posledica okužene vode, in vsled po-manjaknja dobrih saniarnih razmer in nezadostne prehrane umrje največji de! obolelih. V razdrtih hišah, brez pohištva in brez kuriva žive sedaj v zimi naši bratje tam preko in vendar nosijo možato svoje nadčloveško trpljenje in vstrajao. in niti grozne upravne, niti še slabše sodnijske razmere ne upog-nejo njih volje. Vsem onim. ki tako radi govore o naši Jugoslaviji, bi svetovali, da odidejo za par dni v Julijsko Bene* čiio. da spoznajo malo svet in da iz-previdijo, da se pri nas ne živi slabo. Laška uprava je bila že od nekdaj slavna, ali sedanja na zasedenem ozemlju prekaša vse. Za primero navajamo le par zgledov. Kdor priloži svoji prošnji dokumente, ta se nikakor ne sme čuditi, če jih nikdar več ne vidi. Večina učiteljic ie že brez svojih maturitetnih izpričeval. Če je kdo imenovan na kako mesto, se dostikrat zgodi, da o tem ne izve nie-gov predstojnik uradno nikoli niti ne besedice. Na železnici ie uradnikov brez števila, ali poizkusite po-iz vede ti. kdai gre vlak. V najboljšem slučaju vam odgovori uradnik le: »To sredo, mislim, da v tem in tem času«. Naravnost grozne so iudiciielne razmere. Za varnost življenja ni popolnoma nič preskrbljeno. Umori so na dnevnem redu in se le izjemoma preiskujejo. Še slabše je z varnostjo lastnine. Vse tatvine in vlomi ostajajo nekaznovani, in ko ie šel javit nas človek tatvino, mu je odgovori! načelnik žendarmerije: »Kaj hočete? Ljudje so kradli m bodo kradli!« Zasledujejo se edino le politični nrestopki in ti seveda le proti našim ■iudem. Ako reče kak Italijan proti Emanuelu, nič za to. ali gorje, če to stori Slovenec. Tako mora prestajati naslednjo, popolnoma že vpeljano proceduro. Uklenejo sra v težke verige in pod močno stražo ga odvedejo v žendarmerijske zapore. Tam ne dobi nobene hrane in vsak dan je redno za z'a ju trk silovito te-pen, da mnogi izgubi pri tem življenje aH pa postane invalid. Potem šele pride na sodnijo. S torturami se izsiliujejo priznanja in nam so poznani slučaji, ko >e nastavil orožnik na obtoženca bajonet in tako izsilil priznanje. Nemogoče je popisati vse trpljenje Primorcev v kratkem članku, toda tudi to kratko, kar smo omenili, zadostuje, da razume vsak, s kakšnimi občutki je sprejel primorski narod rapallsko pogodbo. Niso sicer pričakovali, da postanejo državljani ljube jim Jugoslavije, ali opravičeno so se nadejali, da jim Jugoslavija, če jih že žrtvuje zaradi lastne sreče, iz- govori vsaj osebno varstvo in najnujnejše pogoje za gospodarski in nacijonalni obstoj. Niti tega nismo storili Primorcem. Italijani pa delujejo sistematično za obubožanje naših ljudi, da jih tako posilijo v obup in da se iz* sele ali pa udajo pooplnorna v svojo usodo. Še nam naši vrli bratje varuieio zemljo, ali skrajni čas je. da tudi mi premislimo niih trpljenje. Praznik nase svobode je gotovo k "temu nai-primerneiši in čas je. da poskrbimo za njih varstvo in za njih srečo. Primorska bol ne sme iti mimo nas, temveč v naša srca. da porodi stoter en sad! DuhounlSka politika." 99 >Beogradski Dnevnik« je te dni priobčil pod tem naslovom članek, v katerem pravi med drugim: :•-Nekoč sem v Sarajevu govoril z nekim bodžo (muslimanski duhovnik). Razpravljala sva o vprašanju narodnosti in vere. Takrat mi je hodža rekel: >Vidite, mi hodže, popi in fratri, smo razcepili in razdelili ta narod, ki se sedaj prepira in sovraži radi vere, a vendar nobena vera ne ukazuje, da se bližnji mora preganjati, zatirati in ubijati. Kakor dva brata lahko različno mislita, pa se zaradi tega mod sabo ne prepirata in ne preganjata, marveč skupno živita pod enim krovom, tako bi tudi ta nas narod lahko veroval, karkoli bi hoteL.inživelmed sabo v slogi. Todri že naši stari so pravili: ^Složni bratje nove dvore grade, a nesložni podirajo tudi starec. In res. Nobena politika ni zadala našemu narodu večjega gorja, kakor ta duhovniška politika, ki je oddelila Srba od Hrvata, Hrvata od Slovenca in od Srba. Tako politiko so obsojati daljnovidni ljudje že v srednjem vetu, a ka-mo-li danes v 20 ^tolerja? Tega sarajevskega bodžo se čeeto spominjamo, zlasti kadar čitamo po časopisih, kako razvijajo klerikalci in za njimi nekateri muslimani na verski podlagi svojo politično agitacijo, zahtevajoč razcepljenje naše kraljevine. To agitacijo na verskem temelju so najbolj razvili člani in voditelji ljudske stranke tako v Sloveniji, kakor na Hrvatskem. Na eni strani hrvatska zajednica z .Lafcinjo na čelu, na drugi strani pa ljudaka stranka z drjem KoroScem na čelu. Vsaka kvari in nisi na svoj način, ono kar so ustvarile cele generacije, ono, kar je zgradil narod po morju prelite krvi. Duhovnik Korošec je zagrešil v svojih sebičnih težnjah, zahtevajoč avtonomijo Slovenije, in agi tirajoč za njo. veHko politično hudodelstvo. On je v trenutku najusodnejšega stanja jadranskega vprašanja, ki tako globoko reže v splošne interes«* nače kraljevine, zlasti pa v interese Hrvatov in Slovencev, smatral za potrebno, da zapusti prestolnico in or^ido na agitacijo, 8 katere se neče vrniti in najsi ga tudi brzojavno pozivajo na ministrske seje. S svojo agitacijo skuša izvesti svojo klerikalno organizacijo tudi na Hrvatskem v Slavoniji. Sremu. Dalmaciji in Hercegovini ter stopa v zvezo z jugoslavensko muslimansko organizacijo za to, ker je konf osi Jonama. V srednjem veku je bil nas narod razdeljen na bogonrile, patrijarhiste in papiste, kar je imelo za posledico medsebojne borbe, dokler nas niso podjarmili Turki. Pod Turki smo, razdeljeni na muslimane, katolike in pravoslavne, služiii nekoliko stoletij Turkom, Nemcem in Madžarom. In danes smo si po tolikih mukah in tolikih žrtvah jedva izvojevali svojo državo. A že nam grozi duhovniška politika, da nas zopet razdeli po verah na pravoslavne, na katolike in muslimane. In na čelu te brezumne, te ubojniške in zločinske politike napram našemu narodu stoji duhovnik dr. Korošec s svojimi pristaši. On je postavil za nositelja svoje liste moža., ki ga obtožujejo, da ie deloval ne samo za razpad 97. polka marveč radi proti nali državi. Celokupno duhov-ništvo v Sloveniji zlorablja svoj položaj in celo svetišča v svrho poritične agitacije. Tudi škof dr. Jeglič izrablja svojo visoko službo in ukazuje svojim svečenikom da prirejajo alužbe božje, da bi Bog podelil zmago klerikalcem. Napadajoč nasprotnike pri agitaciji govore klerikalci, kako bo ta aH ona stranka p srbsko pomočjo uničila katoliško vero tn kako Srbi pošiljajo slovenske katoliške vojake v Albanijo. Ti ljudje pripovedujejo svojim oveieam. da so Srbi prodali Koroško Nemcem, slovenske interese pa Italijanom. Toda, ako bi Frankovci .Radičevci. zajedničar ji in klerikalci ne 'podirali še nedograjene in neorganizirane kraljevine in ako bi vse pokrajine, vsa mesta in sela živeta v jedinstvu, slogi in v pravem bratstvu, bi pač Italijani ne nastopali, kakor nastopajo. In veliko vprašanje je, že bi si v tem slučaju naM zavezniki UpaM, da bi se igrali z našimi interesi tako, kakor delajo to sedaj. Jedinstva nimamo za to. ker ca niso hoteli imeti dr, Laginja in dr. Brejc dr. Jeglič in dr. Drinković, dr. Šurroin in "Radić. Na čelu vseh teh stoji duhovnik Korošec, ki je med njimi najbolj prepreden in za našo kraljevino najopaznejši mož, zakaj politika, ki jo on vodi. je smrtonosna za napredek našega troimenskega naroda, ker zavaja ljudstvo ter ga podi nazaj v mračni srednji vek, kjer so bile na dnevnem redu inkvizicije, grmade in temne ječe. Zategadelj doli ž duhovniško politiko srednjega veka! Pristopajte k ,,Jnga-sloiienski matici!4' Madžarski glasov! k njtihR norma Italijo ie Marijo. V Budimpešti so niso dosti zmenili za rapallski sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Madžarska država preživlja tako težko notranjo krizo, da so ljudje malo menijo za zunanje dogodke, e?e le ko je prišla iz Beograda vest, da utegne slediti političnemu sporazumu med Italijo in Jugoslavijo tudi vojaftki sporazum, so se zganili, češ, to pa utegne biti naperjeno proti Madžarski. >Uj Nemzedeg« pise: Priobčujeino notico o morebitnem vojaškem sporazumu z vso rezervo. Mogoče bi se zdelo, da je Jugoslavija v zameno za provi zori čn o opustitev Reko m jadranskih otokov prosila pomoči pri Italiji proti Madžarski v svrho, da si zagotovi izvršitev trijanonskega mirovnega sporazuma, vendar realni interesi in dosedanja politika Italije izključujejo, da bi bila ona storila sUčen korak. Verjetnejšo je, da beogradska vlada razširja to vest z ozirom na bližnje volitve. Pa tudi če hi bila Italija kupila za to ceno rešitev jadranskega problema, nimamo mi Madžari nikakega vzroka, da bi se kaj bali. Prihodnji dogodki pobijejo ta sporazum, kakor bodo pobili vsako drugo zvezo ali sporazum, ki je prisiljen in nasproten naravi in ima gospodovalno svrho v škodo evropskega miru. aNemzeti Vjeag« izvaja: Beograd-' ski Usti hočejo povdariti zlasti napram prebivalcem v Bački in Banata, da je Italija že* sklenila ali da bo sele skleni-, la defenzivno zvezo z Jugoslavijo, slično ozki zvezi s Ceuoslova&ko repu-, bliko. Ni gotovo, kako se bodo razvijale, razmere v Evropi, ampak gotovo je, da< dokler bodo gojili Srbi ekspanzivne, misli na vzhodnem Jadranu in bodo sanjali o jugoslovenakem Trsta in o jugo-s)ovenski Reki, ne more biti med Italijo in Jugoslavijo nobene interesne skupnosti. Nemogoče je, da M Italija sklenila z Jugoslavijo kako zvezo proti Madžarski. >Pester Lloyd< misli, da je to izmišljotina srbskega časopisja. Pa če tudi bi bila taka vest resnična se nima Madžarska vznemirjati. Vojaški dogovor Jugoslavije s OehoslovaŠko republiko in torej analogno z Italijo predvideva slučaj napada s strani Madžarske. Mednarodna madžarska politika pa izključuje vsak agresivni namen, takoj da so taki sporazumi samo teoretično-; ga in akademičnega značaja. Nasprotno, glede na staro prijateljstvo, ki ob-; stoja že stoletja med Italijo in Madžar-; sko in glede na novo dokaze simpatije, ki jih je dala Italija zadnje dve leti Madžarski, more italijansko - jugoslo-, venska zveza biti samo dobrega pomena j za Madžarsko. Italija, tudi če je zaveznica Jugoslavije, ne bo mogla pozabiti svojih simpatij za Madžarsko, ka-; tera nima z Italijo nikakega interesnega spora. Fran Govekar: 129 Soltanla. (Dalje.) »Zopet razmišljaš! O. Bog. pusti vse misli in bodi tako moja, kakor sem tvoj jaz: ves. ves... na veke, Marijanica!« je vzkipel on in jo močno objel. »Tvoja sem... moram biti!« »Moraš? Nerada torej?« »Ne, ne, srečna, srečna sem... A vendar: kaj bo, ko se vrne — mož?« »Ne dam te! če prav se zarotita nebo in peklo, ne dam te, duša moja! — Glej. doslej sem živel kakor zver... v temi in gnusobi: s teboj šele sem postal pravi človek. Zdaj se je začeln svitanje mojega življenja. Ti solnčece moje! Vzidi, ogrej me, ozdravi in prerodi me!c In poljubil jo ie na drhteče ustne. Iz njenih oči pa so kapljale solze... druga za drugo... druga za drugo... V sosednji sobi so se oglasili koraki. Bil je profesor Pelzel. Nič se ni pošalil, kakor je bila sicer njegova navada. Resno je gledal na ljubimca, poklmal s svojo že nekoliko osivelo, bujno kuštravo glavo ter dejal: »Gospoda Desselbrunnerja sem srečal, gospa. Novico imam za vas.« še huje je pobledela Marijanica In vzdih -nila je: »Moj mož se vrača?« * »Nikoli več, gospa!« je odgovoril profesor slovesno. -Svobodni ste zopet.« »Moj Bog. umrl ie?« »Utonil! Z vsem plavom vred. go€pa... Že teden dni je, odkar se je zgodila nesreča. Tam za Krškim nekje. Grozno je. A prestal je. Vaš mož že leži v grobu.« »V grobu! On v grobu, a jaz...?« »Nerazumljiva so božja pota, gospa.« je odgovoril profesor. »In vidite, tudi jaz ne dvomim, da je resnica: kar Bog stori, vse prav stori!«-- In profesor se je obrnil ter odšel v kuhinjo. »Lovrenček, znosi na mizo!« je dejal. * Danes moraš streči ti, zakaj gospa ne more. Saj znaš, dečko?« ■m — »He, znam... znam!« je odgovoril Lovrenček. si opasal Marijaničln predpasnik in stopil k ognjišču. Ubeijska šola se je prvič uveljavljala v Ljubljani: Lovrenček Je tisti dan sijajno dokazal, da ni živel zaman pri Premrovu in rajnem Prašnikarju ... Nežika VerderbeHca je dobesnela. Vse jej je šlo narobe. A zdaj bodi konec — Kričala bi bila najrajša, pa morala se Je premagovati, to je bilo najhuje. Kazati se ponižana užaljeno, ostavljeno, ne, tega ne za nobeno ceno .. . pa vzemi vrag vse skupaj 1 Brez slovesa je izginil iz Ljubljane general Murat! Niti sporočil jej ni, da odrine! Če bi bil poslal vsaj pobočnika ali kakršnegakoli častnika ali vsaj najnižjega vojaka z vestjo: gospod general mora neutegoma odtod ter ne utegne priti sam niti za hipec po slovo ... ne, nikogar ni bilo k njej. Kakor raztrgano rokavico jo je vrgel proč in ne spomni se je pač nikoli več! Taki so moški. Vsi enaki. In vendar, o njem le mislila, da je ves drugačen. Saj je bila tudi do njega Vsa drugačna, kakor do vseh drugih ... O Bog, mislila je, da je v raju, a zdaj je padla nazaj v najčrnejše peklo! Saj si ni ničesar domišljala. Dobro je vedela, da more trpeti njena sreča le kratek čas. Toda upala je: vsaj nekaj tednov, In potem leta večno svežih spominov na dneve, ki jim po njih lepoti in razkošju ne more biti primere . , . V obupni strasti se ie premetavala vse noči po svoji postelji, razpaljena od poželenja in bičana od sle, ki ji jo je zbudil najkrasnejši mož, kolikor jih je videla na svetu: svoje krasne gole roke je iztezala v temo hrepeneče, ih-teča in z zobmi škrtajoča: »Joahim! Joahim!« Kar videla ga je pred seboj s tistimi njegovimi plam teči mi očmi. kakor bujne črešnje napetimi rdečim! ustnicami, kakor črn baršun gostilni in mehkimi valovitimi lasmi. Kar slišala je njegov glas, ki je govoril tako srčkano mehko nemščino, vsak čas pomešano s sladkimi francoskimi dobrikavimi besedami, ter njegov zdravi, nalezljivi smeli. In kar čutila je njegove jekleno trde, a v objemu nepopisno uežne roke ter njegov poljub, ki je razburil dušo ia telo do ekstaz, ki jih ni niti slutila . . . Zaman, zaman. Odjezdil je brez besedice ter ji s tem izrazil: Igrača si mi bila, a pravnic več! In vse je kipelo po njej. Dr. Repič! Niti njega ni več! Prejšnje čase, ko se je poigrala s tem, onim ... k njemu se je vedno znova vračala. Vedno vesel, vedno ljubezniv in humoren, vedno temperamenten je bil lepi, mladi eleccan, najprijetnejši ljubimec, kar jih je spoznala v svojem življenju. NiČesarsl nista očitala, ničesar odpuščala. Niti spraševala se nista, kaj sta doživela medtem, ko se par dni, včasih celoj par tednov nista videla. Ljubosumnost 33 Smešno! Ničesar si nista nikdar obetala in ničesar obetala. A vselej se je zgodilo, da sta se končno' našla le znova, se nasmehnila, si pogledala oko v oko ter se razumela. Tako udobna, mirna, tako zakonska je bila ta njuna ljubezen, da sta si šaleč opetovano dejala: »Samo cerkvenega blagoslova nama je še treba in stvar bi bila popolnoma v redu!« — A zdaj je bilo resnično konec tudi z Repičem. / Tako sodijo Madžari Imajo prav, ter gotovo je, da Italija ae bo storila Napram Madžarski nikakega koraka na Jjubo Jugoslaviji Vendarle utegne ta vest na Madžarskem pohlepnost po pridobivanju jugoslovanskega ozemlja pO* tisni ti nekoliko bolj v ozadja Politične uesfl. ss Sestanek političnih društev JDS fee vrši, kakor običajno, jutri v petek tone 3. t. m. ob 10. na magistratu. = Dr. Trnmbio o ratifikaciji rapalske pogodbe. Split, t decembra. V razgovoru s tukajšnjimi novinarji je izjavil nas bivši zunanji minister dr. fTnimbič, da smatra ratifikacijo rapalske pogodbe za končno veljavno, ker jo jje Izvršil ministrski evet in regent, kar kor to odgovarja srbski ustavi, ki je iedino merodajna v naši državi. O konstituanti je dejal, da mora biti v prvi jvrsti sposobna za delo, da more izdelati ustavo, ker je to njena edina nalo-Sga. — Potreben je sporazum med strankami in sicer na široki podlagi JPo zasiguranju mej naše države mora jprieeti pri nas novo življenje osobito &a ekonomskem in finančnem polju. Na .vprašanje, ali bo imela pogodba z Ita-jiijo ugoden vpliv na graditev železnic av našo državo, je odgovoril dr. Trum-sbič, da smatra sklenjeno pogodbo za jvažen akt, s katerim smo dosegli, da Je Ozemlja, ki nam pripada, popolnoma neodvisna, da smo 6vobodni na vse etra-tni. Naš teritorij je prost katerekoli cjednarodne obveze. = Dr. Vesnić o važnosti položaja. Ministrski predsednik dr. Vesnić de povabil k sebi zastopnike časopisja in jim pojasnil važnost sedanjega položaja, ki je nastal po volitvah ter jih ijz oziram na ta položaj prosil, naj bi 'delovali na ta da se vsi patriotično čuteči elementi zbero k skupnemu delovanju za državo. -hI = Konferenca demokratske stranice. >Jutaxnji list« javlja iz Beograda, da se je 30. novembra v kabinetu prosvetnega ministrstva sestal odbor de-;mokratske stranke, ki je razpravljal o 'molitvah in o taktiki, katero nameravajo demokrati zavzeti napram položaju, ki so ga ustvarile volitve. = Radicevei bodo zahtevafi revizijo 'državnega ujedinjenja? Zagrebški »Hr-{Vat< piše; >Od postanka Narodnega Ve-[oa ni bil naš narod že vprašan o usodi jisvoje domovine. Zato je pri volitvah •Odklonil vse oner ki so mislili, da lah-Iko zapostavljajo njegovo voljo v teh (vprašanjih. On se je postavil na stali-[šee revizije vseh aktov, ki so se izvršili •po 29. novembra 1918. Nam se zdi, da [tiči v tem politični pomen včerajšnjih ivolitev in zmage seljačke stranke. To s velik dogodek v naši politični in na-i zgodovini.< — Ne moremo verovati, da bi Hrvati, in naj si bodo to tu-Radicevći, pričeli sedaj s politiko vizije državnopravnoga akta, ki se je šil dne 1. decembra 1918, ker bi to Pmenjalo toliko, kakor da bodejo raz-i državo. Na tej poti bi jim Slovenci se mogli slediti. — Kako se tolaži hrvatska zajed-ca? »Hrvate, glasilo hrvatske zajed- ice, pravi z ozirom na izid volitev v onstituanto: >Hrvatska zajednica, ki je gubila mandate na korist seljačke fetranke, se ne bo žalostila radi te svoje azgube, ako bo seljačka stranka izvrševala modro in uspešno svojo vlogo, jkafero ji je dodelil narod. Mi jo bomo ^podpirali v prepričanju, da ne bo daleč od naših nazorov, ako bo hotela koristiti hrvatskemu narodu.« Iz tega je 'razvidno, da se je hrvatska zajednica resignirano vdala v svojo usodo, tolaži se edino s tem, da je bila istočasno iporažena tudi klerikalna Ljudska stranka. »Metode te stranke«, tako pije >Hrvat«, >so bilo tako perfidne, na-jčin njenega delovanja Je kazal tako gnjusno nagoto brezskrupoloznih ljudi, !da je pravo zadovoljstvo «a vse moralne lljudi, da je ta družba poginila na volit-!vah«. Nadalje piše »Hrvat«: >Pri izvr-jšenih volitvah na Hrvatskem je bila potražena tudi ideja centralizma. Njeni [predstavi tel ji. demokrati, so na Srvat-jskem do gospodarili, v kolikor jih niso 'obdržali na površju srbski glasovi in [silni novci, ki so jih potrošili. Temu se iskreno radujemo.« — Ako je ta radost [Odkritosrčna, je veliko vprašanje, ako inreažnjemo, da jo hrvatska zajednica dopita pri volitvah na Hrvatskem samo 4 jmandate, dočim so jih demokrati pribo-Vili 19. = Rovarjenje proti državnih elementov. Dne 30. novembra so v Zagrebu nekateri neznani elementi nabili lepake, na katerih je podpisan »ustavni odbor iz tujine«. Lepaki so polni Iju-•'tih napadov na Srbe in zagotavljajo, ;da pridejo »bratje iz tujinec prav kmalu rešit Hrvatsko. Verjetno je, da so nabili lepake Horthyjevi agenti, d — Rapallsko pogodbo podpišeta Francija in Anglija. >Jntarnji list« Javlja iz Beograda'.Francoska in angle- ška vlada sta zahtevali rapallsko pogodbo na vpogled. Pogodbo morata podpisati tudi francoska in angleška vlada, da tako že enkrat zaključijo in završe londonski pakt, ki jih je vezal do sedaj. = Radie o politiki svoje stranke. Listi objavljajo obširen interview z Radićem glede njegovega postopanja in postopanja njegove stranke v koristi tu an ti. Radić je izjavil: »Glede naše stranke in njenega sodelovanja v konstituanti bo odloČil glavni odbor, ki se sestane dne 7. decembra. Ker smo se udeležili volitev, smo se pravzaprav postavili na legalna tla. Samo narodu priznavamo pravo revolucije, kadar je prisiljen k temu, da jo izvede. Ker smo mi pričeli delovati z zakonitimi sredstvi, bomo tudi svoje pristaše odvračali od revolucije. Ostali bomo še nadalje republikanci ker hočemo interpretirati voljo naroda. V načrtu ustave morajo biti vse tiste institucije, ki dajo državi obliko kmetske države. — Radić je v daljšem govoru izjavil, da je mogoče, da se bo njegova stranka v konstituanti marsikdaj tudi sporazumela z drugimi strujamL Zastopnikom Hrvatske je treba dati dovoljenje, da si izvolijo bana in da nameščajo hrvatske uradnike in organizirajo upravo. V Beogradu bi morali vse te sklepe in odločbe potrditi. — Radić je pripravljen na sporazum i drugimi strankami, pa tudi na kompromis je pripravljen, samo Če se upoštevajo načela seljačke stranke. as Aretiran komunist v Nemčiji. Kakor javljajo listi, so v Mbnakovem aretirali komunističnega drzavno-zborskega poslanca Hermena Remeleja. ker je buj^kaL Pofiski minister o ooložahi. »Kurjer Poranny« javlja, da je iziavil zunanji minister Sapieha časnikarjem, da bodo pogajanja v Rigi gotovo imela ugoden izid. Sovjetska Rusija gotovo ne bo hotela izzvati nove vojne, ker ve. da bi s tem popolnoma uničila svoje ozemlje v volar škem in gospodarskem oziru. Sovjetska Rusija nima sredstev, da bi v velikem stilu započela zopetuo volno s poljsko armado. Minister je izjavil glede vprašanja ljudskega glasovanja v Vilni. da ie vlada proti temu. da bi se odredilo Ljudsko glasovanje tudi v Orodnu. Z ozirom na vprašanje Gdanskega je minister izjavil, da mora poljsko brodovje gotovo imeti oporišče v Gdanskem. -= Amerika o Nemcem odvzejtih kolonijah. Hollandsch Nienws Bureau javlja iz Londona: Listi objavljajo noto ameriško vlade, v kateri ta angleški vladi pojasnjuje, da ne misli na to. da bi dovolila Angliji in Franciji, da bi ti dve izrabili velikansko ozemlje, katero sta v vojni odvzeli svojim sovražnikom, za gospodarski monopol. V obširni noti je tudi posebno zanimiv odstavek, v katerem se izjavlja, da jo politika Združenih držav, katere se bodo iste trajno držale, da se tuja ozemlja ki so bila v vojni pridobljena, tako upravljajo, da se bo z vsemi pripadniki vseh narodov ter trgovino enakomerno postopalo. as Z zborovanja zvezo narodov. Da bi se omogočilo članom zveze narodov izvrševanje ukrepov gospodarskega in finančnega značaja, katere morajo Člani zveze narodov izvrševati na podlagi pogodbe, se ustanovi gospodarska in finančna organizacija. Svet zveze narodov bo tekom leta 1921 sklical prvo gospodarsko in finančno konferenco, ki bo v prvi vrsti imela na dnevnem redu uspostavitev samostojnega komiteja za finančne in gospodarske zadeve. — Na seji zveze narodov dne 30. nov. je bil soglasno sprejet poslovnik, ki ga je izdelala posebna komisija« Suverena oblast zvezo narodov, je skupščina zveze narodov. Permanentna oblast je svet zveze narodov, čigar izvršujoča organizacija je generalni sekretarijat Zborovanje zvezo narodov se skliče redno enkrat na leto, in sicer prvi ponedeljek v septembru v Ženevi. Zborovanje pa se na željo večine članov zveze narodov skliče tudi na kraju, ki ga večiua oznaci. Kot uradni jezik se določi angleščina in francoščina. Z ozirom na provizoričnl poslovnik se za enkrat smatra kot uradni jezik tudi nemščina. Vendar pa je dovoljeno vsakemu delegata, da govori v svojem jeziku, skrbeti pa mora sam, da se njegov govor prevede v enega izmed uradnih jezikov. Telefonska in brzpiaona poročila. ITALIJANI SLAVE NAŠ DRŽAVNI PRAZNIK. — 9 Solft h dec. Danes, na državni praznik, je italijanska voina i ladja, ki je stacijonirana v tukaiš-injem pristanišču, izvesila jugoslo-IVensko zastavo na častnem mestu. [Opoldne je ladja oddala 21 strelov br proslavo. ITALIJANSKA VLADA PROTI D'ANNUNZIJU. —Adolf Čern^c, nosilec imena velikega prijatelja in narod* nega delavca. V njegovih stopinjah koraka dr. J. Pata, čigar literarna dela, tikajoča se Lužice, imajo velik pomen za ojačenje Lužičanov in sa ojaoanje slovanske vzajemnosti. Za dr. Pato pa stoji cela vrsta mladih in novih delavcev v zgoraj omenjenem društva vzgojenih. Pa tudi češki jug se ni obotavljal Jaz sam sem si stavil za cilj širiti tam misel vzajemnosti češko - ružiške ter sem zbral krožek ljudi, ki so bili pri« pravljeni delovati za enaki ideal V svoj program pa smo sprejeli še eno točko: Stopiti v ožji stik z Jugoslavijo in delovati skupno z njo. Današnje moje vrste imajo torej namen, pozvati jugoslovenske prijatelje Lužice, da bi stopili z nami v stik ta da bi vstopili v naše vrste. Moj cilj je do« seči, da bi naš lOdborprohnutiluiicko-srbske v jlž. Oechach a SHS, ki si v kratkem da ime enega izmed slovitih Lužičanov, nastopal ne samo na južnem češkem, marveč tudi v Jugoslaviji, da bi se tam ustanovil drog naš odbor in da bi te naše sodelavce vodil eden i*» med naših jugoslovenskih prijateljev. Predlagajoč to, poživljam Jugoslovane, prijatelje Lužiških Srbov, da naj se ne obotavljajo stopiti s menoj v stik, da se dogovorimo o tem načrtu. Upam, da ne kličem zaman. Treba je strniti sile in hoditi skupno, J. V. ftmejkai, predsednik Odo. ruš. sr& v Čeških Budejovicah, Lannova nI. K narodno gospodarstvo. Enoten zakon za vso državo dede patentov, vzorcev m mark. Kakor smo že kratko poročati. k izšla Uredba za celo državo, katera govori o zaščiti Industrijske lastnine (svojine). Predmet Industrijske svojine so patenti, vzorci ta modeli ter varstvene znamke (žtel). Nova uredba velja za celo kraljevino počensl od 26. decembra t. L Doslej je v naši kraljevini vladala glede patentov, vzorcev In varstvenih znamk tako slede materielnih zakonskih predpisov kakor glede načina prijavljanja in upravljanja velika razlika. Nova uredba odstrani različnost v posameznih pokrajinah tako glede imterijelnesra prava kakor glede načina uprave. Ustanovi se v 'trgovinskem ministrstvu v Beogradu poseben samostojen oddelek pod naslovom: »Uprava za zaščito Industrijske svojine«. Trgovinski minister more v primeru potrebe začasno premestiti upravno sodišče. Na čelu uprave se postavi uradnik v činu ministrskega načelnika z naslovom »predsednik«. Po določbah novega zakona je smatrati za patent po zakonu pridobljeno pravica vsled katere more lastnik za omejeni čas izključno navajati in uporabljati Iz-vesten novi izum na polju obrtne ali industrijske poizvodnje ter na ta način Izdelane predmete spravljati v promet ali jih prodajati. Patentirati se more samo izume, ki so novi. Najdaljša doba za patentno pravico je 15 let Kdor hoče patentno Dravo pridobiti, mora izpolniti do zakonu postavljene pogoje in plačati predpisano takso. Za vzorec je smatrati vsako sliko ali črtež. ki more služiti za vzgled in se da prenašati na kak Industrijski ali obrtni izdelek. Model je vsako plastično delo. ki predstav* lia obrtni predmet ali katero se mo> re uporabljati na kakem industrijskem ali obrtnem predmetu. Zaščita vzorcev fn modelov obsega samo one vrste robe. za katere je izdana. Pravica do vzorcev traja 10 let Tovarniške aH trgovske znamke (žigi) so v zmtslu zakona oui znaki, kateri se uporabljajo v raznih oblikah v svrho razlikovanja izdelkov ene industrije, obrta, poljedelstva od drugih nJim podobnih proizvodov v tr> govskem prometu. Dopuščene so tu> di besedne znamke. Zaščitna doba za marke ni omejena in traja, dokler se redno plačujejo predpisane takse. Varstvene znamke so vezane na podjetja. Zakon ima obširne določbe, ki srovore o ureditvi predmetne uprave. Važno je določilo § 151. kS določa, đa je zabranjen import tujo robe, ki noši znamenja, Id obujajo mnenje, da Je domačega Izvora. Za prijavo patenta Je plačati takso 50 dinarjev, potem pa letne takse. Taksa znaša za prvo leto 50 dinarjev In se potem dviga tako. da znaša v 15. letu taksa 760 dinarjev. Za prijavo vzorcev in modelov ter varstvenih znamk Je plačati prijavno takso 30 dinarjev In za vsako zaščitno leto letno takso 25 dinarjev. Novi zakon prinaša važne prehodne predpise, katerih namen Je, omogočiti prestop v nov položaj, ki nastaja zategadelj, ker prenehajo pokrajinski zakoni bi stopa v veljavo enoten zakon o za* ščiti industrijske svojine. Dneone oesfl. V Ljubljani, 2. decembra 1920. «- Državni praznik t Uubimni Včeraj dopoldne ob po! 12. ie sprejemal deželni predsednik čestitke oblastev in korporacil povodom obletnice narodnega ujedinjenja. Istočasno se Je vršil sprejem tudi pri poveljniku Dravske divizije generalu D o k i ć u. V imenu častniškega zbora je čestital k državnem« prazniku polkovnik Janko Vukasovlč. Oeneral Doklč se je zahvala za čestitke, naglašajoč v svojem govoru, da grenita radostno razpoložente ob obletnici našega narodnega in državnega ujedinjenja, edino dve točki: Koroška in Primorje. Tudi tema zadnjima našima neodrešenima zemljama bo treba doprinesti solnce svobode. V to svrho Je treba, da se vsi združimo v krepko falango k smotrenemu dehu da osvobodimo zadnjega svojega rojaka onkraj Karavank hi ob Soči. častniki so navdušeno pritrjevali ceneralovemu govoru ter oduševljeno manifestirali za kralja Petra, za regenta Aleksandra in za ujedinjeno Jugoslavijo. Zvečer Je priredila godba Dravske divizije po mestu bakliado. ki se Jo le udeležilo številno občinstvo. — Dr. Šcfsreršk? ie resigniral! Dr. fvan Susteršič Je iz Lausanne v Švici brzojavno obvestil tukajšnjo odvetniško zbornico, da se odnove-dule advokaturi Da bi se nastanil v lunsbmckn* je samo prosta kombi- nacija, ker stanuje* njegova žetia 90* daj v tem mestu. Zdi se. da Je Sušter* iič še vedno upal, da se bo mogel v doglednem času vrniti v domovino. V tem smislu se je tudi pred tedni izrazil na Dunaju napram uglednemu našemu somišljeniku. Prepričan je pač bit da bo njegova stranka slejkoprej ne samo obdržala nadvlado v Sloveniji v svojih rokah, marveč da se ji bo posrečilo izvojevatf za slovenske pokrajine takšno avto« nomijo, da bi svobodno lahko odločevala o njegovem povratku. Izid volitev v konstituamo v Sloveniji pa Je dr. Sušteršiču prekrižal te račune. Vdal se je sedaj resignirano v svojo usodo in izvajal konse-kvence. — SHS. V »Novi Evropi« čitamo: »Izmed mnogih in raznovrstnih tolmačenj In predlogov za izpolnjenje naSih državnih iniciaL s katerimi smo tako nesmrtno zapečatili naše državno ta politično jedinstvo pred vsem svetom, vsekakor najbolj odgovarja pravemu stanju onp nemško: »Sle halten SI-tzungen«. Začasno narodno predstavništvo se je v tem smislu upravičeno Ithko ponašalo z imenom »S-H-Sc, a tudi konstituanta bo v tem pogledu, tega se bojimo, lahko pridržala dosedanji naziv. Sicer bi pa že samo zaradi tega nomen-omena morali zamenjati fme države, da bi se naše seje In naši razeovori ne nadaljevali v brezko^čr.ost In da se ne ponovi fatalni slučaj s štirimi C X srbskem ja> 277 štev. »SLOVENSKI NAHOD*, Cm 3. occcmora UBO. 3. siran. bo. ki so, kakor nekateri pravijo, edini krivi, da Srbi še vedno niso složni med sabo.« — Leon soglasnost »Nova Evropa« piše: »Prijatelj, ki se je te dni po dolgih letih vrnil v domovino, me je predvsem vpraševal o naših plemenskih odnošajih. Bil je od nekdaj plam-teč J u s os i oven, a tam v tujini, pravi, se zde tukajšnje razmere mnogo strašne j še, kakor so v istinL Poleg drugega se je čudil da se je pri nas tako napredovalo v tatvini in razbojništvu. »Pa dobro,« mi je reket »kdo so ti tatovi in razbojniki, ali so to Srbi aH Hrvati?« — »Dragi prijatelj, v tem ozira smo si vsi jednaki, Srbohrvati in Slovenci: kradejo, pali jo in ubijajo tako Srbi kakor Hrvati pravoslavni in katoliki in muslimani, država in banke in poedinct vsi brez razlike — za sebe in v družbi.« — »Torej, kakor praviš, skupno in brez razlike imena In veroizpovedi? No to mi ie baš milo,« — se ie oddahnil — »tudi to vodi k cilju!« — Z našega vseučilišča. Za tajnika 3. razreda na pravniški fakulteti ljubljanskega vseučilišča je imenovan g. Joso Jurkovlč. — Inženerski Izpit je napravil na visoki šoli v Pribramu g. Silvin Benger. bivši predsednik iugo-slov. akad. mont društva »Sloga«. — Ustavljena olača dr. Verstov-šku. Med poverjenikom za uk in bo-gočastje in ministrom za prosveto je nastal, kakor ie znano, oster konflikt radi okrajnih šolskih nadzornikov, ki jih je dr. Verstovšek imenoval brez vednosti ministrstva. Minister je dotične nadzornike odstavi! in Imenoval nove nadzornike. Tej ministrovi odredbi se ie dr. Verstovšek uprl in jo ni hotel izvesti Sedaj je ministrstvo poverjeniku Verstov-šku ustavilo plačo, istočasno pa tud! vsem onim nadzornikom, ki Jih ie dr. Verstovšek samovoljno imenoval. Za slučaj, da bi se Verstovšek še ne pokoril ukazom ministrstva, je pričakovati še nadaljnih represalij, — AH invalidi nimajo volilne pravio© ? Pišejo nam: Na volišče na obrtni Soli v Ljubljani sta prišla dva voHlca, ki sta v vojni izgubila desni roki. Predsednik ju je zavrnil češ da volilni red predpisuje, da se mora volilna kroglji-ca z desnico vreči v volilno skrinjico. Eer pa volilca nimata desnih rok, po zakonu ne smeta voliti. Nam se zdi, da je takšno tolmačenje zakona prepedantično, zlasti ako se u važu je, ia določa $ 63. volilnega reda med drugim tole: >Oni volilen, ki bi zaradi tehtne hibe ne mogel glasovati tako, kakor je povedano v tem členu, ima pravico pred volilni odbor privesti pooblaščenca, da namesto njega odda glas.« Ako ima torej voUlec pravico, da imenuje ce1 > pooblaščenca, ako M sam radi tehtae telesne hibe ne mogel glasovati, ima pao pravico, da vrže v volilno žaro krogljl-co s svojo levico, ako nima desnice. Sicer pa tudi predsednik nima pravice, da bi sam zavračal volilce, marveč ima to pravico samo celokuTjjui volilni odbor. — Slovenski uradniki v Beogradu Za radikalce. Beogradska »Epoha« piše: »Ogromno Število uradnikov Hrvat iv In Slovencev, ki so zaposleni v Beogradu, je glasovalo za radikalce, ki ščitijo avtonomijo.« Ne vemo, v koliko je ta vest točna, zdi pa se nam, da se dela našim uradnikom krivica, ker to izmed slovenskih uradnikov glasovali za radikalce samo tisti, ki so pristaši Korošce ve klerikalne stranke, — Celjske obe. doklade. Kakor nam javlja finančna delegacija v LJub-ljani ie na prošnjo gerentskega sosveta v Celju prevzel pocenši z letom 1921 predpisovanje in pobiranje občinskih doklad v mestu Celju na mesto mestnega magistrata celjskega davčni urad V Celju. — Trgovska banka. Konzorcij trgovcev, ki se zbirajo okoli Trgovske zadruge v Ljubljani, je dobil od trgovinskega ministrstva dovoljenje za ustanovitev nove banko pod imenom »Trgovska banka«. — Zimska sezona ob Bohinjskem jezeru. Hotela ob Bohinjskem Jezeru Sv. Duh in Sv. Janez ostaneta otvorjena vso zimo. Izletnikom In tujcem so na razpolago zakurjene sobe. Tudi hotel Zlatorog ostane Pozimi odprt. Vsled izredno čistega 'zraka in gorkega solčnega obseva j nčinkuje zimski gorski klima mnogo ' bolj poživljajoče in krepčuioče nego poletni ter vpliva iako dobrodelno na duh in telo. Zatorej prirK>ročamo oslabelim in vsled prenapornost! utrujenim večkratno, vsai po nekaj dni trajajoče bivanje v čistem in lica zardevaiočem gorskem zraku. Zima v gorah le zdravnica; kdor tega ne veruje, naj preizkusi! Pojasnila daje Tourlst Office. Dunaiska cesta št. 18. Ponarejeni italijanski bankovci. V prometu se nahaja v zadnjem času veliko število ponarejenih bankovcev po 100 in 1000 lir. Bankovci so izborno ponarejeni, da jih je težko spoznati. Falsificirane novčanice po 1000 lir nosijo serijo 0894 in črko C. dočim imajo bankovci po 100 lir serijo F 96 N 7869 in serijo Y 248 N 2448. Spominjajte se Družbe sv. Drila in Metoda. Knltara, bepertoir Naredbe** ajW—l v Ljubljani Drama i Četrtek, t. decembra. Bobrov kožuh. Red E. Petek, 3. decembra, Sen kresne no« v opernem gledališče ob dramskih cenah. Red C. Sobota, 4. decembra. Bobrov kožuh. Red D. Nedelja, 5. decembra, Figaro ee ženi. Izv. ah. Ponedeljek. 6. decembra. Pohujšanje v dolini šentlorjanski Red B, Opera t Četrtek, 2. decembra, zaprto. Petek, 3. decembra. Sen kresne noči dramska predstava Red C. Sobota, 4. decembra, Rigoletto. Red A. Nedelja, 5. decembra, Vesele žene wind- sorske. Izv. ab. Ponedeljek, 6 decembra, zaprto. — Današnji koncert ševčikovega kvarteta. »Glasbena Matica« objavlja: Na današnji vzvišeno lepi koncert češkega Ševčikovega kvarteta v Union-ski dvorani posebno še enkrat opozarjamo. Prosimo vse resno glasbo ljubeče Slovence, da v velikem številu po-setiio koncert. Sedaj, ko to pišemo, je Žalibog šele tretjina dvorane prodana. Sviranje kvarteta je tako vzorno dovršeno, izpiljeno in temperamentno, da razvname vsakega poslušalca. Komorne koncerte take vrednosti orkestralne in zborove koncerte naj bi vsak Slovenec redno posečal in zanje kaj žrtvoval. Torej pridite vsi! — Pevski in zabavni večer zbora »Ljubljanskega Zvona« v korist društvenemu fondu za izdalo novih skladb se vrši v soboto zvečer v Narodnem domu. V veliki dvorani koncert br. orkestra Sokola I. In nastopi društvenega zbora, v mali dvorani ples. Na to družabno, pevsko zabavo vabi vljudno vse prijatelje društva in naše pesmi pevski zbor Ljubljanskega Zvona. Začetek ob osmih zvečer, vstopnina 10 K za osebo. — Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« vabi vse prijatelje društva in naše pesmi na družabni večer v soboto v Narodnem domu. Cisti dobiček je namenjen fondu za izdajo novih skladb. Vstopnina 10 K za osebo, za dobro postrežbo je vsestransko preskrbljeno. V soboto zvečer torej na svidenje. k — Koncert pev. društva »Slavec«. ?Slavec« je pridobil v osebi pev. Svetla resno moč, kar se je pokazalo že na prvem koncerta, rtesnost koncertnega programa, ki ne kaže običajne disori-jentadje, ambicijoznost in trdna volja navzlic tradieijonahii hladnosti naše publike in nepokritim ogromnim izdatkom postaviti »Slavca« na nivo naprednih pevskih korporacij je v prvi vrsti zasluga Svetla. G. pevovodja je sicer še nekoliko neokreten kot dirigent katera napaka pa se bo z vsakim koncertom zmanjšala, a je prav dober pijanist In resen muzik. Interpretacija poeam-nih točk je trpela nekoliko vsled mladosti pev. zbora, ki pa tudi ne razpolaga s prvovrstnimi silami. Glasovi so semtertam neizpiljeni, neuravnanl, nekateri pevci ee povspenjajo na račun drugih v ospredje, v splošnem pa je zbor lepo discipliniran in obeta v bližnji bodočnosti kar največ. G. pevovodja naj se na odra preveč s pevci ne pogaja in pogovarja, ampak pove že pred nastopom, kar treba, ter pride naravnost k pulta ia lamahne. To velja tudi za marsikaterega drugega pevovodjo. Koncert je bil instrumentalno - vokalen, program roanovrsten in bogat in naravnost predolg. G. dr. Cerin s svojim orkestrom laziva občudovanje. Zlasti v Schubertovi nedokončani simfoniji, katere drugi del je sicer božanstveno dolg, je pokazal nenavadno resnost in globoko znanje. Cizelirano izdelani stavki, lepe gradacije itd. so lastnosti najboljših orkestrov. Instrumentalni del programa kaže tudi spretnost Oerina, zadovoljiti publiko s svojo raznovrstnostjo. Od Beethovena preko Schuberta h Greefu, od starodobne instrumentalne oblike in naivne eksploatacije instrmentalnih efektov, do blesteče, mavrične sodobne tehnike Gre-efa. Zbor je nbsolviral štiri pesmi: Adamič (V snegu), Krek (Tam na vrtni gredi), Premrl (Lilije), Lajovic (Vodica čista se vila), katerih zadnji se je še najbolj posrečil. V koncu koncerta je sbor s spremljevanjem orkestra zapel še Kvrhie Beethovnove slavnostne maše z jako čednim uspehom. Kon-trapuktična, polifonska arhitektura dela potrebuje pač serijoznega, dolgega truda ,da pride do veljave. G. Sindler, operni pevec nar. gledališča je zapel ob spretnem fpremljevanju Svetla štiri pesmi (Ipavec, Ravnik, Lajovic, Jin-drich) v splošno »adovoljnost Bolje pa sta mu ugajala gospa. Lovšetova in Cepudrova v Lajovicevem prekrasnem dvospevu »Pesem«; zlasti ga. Lovšetova je izvrstna pevka, pravi srebrni zvonček.) »Slavcu« bi iz srca želel več publike: toda, po vsem svetu je danes enako: narod bolj časti svoj želodec kakor dušo in srce. Navzlic temu pa pripelje neomajna volja do zmage. —c.— — »Učni listi«. Srbsko-hrvatsko slovensko čtivo. Urejuje dr. Jos. Mencej. Pravkar sta izšli prvi dve številki svojčas naznanjenih »Učnih listov« za srbohrvaščino. TI listi bodo vseskozi strokovno, moderno, praktično in Iahkoumevno s pridodano slovensko razlago izdelani in bodo tvorili, ker obsegajo tolmač in slovnico, velekoristno vzgojno in naobraževalno oporo ukaže!jnim iz vseh slojev našega naroda. Naročajo se ti »Učni Usti« pri g. Josipu Chri-stofu, ravnatelju zasebnega učnega zavoda v LJubljani. Domobranska cesta 7. — Naročnina znaša letno za kompletno delo 60 K ter se plača lahko v mesečnih obrokih. — *Nova Evropa« št. 9, ki je izšla 25- novembra, ima to-le vsebino*. >Priča o polugi«; »Ime naše države« (M. Rešeiar); »O društvu naroda« (A. Pet-rinčič); >Liga naroda, Rusi in jadransko pitanje« (L. Pitamic); »Rusi u Rusiji« (M. Murko); »Inteligencija in parlament« (Asim Behmen); »Jedna reč pred konstltuantu«; »Talijansko - jngo-slovenski sporazum« (Slučajna); »Lju-bomir Nedič« (Svobodan Jovanović); »Ruska književnost v Inozemstvu«; »Macinijeva pisma«; »Pismo Vatrosla-va Jagiča«. — To izvrstno revijo, ki je nesporno ena naših najboljših, priporočamo zlasti naši inteligenci, ki bo našla v njej obilico zanimivega čtiva. Hainpiielša poročilsi. SPORAZUM MED DEMOKRATI IN RADIKALCI. —d Zagreb, 1. decembra. »rVo-Vostis javljajo iz Beograda, da je povsem verjetno, da bodo sklenili demokrati in radikalci kooperacijo. (Smo poročali že včeraj. Uredn.) Vprašanje vlade bo rešeno v osmih dneh, nato pa bo dalje delal parlament Na resno zasedanje konstitn-ante se more misliti šele po Božiču, do konca prve polovice januarja. Tedaj se bo pričela verifikacija mandatov. ZA ZBOLJŠANJE TRGOVSKIH RAZMER Z JUGOSLAVUa Trst, 1. decembra. Vlada se briga za odpravo prometnih zaprek v trgo-vini z Jugoslavijo. Carinski uradi so dobili ukaz za dovozno pripustitev vozov, določenih za prevoz blaga. V Lo-gatcu se imajo nadalje izvrševati samo carinske stvari po odredbi železnice, železniška carinska agencija, ki obdrži transportne dokumente, pa ima ugotoviti i istimi izvršitev s strani carinskega urada. Ne gre za nikako nacionalizacijo, marveč se bo blago, določeno za Trst, pošiljalo naprej z jamstvenimi obveznostmi. JESENICE V NEVARNOSTI? Trst, 1. decembra, »Piccolo« piše: Vprašanie Jesenic še ni definitivno rešeno. Merodaini činitelji naj se pobrigajo za rešitev, vpoštevajoč življenjske interese Trsta. Jasne so koristi, ki bi jih imel Trst, ako bi ostala vsa železnica Trst- Gorica-Podbrdo-Bistrlca-Jesenice v naših mejah: ž njo bi bilo naše pristanišče najhitrejše združeno z Avstrijo. ČehoslovaŠko in Bavarsko. Svet petorice v Pariza ie v seji 22, maja /9/9. določil, da se vprašanje jeseniškega trikota reši šele po plebiscitu na Koroškem. Definitivna rešitev pripada, po našem mnenju, veleposlanic škemu svetu in prepričani smo, da stori naša vlada v Parizu nemudoma po-tedm konte. 4* m zagotovi našemu pristanišču ta edina hitra zveza s srednjo Evropo. PRED NOVIMI VOLITVAMI? — d Zagreb. !. dec. »Obzor« javlja iz Beograda, da menijo v političnih krogih, da nI izključeno, da se razpišejo nove volitve, ker so državi nasprotni elementi dobili skoro tretjino glasov. (Smo že včeraj poročali. Uredn.) IZID VOLITEV V KONSTITUANTO. — Beograd, 1. dec. Po poročilih, ki jih je prejelo ministrstvo notranjih zadev do 11. ponoči iz raznih pokrajin naše države, so dobili radikale! 96 mandatov, demokrati 94. komunisti 54. Radičevci 51, rezultat ostalih manjših strank pa se ni izpre-menit. V političnih krogih se zatriuje. da je verjetno, da pride do sporazuma med radikalci in demokrati. Zadnji upajo, da bodo imeli nad 100 mandatov, ker doslej še niso znani izidi volitev v Macedonli. kjer so demokrati močnejši od radlkalcev. — Zagreb. 1. dec. Kako katastrofalno je pri volitvah v konstitu-anto pogorela hrvatska zajednica, se vidi najbolje iz imen znanih njihovih voditeljev, ki so izšli iz volitev brez mandata. Med njimi so: Cezar Aka-čič (bivši poverjenik za pošto in brzojav); dr. Fran Barac; dr. Lavo-slav Hanžek; dr. Ivan Kovačevič (minister): dr. Ivo Krnic (minister na razpoloženju); dr. Ivan Lorkovlč: PaskUević Cikara: dr. Ante Pavelič: dr. 2ivko Petričič: dr. Rittig; dr. Srkulj (bivši zagrebški župan): Ke-rubin Šegovič: dr. Winterha!ter: dr. Ladislav Polič in dr. Albert Bazaia (poverjenik za uk in bogočastie). — Beograd. 1. decembra. Kakor se ie domnevalo, da bodo izvoljeni skoro vsi dosedanji člani vlade, tako so k tudi zgodilo. Razen obeh1 ministrov hrvatske zajednice dr. Kovačeviča in dr. Drinkoviča so bili pri volitvah v konstituanto izvoljeni vsi ostali ministri. ČEHOSLOVAŠKO - ITALIJANSKI SPORAZUM GLEDE TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA. Trst, 1. decembra. Sporazum obsega nastopuo: Čehoslovaški republiki ostane na razpolago hangar, št. 55 s potrebnim prostorom poleg istega; ako bi ta hangar ne zadoščal ali ne ugajaj več, dobe Čehoslovaki hangar št 58. Glede vseh pristaniških in prometnih vprašanj se bo vpoštevala želja Cehoslovakov na prvem mestu. Delegaciji sta soglasno izrekli nujno potrebo, da se prično dela za razširjenje pristanišča. Italijanska delegacija ponavlja željo, da uvede češkoslovaška republika diferencijalno carino v korist transita preko Trsta. PROTI D' ANNUNZIU? — d Rim, 1. decembra. (Štefani) Ker so bili prijazni opomini brezuspešni, je general Caviglia po odloku vlade pozval reško regenco, naj umakne čete za mejo reške države. Ker je bil ta poziv brezuspešen, je general Caviglia zahteval od regence, da se ne zabrani vhod Italijanskih vojnih ladij v reški pristan. Obenem je odredil obalsko blokado za reško drŽavo ter za otoka Krk in Rab. ANEKSIJA SUŠAKA K REKI? Trst, 1. decembra. »Piccolo« poroča iz Rima: Vladni krogi izvajajo glede na meje neodvisne reške države, da to vprašanje ne more biti rešeno brez volje interesiranega prebivalstva in zato pričakujejo, da z jugosloven-ske strani ne bo nikakih odpornih pomislekov, ako bo Sušak zahteval svojo priklopitev k neodvisni reški državi, »PREVIDNOST« ITALIJANSKE VLADE NAPRAM D* ANNUNZIJU. — Rim, L decembra A V političnih krogih živahno razpravljajo o vsebini D' Annunzijevih letakov, vrženih na Trst, in o odredbah generala Caviglie. Krožijo razne vesti in pričakujejo se dogodki, kakršnih še ni videla Italija. Skrivnostno se namiguje, kaj vse se utegne zgoditi. Najvišji zastopniki vlade pa izjavljajo na kratko, da se ni bati bodočnosti in kažejo optimizem o izidu iz sedanjega položaja. Okoli Reke in v Matuljah so postavljene čete, po izjavah vladnih krogov z namenom, da preprečijo nova podjetja D* Annunzijevih le-gijonarjev. Vse to pa se ima zgoditi na dobrohoten, pomirljiv način. Vlada hoče hoditi pota previdnosti. General Caviglia ima nalog, da ne sme izvršiti nikako vojaške akcije proti Reki, ne sme zasesti Reke in tudi ne pregnati legijo-nariev s Krka in Raba. Dostavlja še, da čuti tudi D* Annunzio potrebo, da vspo-stavi disciplino med svojimi legijonar-ji, da ne bo omadeževano ime Reke, V Dalmaciji vlada popoln mir. — Rim, 1. decembra, >Idea Nazio-nale« piše: Nahajamo se pred nevarnostjo konflikta med vojaštvom generala Caviglie in legijonarji D* Annun-zija. AH nočemo verjeti, da bi hotel biti general Caviglia orodje Giollttijeve politike, stremeče po nacijonalnem združenju. In orodje smešne politike, loveče jugoslovensko prijateljstvo. >Glornale d' Italia« nasvetuje disciplino in mirno presojo položaja. Pogodba je podpisana in zato mora nastopiti nacijonalina disciplina, zlasti glede na težak notranji položaj. Tako sodi večina naroda. Vlada mora znati preprečiti tragične in boleče dogodke. ITALIJA DIKTIRA ODSTRANITEV VRAN GIX) VE ARMADE. j j— Rim, 1. decembra. Ladje, ki so pripeljale oddelke Vranglove armade v Kotor, so po večini francoska last In niso za vojno rabo. Francoski bataljoni, ki so v Kotom, odpotujejo te dni. Vran-glovih ljudi je v Kotoru doslej okoli 8000. Zunanji minister Sforza je takoj protestiral proti navzočnosti Vranglove armade in zahteval v Beogradu njeno takojšnjo odstranitev. Časopisje izraža gotovost, da bodo Rusi v kratkem odstranjeni iz Kotora. Z Reke se poroča, da so Rusi posebno Df Annunziju nevšeč. ITALIJANSKI PARLAMENT. — Rim, 1. decembra. Stavljeno je bilo v včerajšnji seji na vlado nujno vprašanje glede nameravanih vojaških operacij proti svobodni reški državi. Giolitti je odgovoril, da se mu ne zdi oportuno, govoriti v tem trenotku o tej stvari. Zato naj gre stavljeno vprašanje redno pa* iamentarno pot KAKŠNA KONTROLA JE TO? Beograd. 2. decembra. S Cetinja poročajo: Semkaj sta prispela dva angleška višja častnika, ki sta se prija- j vila komandi tukajšnje zetske divizije | in izjavila, da sta prišla na Cetinje kot \ odposlanca angleške vlade, da pri so- • stvujeta volitvam v konstituanto. Rekla \ sta, da sta prišla, da se na licu mesta | prepričata, ali bodo volitve svobodne. USTAVA. —d Beograd, 1. decembra. Ministrski svet je imel sejo, na kateri se ie na- ' daljevalo pretresanje načrta ustave. Začetkom seje se je vlada bavila s si-tuacijo, ki je ustvarjena po rezultatu volitev v konstituanto. AMNESTIJA. d— Beograd. X. decembra. Regent Aleksander je podpisal ukaz, s katerim so pomiloščeni vsi politični krivci, ki so zaprti v Fodgoriei in na Cetinju, de-zerterji in begunci y. Italiji. BEOGRADSKA TRGOVSKA ZBORNICA. —d Beograd, L dec. V trgovski zbornici je bila plenarna seja novega odbora kateri so prisostvovali tudi zastopniki drugih zbornic v Srbiji. Za predsednika je bil izvoljen Gjcrgje Ra-dojević. za podpredsednika pa Mihajlo GjuriĆ in Miljutin Stojanovič- —d Split, 1. dec Dr. Trumbič je sprejel mnogobrojno odposlanstvo pre-j bivalcev otoka Visa, ki mu je irzazilo svojo zahvalo in ga povabilo, da pride ; na obisk po evakuaciji. Dr. Trumbič se ; je ginjen zahvaUl in obljubil, da se bo odzval vabilu. Zvečer je splitsko meščanstvo priredilo banket v čast prisotnim članom jugoslovenskega odbora« NARODNI PRAZNIK V SPLITU. —d Split, 1. dec Davi so se na praznik zedinjenja okrasile z zastavami tudi razne ameriške in italijanske ladje, ki se nahajajo v pristanišču. Italijanska vojna ladja >Puglia« je na častnem mestu izobesila našo zastavo in opoldne oddala 12 6trelov. To je dokaz, , da je Italija končno priznala naše zedl-! njen je. K sprejemu pri deželnem pred-; sedniku sta prišla tudi poveljnik >Pu-S glle« in enega ameriškega rušilca ter češkoslovaški konzul. TURŠKO VPRAŠANJE. Pariz, 1. decembra. V porazgovo* ru z dopisnikom lista »Matin« je priporočal italijanski minister za zunanje posle grof Sforza rešitev turškega vprašanja v tem zmishi, ,da se uvedejo pogajanja ne samo s carigradsko vlado, marveč tudi z Mustafo Kamalom. da bi se vlada v Angori odvrnila od { tega, da bi stopila z boliševiki v ozke j stike. DONAVSKA KOMISIJA. — d Dunaj, 1. decembra. Dopoldne se je v dvornih prostorih otvorilo tretje zasedanje medzavezniške donavske komisije. Predsednik admiral Troubridge se je zahvalil v imenu komisije za pozdrav in izjavil da je medzavezniška donavska komisija izključno tehnična in gospodarstvena organizacija, čije najimenitnejša naloga je vzpostavitev in razvoj prometa po Donavi. Avstrijska republika more zatorej pričakovati dobrohotno upošte-vanje upravičenih zahtev._. SokolstUD. — Kralj Matjažev večer priredi Sokol h v nedeljo. 5. t. m. v Mestnem domu mesto dosedanjega zastarelega Miklavževega večera, Popok; dne obdarovanje otrok, zvečer nastop samo za odrasle. Na sporedu v godba, petje, nastop kralja Matjaža in obdarovanje, prosta zabava. Za-* četek popoldne točno ob 3„ zvečer ob 8. Vstopnina popoldne 4 K za' osebo, otroci prosti: zvečer za člane 10 K. za nečlane 15 K. Eventualna; darila se sprejemajo v dvorani Mev srnega doma v nedeljo dopoldne med 10. In 12. uro. Ker Je obdarovan nje društvenega naraščaja s strani društva brezplačno, se bratje In se* stre poživljajo da se prireditve * čim največjem številu udeleže in & tem pripomorejo do kritja stroškov. Zdravo! flej* — Miklavžev večer Ljubljanske« ga Sokola se vrši v nedeljo, dne 5.' t. ni. v telovadnici Narodnega doma. Za otroke v spremstvu staršev ie določena prireditev ob 4. ml popoldne proti vstopnini 2 K za osebo, za odrastle pa ob 9. nri zvečer proti vstopnini za člane sokol, društev 5 kron. za nečlane 10 K. Darila se sprejemajo v nedeljo od 8. ure zjutraj naprej v odborov! sobi. Isto tam je tudi predprodaja vstopnic. — Sokol II. priredi v nedeljo 5. tnt ob pol 4. popoldne v realčni telovadni-ej Miklavžev večer za svoj naraščaj. Vabljeni so tem potom cenj. roditelji otrok in prijatelji Sokolstva, da se tega večera v velikem številu udeleže." Vstopnina prosta. k DruffMM naafl In priredlfue. — Ceska obec v Lhiblianl oo-Fdda pro sve členv a hosty v pon* deli dne 6. t. m. o 20 hod. v sokolske tčlocvičnč Nar. domu Mikulašskou zabavu s pestrvm programeru a tancem. Na členskou i sokolskou le-gitimaci, jakož 1 pro uvedene hortv, vstup volnv. Legitimace pro p. t. ho* sty k vvzvednuti v drogeriii p. Cvančarv. Selenburgova ui. Darkv se prijimaj! v tvž den od 12 how«uno). Vsa potrebna dokazila treba priložiti v dokumentirani formi. Dokumenti, izgotov-ljeni v inozemstvu, morajo biti potrjeni od ameriškega konzula in dokumenti v tujem jeziku morajo imeti še potrjen angleški prevod, v prijavi terjatve (notice of elain) mora upravičenec na* tačno navesti, kaj zahteva. Kdor hoče izdati polnomoč kaki drugi osebi ali organizaciji, da postopa v tej stvari v njegovem imenu, more to storiti. Na zahtevo more dobiti potrebne formularje take polnomoci (power of attornev) od Oskrbnika Tujega Imetja naravnost ali potom Foreicu Language Information Service, 1107 Broadway, New York City. Način pooblaščenja bo gotovo najbolj pripraven način za one, ki se nahajajo v starem kraju. Alien Propertv Custodian želi rešiti vse te terjatve potom konzularnih zastopnikov dotičnih držav. Radi tega more upravičenec izdati pooblastilo tudi neposredno jugo-slovenskemu konzulatu. Ker gre v večini primerov teh jugoslo venskih imovin za zapuščine, oziroma posmrtnine s strani naših podpornih organizacij, bi bilo umestno, da bi te organizacije že sedaj stopile v stik z jugoslovenskimi konzulati in obenem obvestile upravičence v starem kraju. Jugoslovanski odsek Foreign Language Information Service ameriškega Rdečega križa je na razpolago za vse nadaljnje podatke v tej zadevi. Borze. —d Curih, 1. dec. Devize. Berolin 9.22H, Holandija 195, Novi Jork 638.25, London 22.29, Pariz 38.85, Milan 23.55, Bruselj 4L10, Kodanj 86.50, Stockholm 123.25, Kristianija 86.50. Madrid 83.40, Buenos Aires 220, Praga 7.75, Zagreb 4.75, Dunaj 1.95. —d Praga, 1. dec. Devize. Curih 1318.50, Beograd 239, Zagreb 59.50, Dunaj 16, Budimpešta 16, Varšava 15.25, Sofija 102, Pariz 511.50. Valute. Jugoslovenski dinarji 233, avstrij. krone 16. —d Dunaj, I. dec. D vize. Zagreb 361.75—367.75, Milan in Trst 1860 do 1900, Sofija 617.50—627.50, Curih 8000, Pariz 3117.50—3157.50, Praga 606.50 do 612.50, Budimpešta 99.12 K—101.12 H, Bukarešta 737.50—752.50, Krakov 97 do 99. Valute. Bolgarski levi 617.50 do 627.50, češkoslovaške krone 615—631, jugoslovenski dinarji 1455—1475. narodna obrana. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca oktohra 1920 sledeče prispevke, in sicer: I. Podružnice: Ptui ž. 572 K; Trbovlje ž. 735 K; Ribnica na Pohorju 100 K; Vuzenica 64 K; Celje m. 20 K; Fram 1000 K: Ljubljana, šentjakobsko - trnovska m. 820 K 50 v: Ljubljana, šentpeterska ž. 60 K: Šoštanj 37 K 13 v; Trojane 281 K: Ljubljana L m. ženska 230 K; skupaj 3919 K 63 vin. II. Nabiralniki: gost. Ančnik. Sp. Šiška. 32 K 26 vin. III. Obrambni sklad: Štefan Vodo še k. Laško. 200 K: dr. T. Tollazzi. Skoplje. 200 K; oficirski zbor 2. baona. 9. pešpuka, Negotin. 200 K: skupaj 600 K. IV. Razni prispevki: Albin Ravnikar, Markovec. 20 K: gremij trgovcev v Celju 500 K: rodbina J os. Potočnikova. Ljubljana. 50 K; ga. Antonija dr. Ravniharjeva. Ljubljana, nabrala od denarnih zavodov 8500 K; Rezika šoštarič. Žalec, nabrala 52 K; Franja Richterieva, Ljubljana, zgubljena stava 20 K; neimenovan Ljubljana 20 K; dr. O. Ribar, Ljubljana, namesto venca na grob ge. K. Margreiter. 100 K: Upr. Slov. Naroda. Ljubljana. 920 K; J. Kuren z ženo. Ljubljana, namesto cvetja na grob *r. M. ilafneria 50 K: Iv. Kušar. Chicago 590 K; Fr. Bre-gant. Ljubljana, povodom srebrne poroke 20 K; Fran Souvan rnl., Ljubljana, 200 K; omizje pri Seidlu v Sp. Šiški, nabrano ob priliki fantovščine dr. K. M.f 260 K: skupaj 11.302 kroni. — Družba sv. Cirila in Metoda pro* v Slovenski Bistrici: % hišo št 83, gospodarsko poslopje in vrt, vi. št. 84 kat. občine Slov. Bistrica. 2. njivo, imenovano >pri Crnicu« (pri šintarjem grabnu) parcela 189 iste v lož. štev. in občine. S. travnik pare 923i in 923» iste vlož. štev. in občine. Ponudbe je poslati na vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani do 10. decom« bra 120._ naročnina Slov. noroilfl ob novem leto. Vsled občutnega podraženja papirja, tiskarskih potrebščin, poštarine in plač oso-bja, smo primorani ob novem letu zvišati naročnino „Slovenskega Naroda*. „Slovenski Ffirod" bo velfal; ođ |. januarja 1921 naprej s v Jugoslaviji mesečno . . . K 25,— za vse inozemstvo mesečno • K 45.— Uprava »Slov- Naroda1'. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: _Božidar V o d e b. Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi Bivnokir došle: rokaviee za damo In ffOipodOi kakor tudi fine črne francoska damske nogavice« M?m\\\ tiucnU piitum O. BraČkO, Ljubljana Dunajska cesta štev. 12. f iBstrukciio sprejme Šole. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda, 8960 Bolni obranjena olooajoa M l Bled«. NatanCnejŠe poizvedbe pri FffrjMtfć. Ljsoljaaa, Drogerija 1. C. Kotar. 8901 Ceno naprodaj: stojalo za papigo, nočni stol za bolnike, kompl. knjige nemških klasikov, dobro Idoca molka zlata ura, usnjat kovčeg In čevlji. Isledvorska rrfica 83/1, desno. 8948 Ttije trojnim polletje t LjoBljaoi ie diioooenta. In Železninslce stroke. Biti mora tudi dober korespondent in pO možnosti knjigovodja. Reflektuje se le na dobro moč z daljšo prakso in kolikor mogoče visoko trgovsko-soisko naobrazbo. Naslov pove iz prijaznosti uprav. Slov. Naroda. 8933 Spretne stroke vešče zastupnike ifCe v vseh večjih krajih Jugoslavije že od nekdaj uvedena, posebno zmožna pra-ika tvornica plutovih zamaSkov. Ponudbe pod »Velik promet« na VStobecna insert ni kancelar. Praha, Pffkopl; Ba. zar 27. > 8883 tfanatfiaittia Za tehnično pisarno JiBfllliPIltRl velikega industrijskega podjetja isce se sposobna moč, zmožna Elnoma slovenskega In nemškega t kakor tudi stenografije in ki ]e strojepiska, z dobro plačo s prostim stanovanjem, razsvetljavo In kurjavo. Vpo&tevale se bodo samo take prosilke, ki so že na sličnih mestih z vspehom delovale. Dopisi s prepisi spričeval m sliko prosijo se pod .H S/ S943" na ekspedfdjo lista. 8943 Padavica (epilepsija) Že 20 let preizkušeni r Epi lepi i con* Dr. Well, Frankfurt a, M. z uspehom rabi j o zdravniki, bolnice za uspešno sredstvo za pobijanje epilepsije pa tudi proti Vidovemu plesu, histeriji, živčnim bolečinam In živčni oslabelosti. Bolniki ga radi uživajo in lahko prenašajo. Dr. med. K. Ganz piše: .Noben pomoček pri zdravljenja epilepsije ne služi tako dobro-. Dobiva se zopet v veliki množini v veledrogerljah in lekarnah. Izdeluje ga tamo tvornica Dr. t. I Dr. 0. Wcll. rraakfart, a. M. 4» Gospod. izvežban v vseh pisarniških delih, želi dobiti mesto pri kakem podjetlu kot pisarniška moč aH skladiščnik. Ponudbe pod .0. K. 8338* na upravništvo Slov. Naroda. 8938 Tntji za strese izdeluje i prodala na debelo in drobno m2 po K 4-80 pri večjih naroČil'h znaten popust Sieiner Anton, Linfclfans, Jersnova ulica IS, Trnovo. 4256 Kapim pano žago £"SLS se nudbe pod Parni snej 8917* na upravo Slov. Naroda. 8917 proda se dobro ohranjen otroški voziček 1 ŠSSfiL!? 1800 kron. Rožna ulica 9. 8*58 Iftio tonioriatinio s pisarniško prakso, popolno-zmožno slovenske stenografi ie in strojepisja, eventualno tudi v dragih jezikih. DetajMrane ponudbe in zahteve naj se pošljejo pod .Premog 8945" na upravo Slov. Naroda. 8945 ■ bi O O godala, loke i/ I flt Bil Ml fl pihala in po*reb ii I m ii11 III seme. Strune na Ill||UI||lf drobno in de- 11111 V li |y« belo. Spec?ja!»- J f tete: Rezance, Black Ends, Elite itdL Popravila iz prve roke, strokovno in ceno. A« Matici Ljubljena, 3»lsnbnrg< va ni. 9. Iiai oa zalogi dnino etiriraoib tobib ili? ral rt, sir"«,? ™ do 25 kg netto, prodajem na večje in manjše količine. Dalje se bavim s prodajo na vagone pšenice, ovsa, rumene koruze, ječmena, suhih sliv v vrečah in zabojih, orehov in fižola vseh vrst, franko naloSen vagon KI enak. Ulja Pa« rano*, uvoznik v Sabca 8827 Sapi se dobro ohrani za s Špecerijskim in galanterijskim blagom ter manufakture, dalje registrirna m Železna mala blagajna in tehtnice. Ponudbe pod .CENO" na Anončno eksped. Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg S. fefle jonBiofimliiBitetrljrtoflol-ietjt iBe a takojfeji nastao uo- ioeoa oraloika, vežbanega v carinski stroki, tovornem tarifu in zavarovalni stroki, zmožnega slovenskega, srbo-hr-vatskega in nemškega jezika, uren delavec, jugoslovanski državljan. Neoženjeni Imajo prednost Ponudbe s sliko, življenjepisom in prepisi spričeval pod .Zmožen/8942* na uprav. Slovenskega Naroda. 8942 Mlad, spreten, na severnem Tirolske« in Vorarlber* Skem predobro uveden veleMec želi rastopati nekaj jugoslovanskih pa samo prvovrstnih konkurenčnih firm Mite ii Unijah stroke Tudi bi prevzel blago v komisijo piotl zagotovitvi protivrednosti. Dopisi na Franz Hilbe, fimttasini iiart Eoirt ftUkuU irato ieietoa selo s orano ali brci lie iSče bančni nradnik iz boliše obitelji. Ponudbe pod .Boljša obitelj 8IUa na upravo Slov. Naroda. 8935 foajei i% S lata s stalno vodo, do 15 P. S. bi zu postale. Cenj. ponudbe na uprav. Slov, Naroda pod šifro .5 let«. 8889 Kat se 300 i2 sneta ob teloiiki neti Naslov pove upravništvo Slo-lull. venskega Naroda. 8926 Pnio mm braM plefcn franko vagon Medvode. Ponudbe pod »grist 8936" na upravo Slovenskega Naroda. 89% Trooisiipoioom^sSrr^ službe kot manufakturist ali špecerist. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. M/H Koruza. Kds potrehai e vagni koruze ? Pene se iri o. Josip leltafrti. Smkovnkn nI. 7. v Ljrahlfanl. 88M Proseim kalu izvrstnu za varivo, razaSUja na veliko aromlin H. Mostar i staovi, St. Iva a abno, Hrvatska. 8910 Kopi se dobro ooraejea lajerjei Iclftiian Ponudbe pod .Lekitksa 8841" IgmIIIM. na upravništvo Slovenskega Naroda. 8841 Mi ietezoa peh čermi oC" prodajni pult za trgovino, miza ter več šip za napise se takoj proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda 8957 Ute se MDjalnifuTkii za Špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod .Špecerijska trgavini 8777* na upravništvo Slov. Naroda. 8777 Mesto bitnice ifle bro izurjena moč. Bila je kot taka že nekaj let v boljši hiši v Ljubljani. Nastop najraje takoj. Ponudbe pod „Vstrajse 8939" na upravo Slov. Naroda. 8939 Utltell za klavir za 3 krat na teden se takoj spreime Naslov pove Assneal Is iatorssaeal tavori Drago Besetjak, Ljabijaaa, Caikarjevs ■ibrežje 5. $921 Proda se zelo lepa popolnoma Mn glaska garnitura za 8000 X. Stari ti 1/11 8959 .VVollvelonr*, črne, zelene in rjave barve, dobavi izdelovatelj v 6 dneh iz inozemstva. Oddaja tudi v manjši količini. Naslov pove Anončni in iuforra. zavod Drago Beseliak, Ljubljana, Cankarjevo aabr. 5. mm n ^ za izdelovanje roma in j likerjev dobavlja najceneje in B96fl%f9 najbolj točno že od L 1872 obstoječa prva dunajska parna tvornica eterskih olj, esenc In barv. I. Felfl, Sete ft Ce.y Wlen XV., MtMehiflali S/C Najtočnejse razpošiljanje po železnici, poŠti ali ladjah. Vr XII 886/19-28 8961 V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! je bil Kanil Ptanat, roj. v Ljubljani dne 8. decembra 1881, pristojen v Ljubljano, rimsko kat vere, oženjen trgovski potnik v Ljubljani, Mestni trg št. 24 Že kaznovan, s sodbo deželnegn sodišča v Ljubljani z dne 7. oktobra 1919, opr. št. Vr VII 886719-20, oziroma s sodbo stola sedmorice v Zagrebu z dne 16. julija 1920. opr. št K 104/ar>6 aurtvtni anjiBMnsi pregreska pol 23, It 4, cesarske naredbe s dne 24 marca 1917, drž. zak. št. 131, storjenega s tem, da je meseba septembra 1918 v Liubljani s poprom verižno trgoval, m »»nejeni po §. 23 imenovane naredbe z uporabo § 26<\JJJ- bh •,BF|^l1** nteninen sapara, poantrn nnnja ■ audna trsa nt letlMtei neak toiee, le nn innnrne feaiea dsvnt uajei krem estreanaf ako bi se ta ne dala izterjati, na anljmih ■sisan tnannv sapera. _ aHislas MoUUs v M«M|«tdf tMok SBp dne 21. novembra 1020. težke industrije, jugoslovanski državljan, 42 let star, akademik z gospodarsko politično prakso, 14 let delaven v inozemstvu^ izkušen organizator, spreten v občevanju z oblastvi, odjemalci in delava, v neodpovedani službi, iJče samostojnega ravnateljskega mesta, prevzame pa tudi organizacijo pasivnih podjetij ali državnih gospodarskih resortov. Ponudbe pod irIfova orifnetacija 8995" na nprav .Slov. Naroda. Tvornia keksov, prepeSeiica, oblatov V. BIZJAK 10 Rogaška Slatina pripor oCa i »oje fino Melk iv in vajelinov 1 DRUG. I te* "W Okraski za božično drevo. Božične in novoletne razglednice, svilen in krepast papir vseh barv, rojstva, svečke bele in rdeče, dalje Družinsko In Blaznikovo pratiko, koledarje; r-eresa, svinčnike, radlrce, kamenčke, tablice, ravnila, pulice, držala, pivni, indigo in uradni papir; pismen raoir v mapah, v kasetah luksusm* m navadn? 100/100; kredo, pečatni vosek la , črnilo, žico za rože, trgovske In odjemalnc knjige, risalni papir in vsakovrstne zvezke, cigaretni papir: Abadie, Golub in Altesse stročnice št 2. in 3. razpošilja na debelo Papirrjfsa-rjraaas, L|ubl|ann, Mestni trej tU WST Cokle ~9JB trpežno izdelane, gornji deli iz dobrega usnja, izdeluje ćerljanka zadruga, TrBotoc prt Hnlrjn. SahtoTajte oaalkt Zabičajte oaalkl Božična prodaja Pri s u Primerna darila za laliklauža in boiiC klobufte, čepice za dame in deklice priporoča moda! salon STUCHLY 1TIHSCHKE Uaorsfel tra L Židovska aL 3. • n na a Ni na 04 15 EL- 0