ALUMINIJ ^asopis dru`be Talum d. d. Kidri~evo NOVEMBER 2015 ZM ZM lati etulji Jo`ef Kancler Janez Vogrinec Miran Pintari~ Matev` Mohorko Vse najbolj{e, Talum! Negujmo in nadgrajujmo ustvarjeno in nikoli ne pozabimo, da je Talum tudi du{a na{e biti. (Predsednik Uprave Marko Drobni~) Iz vsebine 4–5 Negujmo in nadgrajujmo ustvarjalnost Leto bomo kon~ali s pozitivnim rezultatom Proizvodni rezultati nad planiranimi 6–7 Dobitniki zlatih metuljev 8–10 Na{a najve~ja konkuren~na prednost je znanje 11 Talumovi jubilanti 12 Ali se spla~a var~evati z energijo? 13 Odklop od vsakdanjosti 14 Od ideje do inovacije 15 Prijaznej{i do naro~nikov Novosti iz smernice IED 16 Na vrtnariji je bilo `ivahno 17 Ostanimo radovedni! 18–19 Talum skozi o~i poeta 20 Nordijska hoja, ena najbolj zdravih oblik rekreacije 21 Krvna skupina A 22 Poslovna nogometna liga [tajerske 23 Komu je bila naklonjena ribi{ka sre~a? »Ne spomnim se, kdaj sem se nazadnje imel tako lepo!« 24 Fotoreporta`a 25 Fotografiji meseca Naslovnica: Listina zlati metulj ^asopis dru`be Talum. Naslov uredni{tva: Talum, d. d., Tovarni{ka cesta 10, 2325 Kidri~evo, telefon: 02 79 95 108, telefaks: 02 79 95 103, e-po{ta: aleksandra.jelusic@talum.si. Izhaja mese~no v nakladi 2300 izvodov. Uredni{ki odbor: Aleksandra Jelu{i~, glavna urednica, Danica Hrn~i~ in Lilijana Ditrih, ~lanici, ter Darko Ferlinc in Srdan Mohori~, zunanja ~lana. Jezikovni pregled: Darja Gabrov{ek Hom{ak, oblikovanje: Darko Ferlinc, avtor naslovnice: Srdan Mohori~. Prelom in priprava za tisk: Grafi~ni studio OK, Maribor, tisk: Tiskarna Ekart d. o. o. Jubilej ALEKSANDRA JELU[I^ GLAVNA UREDNICA Pred kratkim sem v neki knjigi prebrala, da je imela beseda jubi­lej neko~ ~isto druga~en pomen, kot ga ima danes. Jubilej je imel ~lovek, ko je dopolnil petdeset let starosti in so se mu vsi dolgovi odpisali. In ~e to besedo radi upo­rabljamo ob prelomnicah, pa se je drugi del do danes izgubil. Ali pa tudi ne, saj ob jubilejih ljudje radi naredimo ~rto pod starim in naredimo svojo bilanco, v kateri si zastavimo cilje za prihodnost in si obljubimo, da bomo stvari dela­li druga~e, bolje … Ni~ druga~e ni v podjetju, saj je podjetje skupek vseh ljudi, ki ga tvorimo, in se{tevek na{ih oseb­nih ciljev, hrepenenj, `elja, stra­hov, ob~utij in pogledov na svet. Tudi Talum je naredil ~rto pod nekim obdobjem in se vpra{al: Kje smo? Kaj si `elimo? Kam `eli­mo? In kako tja prispeti? Skupku vpra{anj strokovno pravimo stra­tegija. Morda se komu, ki se nikoli ni ukvarjal s strategijo, stvar zdi precej »kun{tna«, pa sploh ni, saj mi vsi delamo svoje osebne stra­tegije, ki jih potem na razli~ne na~ine uresni~ujemo. Zakaj mora vsak od nas vedeti, kak{na je stra­tegija na{ega podjetja? Preprosto zato, ker pri podjetju ne gre samo za posameznika, temve~ gre za 1200 ljudi, ki svojim dru`inam zagotavljajo vsakdanji kruh. Pri tem ni {ale in prostora za napake, nesporazume in dvome. @e res, da ima vsaka barka mornarja, ki ve, kako in kaj, a potrebuje tudi ekipo, ki se je pripravljena `rtvo­vati za skupni cilj, v neurju verjeti, da bo `e naslednji dan lepo vre­me, ~e bomo vztrajali in si `eleli, da barka nepo{kodovana prispe na cilj. Lahko bi rekli, da je vreme nepredvidljivo in da se nesre~e dogajajo. Res je, ni barke, ki nam bi lahko zagotovila, da nas bo sre~no pripeljala na cilj, a dokler obstajajo vremenske napovedi, informacije, znanje, izku{nje in `elja, se bomo trudili, da se bomo skupaj izogibali pastem in prispeli tja, kamor smo namenjeni.• »Ob jubileju si tako za`elimo le ubrano ekipo, mirno plovbo, jasno nebo in kan~ek sre~e.« Negujmo in nadgrajujmo ustvarjalnost MARKO DROBNI^ FOTO: SRDAN MOHORI^ Obletnice so zelo pomembne. So trenutki, ko dela­mo bilance. V Talumu bi jo lahko naredili na ve~ na~inov. Najpreprosteje bi bilo, da bi pogledali rezultate in {tevilke, ki ka`ejo pozitivno sliko. Tak{na bilanca je korektna, a suhoparna in brez du{e. To, kar smo po~eli in ustvarjali, da smo do pozitivnih rezultatov pri{li, ni bilo niti trenutek dol­go~asno. V vse na{e aktivnosti je bilo vpletene ogrom no ustvarjalnosti in pozitivne energije vseh zaposlenih. Zvezde, ki so se pojavile v {tevilkah in rezultatih letos, nam {e ne tlakujejo brezpogojne blaginje. Premikajo pa meje in dvigujejo letvico, ki jo lahko mno`i~no preskakujemo le skupaj. Prav predanost in vztrajnost talumovcev je du{a, ki jo Talum {e kako potrebuje. Zame je tak{na bilanca bolj prava! Pomembno je torej, da se ob obletnicah ustavimo in zamislimo. Pogledamo nazaj in se na osnovi ustvarjenih rezultatov podamo dalje. Prihodnost je negotova, pa vendar jo lahko predvidimo tako, da jo ustvarimo. Na{i cilji so jasni, pot bo zagotovo te`ka. Korak ta lumovcev ni bil nikoli enostaven, a vedno preudaren in trden. @e 61 let. Tak{en bo tudi v prihodnje. Drage sodelavke, spo{tovani sodelavci! Ob tovar­ni{kem prazniku vam `elim vse dobro. Negujmo in nadgrajujmo ustvarjeno in nikoli ne pozabimo, da je Talum tudi du{a na{e biti.• Predsednik Uprave Marko Drobni~ s ~lanoma Uprave, Danielom La~nom in dr. Zlatkom ^u{em Leto bomo kon~ali s pozitivnim rezultatom DANIEL LA^EN Leto 2015 bo pri{lo v zgodovino kot leto, v katerem bo skupina Talum po petletju poslovanja z izgubo poslovno leto kon~ala s pozitivnim poslovnim rezul­tatom v vi{ini pribli`no 500 tiso~ evrov. To predvi­devanje temelji na rezultatih poslovanja v obdobju od januarja do septembra 2015, ko smo ustvarili nekaj ve~ kot 970 tiso~ evrov dobi~ka, in na oceni poslovanja do konca leta 2015. Poslovni izid leta 2015 je v veliki meri odvisen od dose`enih premij za na{e proizvode, ki so bile v prvi polovici leto{njega leta nadpovpre~no visoke, od uresni~evanja strategije v obdobju 2012–2015, od ukrepov na podro~ju prestrukturiranja prodaje in ukrepov na podro~ju stro{kovne u~inkovitosti. Nasprotno od prodajnih premij pa je bila (in je {e) borzna cena aluminija in tudi drugih kovin v leto{njem letu pod vplivom makroekonomskih dejavnikov, kot so nizka cena nafte in valutna raz­merja med dolarjem in evrom ter dolarjem in jua­nom. Na ceno veliko vpliva tudi kitajski izvoz alu­minija in upadanje rasti kitajskega gospodarstva. Borzna cena aluminija je poleg tega {e vedno v veliki meri odvisna od ravnanja skladov tveganega kapi­tala in visokih zalog aluminija v borznih skla di{~ih. Tako je borzna cena aluminija v primerjavi z najvi{jimi cenami iz leta 2011 ni`ja za 40 odstotkov. Po napovedih borznih analitikov se bo trend pada­nja cen ustalil in se v letu 2016 celo obrnil rahlo nav­zgor, a ne toliko zaradi ve~jega povpra{evanja kot zaradi zmanj {evanja ponudbe. Te napovedi nas, kljub padanju prodajnih premij za drogove in livar­ske zlitine, navdajajo z zmernim optimizmom. Zavedamo pa se, da je klju~na igralka na trgih suro­vin Kitajska, ki je nepredvidljiva, ima pa vedno ve~ji vpliv na borzno ceno, saj porabi in tudi proizvede ve~ kot polovico svetovne proizvodnje aluminija. Okoli{~ine v na{i panogi so v zadnjem ~asu precej turbulentne. Hitrim in nepredvidenim spremembam lahko sledimo le tisti, ki smo dovolj prilagodljivi. Velike korake smo naredili na podro~jih na{e skup­ne dodane vrednosti in donosnosti programov. Te aktivnosti moramo nujno nadaljevati in tako {e dodatno zmanj{ati vpliv nepredvidljivih okoli{~in, ki se dogajajo v na{i panogi in na trgih, na katerih smo prisotni. Spo{tovani sodelavci, naj nam bosta pogumna pre­teklost in uspe{na sedanjost navdih za svetlo pri­hodnost.• Proizvodni rezultati nad planiranimi DR. ZLATKO ^U[ V prvih devetih mesecih smo v Talumu ustvarili nad­povpre~ne proizvodne rezultate. Seveda je treba proizvodne rezultate za uspe{nost povezati {e s pro­dajnimi premijami in vhodnimi stro{ki. Za celovito uspe{nost poslovanja morajo biti vsi procesi opti­malno obvladovani. V tem ~lanku se bom osredoto~il na izpolnjevanje ciljev in obvladovanje proizvodnega procesa na{e osnovne dejavnosti. V PE Aluminij smo proizvedli 62.725 ton elektroliz­nega aluminija, kar je 1 odstotek nad planirano koli~ino. Skupni fizi~ni obseg blagovne proizvodnje proizvodov iz aluminija je zna{al 106.207 ton in je za 2 odstotka vi{ji kot v enakem obdobju lani. Prakti~no na vseh segmentih proizvodnje dosegamo pove~anje glede na plan in dose`ene lanske rezul­tate. Blagovna proizvodnja livarskih zlitin je bila za 2 odstotka nad planirano in 4 odstotke vi{ja kot v ena­ kem obdobju lani. Proizvodnja rondelic je 1 odsto­tek nad planom in 4 odstotke nad dose`eno v ena­kem obdobju lani. Proizvodnja ulitkov presega plan za 11 odstotkov in je kar za 78 odstotkov ve~ja kot v enakem obdobju lani. Izparilnikov smo proizvedli 13 odstotkov ve~ od plana in 3 odstotke ve~ kot lani. Izpolnjevanje proizvodnih na~rtov je prvi pogoj za nadaljevanje procesov in tekmo na trgu na{ih proiz­vodov ter posledi~no kon~ni rezultat poslovanja. Ta je odvisen {e od veliko dejavnikov, na katere sami nimamo vpliva. Z veseljem ugotavljam, da smo pri procesih, pri kate­rih imamo sodelavci Taluma vpliv, opravili svojo nalogo z odliko. Za prispevek vsakega posameznika bi se `elel vsem zahvaliti z `eljo in navdihom, da odli~ne rezultate dosegamo {e naprej. ^estitke ob tovarni{kem prazniku!• »Za celovito uspe{nost poslovanja morajo biti vsi procesi optimalno obvladovani.« Dobitniki zlatih metuljev Predsednik Uprave Taluma vsako leto na tovarni{ki praznik {tirim talu­movcem podeli priznanja, ki jih poznamo kot zlate metulje. Zlati metulj se simboli~no podeljuje v obliki bro{ke ali kravatne igle. Hkrati z zlatim metuljem prejme dobitnik {e pisno priznanje in denarno nagrado. Leto{nji dobitniki zlatih metuljev FOTO: SRDAN MOHORI^, so: ALEKSANDRA JELU[I^ Jo`ef Kancler, dobitnik zlatega metulja za `ivljenjsko delo dru`ba Vargas-Al ~lani Komisije za priznanja Sodelavci dru`be Vargas-Al pred­lagamo, da zlatega metulja prej­me na{ sodelavec Jo`e Kancler. Argumentov za na{ predlog je veliko, navedemo naj le najpo­membnej{e. V dru`bi Vargas-Al je Jo`e znan kot sodelavec, ki je ved­no pripravljen pomagati, ne glede na ~as in okoli{~ine. Pri delu je zanesljiv, za vsako tehni~no te`avo hitro najde re{itev, svoje bogate izku{nje uspe{no prena{a na mlaj{e sodelavce, pomaga pri organizaciji razli~nih dru`enj … Jo`e Kancler je v Talumu zapo­slen od leta 1977, `e ve~ kot 30 let, vse od leta 1982, pa dela pri Talumovih poklicnih gasilcih. Zelo aktiven je tudi v Pro sto ­voljnem gasilskem dru{tvu Ta ­lum. Brez njega dru{tvo ne bi bilo tak{no, kot je. En mandat je bil tudi podpoveljnik in tri mandate poveljnik Gasilske zveze Kidri ­~evo in zaslu`en je za kar nekaj uspe{nih intervencij. Je tudi poveljnik Civilne za{~ite Kidri ~e ­vo. Vse to ka`e, da je pripravljen pomagati so~loveku. Jo`e Kan c ­ler je kot gasilec za svoj trud in po`rtvovalnost prejel veliko pri­znanj in odlikovanj za zasluge. Menimo, da si zlatega metulja nedvomno zaslu`i. S svojim de ­lom, anga`iranjem in kot oseb­nost je vzor vsakemu. Janez Vogrinec, dobitnik zlatega metulja za uspe{no delo v zadnjem letu oziroma zadnjih nekaj letih dru`ba EKOTAL Janez Vogrinec se je v Tovarni gli­nice in aluminija zaposlil leta 1989 kot premika~ `elezni{kih vago­nov. Kmalu je postal vodja premi­ka in leta 2000, pri projektu obno­ve `elezni{kih tirov v tovarni, vodja vzdr`evalnih del na progi. Aktivno je sodeloval pri vseh pro­jektih, ki so potekali na podro~ju komunalne infrastrukture in rav­nanja z odpadki, med ve~je pa zagotovo spadata preureditev me{anega kanalizacijskega siste­ma v fekalnega in ravnanje z odpadki (lo~evanja odpadkov); pri zadnjem moramo slediti zako­nodaji in tudi na{emu odnosu do odpadkov in okolja. Ob delu si je pridobil poklicno kvalifikacijo za voznika tovornega vozila. Od leta 2009 je zaposlen kot vodja skla­di{~a odpadnih materialov. Tako neposredno sodeluje pri kontroli ekolo{kih otokov in prevozu odpadkov na obmo~ju podjetij Skupine Talum. Letos se je zapo­slil v dru`bi Revital, d. o. o. Poleg `e omenjenih del opravlja {e delo organiziranja in vzdr`evanja komunalne infrastrukture. Janez Vogrinec deluje tudi v Svetu zapo­slenih Skupine Talum, in to `e drugo mandatno obdobje. Svojo delovno skupino prizadevno zastopa v organih soupravljanja in skrbi za potrebno komunikaci­jo med zaposlenimi. V 32 letih delovne dobe je z doslednostjo, marljivostjo in neutrudnim delom prispeval k podobi modernega, uspe{nega in okolju prijaznega Taluma. Miran Pintari~, dobitnik zlatega metulja za uspe{no delo v zadnjem letu oziroma zadnjih nekaj letih PE Livarna Miran Pintari~ se je v dru`bi zapo­slil leta 1979 v takratnem obratu Livarne kot livarski pomo~nik. Kot iz{olan livar je hitro usvojil zahtevane prakti~ne ve{~ine, zato je kmalu napredoval na delovno mesto livarja razli~nih livarskih proizvodov. Njegova poklicna pot je bila nato ve~ kot desetletje povezana z deli pri `aganju alu­minija. V ~asu {tevilnih spre­memb organiziranosti in prilago­ditev tehnologije je opravljal zah­tevna dela vodenja te skupine. Zadnja leta dela na podro~ju oskrbe z odpadnim aluminijem. Kot pripravljavec sekundarnega aluminija nadzira skladnost kako­vosti prejetega aluminija z zahte­vami in skrbi za njegovo ustrezno razvr{~anje. Miran Pintari~ pri svo jem delu izstopa s prizadev­nostjo, samoiniciativnostjo, nad­povpre~nimi rezultati dela, poslu­hom za uvajanje sprememb in pri­pravljenostjo pomagati sodelav­cem. Delo opravlja vestno in zanesljivo in to sodelavci izredno cenijo. Z vsem tem dokazuje, da lahko posameznik z u~inkovitim delom v uigrani ekipi veliko pri­speva k rezultatom in uspe{nemu poslovanju posamezne delovne skupine. Matev` Mohorko, dobitnik zlatega metulja za uspe{no delo v zadnjem letu oziroma zadnjih nekaj letih Talum Matev` Mohorko se je leta 1985 zaposlil v takratnem TGA, TOZD Vzdr`evanje. Sprva je opravljal dela, ki niso bila povezana z nje­govim osnovnim poklicem, leta 1989 pa se je kot ekonomski teh­nik zaposlil v Financah in ra~uno­vodstvu. Leta 1994 smo v TGA za~eli prenavljati informacijski sistem in pri tem projektu je sode­loval tudi Matev`. Ob delu je {tudiral in {tudij leta 2012 kon~al z diplomo na Fakulteti za komer­cialne in poslovne vede. Leta 2011, v ~asu reorganizacije Taluma, je za~el delati v Ra~uno­vodstvu, lani pa je postal vodja te slu`be. Sodelavcem pomaga z nasveti in sodeluje pri re{itvah ALUMINIJ {tevilka 11, stran 7 problemov, spodbuja jih pri pri­dobivanju novega znanja. V tem ~asu je sodeloval tudi pri prenovi informacijskih sistemov. Matev` je aktiven tudi v svojem prostem ~asu. Vse od leta 1988 je gasilec, ukvarja se s strelstvom, zelo rad pa ima tudi gore. To je dobro zna­no Talumovim pohodnikom, saj jih je `e ve~krat vodil na Triglav. Matev` Mohorko je izredno vesten in priden delavec, svoje bogato znanje in izku{nje je ved­no pripravljen prenesti na sode­lavce, vedno je pripravljen sode­lovati, ko ga potrebujemo, in prav zaradi tega ga sodelavci {e pose­bej cenimo. Zbiranje predlogov za priznanje in izbor dobitnikov je opravila ko ­misija v sestavi: predsednik: Nenad Kardum, PE Aluminij ~lan: Branko Herti{, PE Rondelice ~lanica: Nevenka Pulko, Vrtnarstvo Revital ^estitamo dobitnikom!• Na{a najve~ja konkuren~na prednost je znanje LILIJANA DITRIH FOTO: SRDAN MOHORI^ Marko Drobni~ predsednik Uprave Ob tovarni{kem prazniku smo k pogovoru povabili predsednika Uprave Marka Drobni~a. Z nami je poklepetal o tem, kaj je zaznamo­valo obdobje njegovega mandata in kak{no strategijo si je podjetje postavilo za prihodnost. Spre go ­voril je o izzivih, ki nas vse skupaj ~akajo, in poudaril, da je prav zna­nje, ki ga ima vsak posameznik, najve~ja prednost podjetja, s kate­ro lahko uspe{no konkurira na trgu. Najprej {e enkrat ~estitke ob ime ­novanju sedanje Uprave za novi petletni mandat. Lastniki, nadzor ­niki so vam in va{i ekipi s tem izrek­li priznanje za opravljeno delo. Kaj je najbolj zaznamovalo obdobje tega mandata? Okoli{~ine in razmere za poslo­vanje v panogi so bile zelo zao­strene, poleg tega pa je bilo po ­slovno okolje za energijsko inten­zivno industrijo v Sloveniji popol­noma neprimerljivo s tistim, v katerem delujejo na{i konkurenti v Evropi. Zaradi tega smo se veli­kokrat soo~ali z vpra{anjem, kako obstati, in dilemami, kako naprej. Kljub vsem te`avnim okoli{~inam nam je s pomo~jo lastnika, z zasta­vljeno strategijo prestrukturira­nja, z lastnimi notranjimi raciona­lizacijskimi ukrepi ter z veliko mero strpnosti, potrpe`ljivosti in predanosti zaposlenih uspelo skrbno in odgovorno premagova­ti to zahtevno obdobje. Z leto{njim letom se izteka strate­gija skupine Talum za obdobje 2012–2015, ki smo jo poimeno­vali Prestrukturiranje Taluma z ino­vativnostjo. Kateri so uresni~eni cilji iz te strategije, kaj je {e ostalo odprto? Zastavljena strategija prestruktu­riranja je bila eden od ukrepov za zagotavljanje na{ega srednje ro~ ­nega obstoja in dolgoro~ne stabi­lizacije poslovanja. Klju~ne cilje iz zastavljene strategije smo uspe{ ­no realizirali. Pove~ali smo skup­no dodano vrednost na zaposle­nega, kar pomeni, da proizvede­mo ve~ izdelkov in prodamo ve~ storitev z vi{jo dodano vrednostjo kot pred navedenim obdobjem. Pove~ali smo obseg proizvodnje in tudi prihodkov od prodaje, kar je delno posledica razmer na trgu in delno spremenjene strukture na{ih proizvodov in storitev. Uspe{no smo za~eli prodajati na{e tehnolo{ko znanje, ki ga do nedavnega nismo unov~evali navzven. S pomo~jo na{e lastne inovativnosti in podjetnosti so nastali novi programi, z novo Talumovo blagovno znamko, kar je za nadaljnji razvoj skupine Talum izrednega pomena. Prak ­ti~ no v vseh poslovnih enotah in dru`bah smo stabilizirali in kon­solidirali poslovanje do te mere, da poslujejo z dobi~kom. Uspe{ ­no smo nadgrajevali `e tako viso­ko raven dovr{enosti proizvodnih procesov, ravnanja z okoljem, varnosti in zdravja pri delu, kako­vosti, energijske u~inkovitosti. Nazadnje in ne najmanj pomem­bno za obdobje, v katerem `ivi­mo, in okolje, v katerem deluje­mo, pa smo ne samo ohranjali zaposlenost, ampak smo jo za skoraj 20 odstotkov pove~ali. Z vsemi izvedenimi aktivnostmi in kljub {e vedno letos relativno visoki ceni energije nam bo uspe­lo dose~i pozitiven rezultat iz poslovanja. Vse zapisano in dose`eni rezultati so potrditev, da smo v preteklem obdobju na{li pravo pot. Dina mi ­ka sprememb na trgu in turbulen­ca okoli{~in v panogi – pri tem mislim predvsem na spreminjanje cene LME in premij – pa nas opo­zarjata, da vse to, kar smo naredili, {e ni dovolj za dolgo ro~ no stabi­lizacijo poslovanja. ^e bomo ho ­te li {e bolj zmanj{ati negativne u~inke dejavnikov v panogi, kot so na primer LME, valutni te~aji in premije, na katere sami nimamo vpliva, moramo po zastavljeni poti naprej. To preprosto pomeni, da moramo skupno dodano vred­nost {e pove~ati, kar lahko do se ­`emo s pove~evanjem obsega proizvodnje rondelic, ulitkov, absorberjev, s prodajo storitev, z diverzifikacijo prodaje zlitin v smeri vi{jih premijskih razredov ter s pove~evanjem obsega pro­daje novih proizvodov. ^e nam bo uspelo obsegu prihodkov iz prodaje drogov in livarskih zlitin pribli`ati obseg prodaje drugih proizvodov in storitev zunaj sku-pine Talum, bomo lahko zatrdili, da smo poglavje strategije pre­strukturiranja v Talumu uspe{no zaklju~ili! »Mene osebno je v preteklem obdobju zaznamovalo predvsem eno: veliko odreka­nja stvarem, ki sem jih pred prevzemom vodenja rad po~el, na ra~un Taluma, ki je postal moje `ivljenje. Kako to? Z besedami se tega ne da opisati.« »V okviru strategije imamo zastavljen tudi strate{ki projekt v Talumovi {oli znanj, ki obsega tudi aktivnosti pri menjavi generacij.« Vpra{anje energije je re{eno za naslednja tri leta, a pred nami so veliki izzivi predvsem na prodajni strani, v iskanju, utrjevanju stra te{ ­kih partnerstev, novih programih. Kaj lahko {e naredimo sami ali sku­paj s partnerji? Na podro~ju oskrbe z energijo smo v zvezi z elektri~no energijo in plinom naredili velik korak naprej v smislu stro{kovne opti­mizacije. Ne glede na to optimi­zacijo in bolj{e nabavne pogoje, ki pa nam jih bodo v letu 2016 v veliki meri poslab{ali nizek LME in ni`je premije, moramo posku­siti poskrbeti {e za zmanj{anje vpliva stro{kov ~ezmejnih zmo­gljivosti, ki jih pla~ujemo za oskr­bo z elektri~no energijo. V letu 2015 jih bo za okrog 10 milijonov evrov. Glede na trenutno prakti~no opti­malne nabavne pogoje pri oskrbi z energijo in surovinami pa bodo seveda na{e aktivnosti usmerjene na pove~evanje prodaje, na opti­mizacijo poslovanja pri novih programih in na iskanje mo`nosti in prilo`nosti za nove. Vsekakor pa si nobene aktivnosti ne znam predstavljati brez odpr­tosti in sodelovanja z na{imi poslovnimi partnerji, pa naj bodo to kupci kot najpomembnej{i, dobavitelji, in{titucije znanja, last­niki. Globalna konkurenca ne omogo~a individualizma, zato so povezave nujen pogoj za uspe{ ­no delo in doseganje dobrih re ­zultatov. V skupini Talum se lahko pohva ­limo, da smo eden najve~jih zapo ­slo valcev v gospodarstvu v Slove ­niji v zadnjih treh letih. Prihaja do menjave generacij. Kako dobro smo pripravljeni na spremembe v strukturi zaposlenih? V zadnjem obdobju smo po dele`u novih zaposlitev glede na {tevilo obstoje~ih v Sloveniji na tretjem mestu. Pri~akovana fluk­tuacija v naslednjih 10 letih zah­teva izredno premi{ljen in na~rten prenos kompetenc in izku{enj na novozaposlene. Glede na {tevilne nove zaposlitve je to `e zdaj za nas velik izziv, saj se generacije med seboj razlikujemo. V okviru strategije imamo zastavljen tudi strate{ki projekt v Talu movi {oli znanj, ki obsega tudi aktivnosti pri menjavi generacij. Veliko ozi­roma najve~ bo odvisno od nas samih, predvsem od na{ega sode­lovanja in velike mere strpnosti. Od izku{enej{ih sodelavcev pri ­~a kujem pripravljenost za odprto deljenje znanja in izku{enj, od mlaj{ih pa sprejemanje znanja in delovnih navad. Velik izziv, za katerega verjamem, da mu bomo kos. Pripravljeno `e imamo strategijo za obdobje 2015–2018 s pou dar ­kom na donosnosti. ^emu dajemo donosnost v prvi plan? Samo na osnovi doseganja dobi~ ­ko nosnosti na{ih programov lah­ko zagotavljamo dolgoro~no sta­bilnost poslovanja. Ustrezna donosnost je po eni strani pri~a ­ko vanje lastnikov, ki `elijo sode­lovati pri dele`u od ustvarjenega dobi~ka, po drugi strani pa nujen pogoj za zagotavljanje potrebnih lastnih finan~nih sredstev za inve­sticijsko vzdr`evanje in investicije ter s tem posledi~no za rast in raz­voj. Seveda pa je ustvarjanje do ­bi~ ka in doseganje ustrezne donosnosti tudi osnova, da lahko zaposleni razmi{ljamo o svojem prispevku k rezultatom in posle­di~no k bonusom in spremem­bam pri osebnih dohodkih. ^e torej ustrezne donosnosti iz na{ih programov ne bomo dosegali, je tudi o vsem prej navedenem nemogo~e razmi{ljati. Zato torej v prvi plan postavljamo strategijo s poudarkom na donosnosti, po strategiji prestrukturiranja v pre­teklem obdobju. Lahko na kratko predstavite te ­meljne poudarke iz vizije za nasled­nje obdobje? Katere so na{e usmeritve, temeljni razvojni pou ­dar ki? [e vedno se `elimo s svojo lastno proizvodnjo aluminija in njegovo predelavo uvr{~ati v vrh naju~in ­ko vitej{ih proizvajalcev elektrol­iznega aluminija in aluminijevih zlitin. Elektrolizni aluminij torej ostaja pomembna osnova za na{e proizvode. Naslednja pomembna temelja na{e rasti sta proizvodnja rondelic, kjer `elimo postati naj­ve~ji proizvajalec v Evropi in vodilni razvijalec novih zlitin za doze iz aluminija, ter proizvodnja ulitkov, kjer smo nizkotla~nemu in gravitacijskemu litju dodali {e visokotla~no litje in izdelavo kompleksnej{ih sklopov oziroma komponent. Skupaj `elimo do leta 2018 iz teh dveh programov ustvariti 100 milijonov evrov pri­hodkov od prodaje. Pomembna usmeritev ostaja v zadnjem obdobju vzpostavljen lastni raz­voj, proizvodnja in tr`enje tehno­lo{ke opreme, ki temelji na last­nem tehnolo{kem znanju in izku{njah. Raziskave in inovacije na podro~ju novih aluminijevih zlitin in njihovih lastnosti ter z nji­mi povezanih proizvodov morajo postati stalnica in hkrati osnova za doseganje na{e konkuren~ne prednosti pri kupcih. Nove pro­grame, ki smo jih vzpostavili, `eli­mo nadgrajevati in s podro~jem tehnolo{kih aplikacij in industrij­skega oblikovanja ustvarjati novo, pomembno programsko skupino v Talumu. Vsi programi in storitve bodo morali dosegati ciljni dobi~ek, tudi tisti, ki niso neposredno povezani z alumini­jem. Zagotoviti moramo take raz­mere za poslovanje, da bo na{a najve~ja konkuren~na prednost ostajala znanje, ustvarjalnost in podjetnosti vseh zaposlenih. S svojim obsegom prihodkov od prodaje, ki bodo presegali 300 milijonov evrov, `elimo ostati med petnajstimi najve~jimi izvoz­niki v Sloveniji, s skupno dodano vrednostjo na zaposlenega pa `elimo prestopiti mejo 40.000 evrov na zaposlenega.• »Globalna konkurenca ne omogo~a individualizma, zato so povezave nujen pogoj za uspe{no delo in doseganje dobrih rezultatov. « Talumovi jubilanti Talum, Uprava Talum In{titut Daniel Strelec 20 Zlatko ^u{ 30 Goran Abramovi} 10 Janez ^eh 20 Aleksander Koser 20 Robert Kodri~ 20 Talum, Strate{ka komerciala Jo`ica Medved 30 Bojan Magdi~ 20 Zvonko Banko 30 Marjan Pilinger 30 Janez Mlinari~ 20 Mojca Gorjup 30 Sre~ko Vidovi~ 20 Talum, Strate{ki razvoj Primo` Rojko 30 Franc Hazimali 30 Miran Krajnc 30 Marjan Lampret 30 Talum Izparilniki Roman Lampret 30 Talum, Informatika Janez Poto~nik 10 Jo`ef Per{a 30 Du{an Brglez 20 Boris Ponudi} 20 Jo`ef Gavez 30 Emilija Pi{ek 30 Talum Servis in in`eniring Talum, PE Rondelice Talum, Ra~unovodstvo Matja` Rozman 20 Robert Bezjak 20 Matev` Mohorko 30 Robert Merlak 20 Ivan Lon~ari~ 20 Zdenka Marini~ 30 Sergej Petek 20 Roman Krajnc 20 Jo`ica Kos 40 Alojz Veg 20 Ivan Bezjak 20 Stanislav Pulko 20 Aleksander Krajnc 20 Talum, Kadrovska slu`ba Danilo Zebec 20 Danilo Gojko{ek 20 Du{an Skledar 10 Franjo Mihela~ 20 Jo`ica Novak 20 Feliks Kodri~ 30 Branko Herti{ 30 Talum, PE Upravljanje z energijo Anton Lesjak 30 Agush Zogaj 30 Janko Gaj{t 20 Stanislav Kova~ec 30 Leopold P{ajd 30 Antun Ivan~i} 30 Jo`ef Lovenjak 30 Marjan Sagadin 30 Ciril Horvat 30 Kreativni aluminij Franc Dominc 30 Miran Haladea 30 Marjeta Zupani~ 30 Sre~ko Cajnko 30 Talum, PE Aluminij Marjan Jus 30 Ekotal Peter Urlep 20 Franc Fi{er 30 Anica Horvat 10 Selim Dobra 30 Milan [tumberger 30 Majda Galun [irovnik 10 Sre~ko Kondri~ 30 Du{an Debelak 30 Miran Kozoderc 30 Ivan Hazemali 30 Peter Pihler 30 Mirko Milo{i~ 30 Zoran Bili} 30 Anton Per{uh 30 Jo`ef Re{ 30 Darko [umenjak 30 Vladimir Podgor{ek 30 Drago [irovnik 30 Janko Zamuda 30 Vital Jo`ef Pi{ek 30 Valentina Ilijevec 10 Miran Ules 30 Vargas-Al Franc Javernik 30 Mirko [tagar 30 Drago Smolinger 20 Beno Murko 30 Jo`ef Nahberger 30 Milan Kokol 30 Branko Vinkler 30 Fran~ka Sagadin 30 Vrtnarstvo Revital Milan Klane~ek 30 Branko [pindler 30 Danica Repnik 10 Bogdan Lukman 30 Janko Moravec 30 Renata Ro`marin 10 Daniel Vaupoti~ 30 Valerija Valentan 20 Talum, PE Ulitki Zvonko Kores 30 Janez Kostanjevec 20 Tomi Er`en 10 Rajko Kolari~ 30 Zdenko Zelenik 30 Boris Dokler 10 • Boris Plohl 20 Talum, PE Livarna Andrej Petrovi~ 20 Uro{ Matja{i~ 20 Ali se spla~a var~evati z energijo? MAG. BO[TJAN KORO[EC Zadnje ~ase zasledimo v medijih in tudi nekateri energetski stro­kovnjaki govorijo, da se zaradi vse ve~ in vedno vi{jih prispevkov na energijo s to sploh ne spla~a ve~ var~evati. Pa je res tako? Poglejmo na primer ra~un za elek­tri~no energijo v povpre~nem gospodinjstvu (slika 1, znesek celotnega ra~una je 55 evrov). Na njem je namre~ kar 11 razli~nih postavk, med njimi pa le dve pri­kazujeta koli~ino porabljene energije (v primeru enotne tarife /ET/ jo prikazuje le ena): 1 in 2: poraba elektri~ne energije v visoki (VT) in nizki (NT) tarifi, katere cena je odvisna od izbra­nega prodajalca – tega si lahko izberemo po lastni volji; koli~ina porabljene elektri~ne energije je v celoti odvisna od posameznikovih `ivljenjskih navad; 3: prispevek za obra~unsko mo~ je odvisen od glavnih varovalk hi{nega priklju~ka na distribu­cijsko omre`je – v na{em pri­meru je to 3 x 20 A, kar pomeni 7 kW obra~unske priklju~ne mo~i; vi{ina prispevka je odvis ­na od metodologije za dolo ~i ­tev omre`nine, ki jo dolo~a Agencija za energijo in je fiksna oziroma neodvisna od koli~ine porabljene elektri~ne energije; 4 in 5: prispevek za omre`nino v visoki in nizki tarifi (ali ET, ~e je merjenje porabe elektri~ne energije v enotni tarifi), ki je podobno kot prispevek za obra ~unsko mo~ dolo~en z me ­todologijo za dolo~itev omre` ­nine, vendar je znesek prispev­ka odvisen od porabljene elek­tri~ne energije; prispevek je na ­menjen za upravljanje, vzdr`e ­vanje in razvoj elektrodistribu­cijskega omre`ja; 6: prispevek za energetsko u~in ­ko vitost izhaja iz evropske Direktive o energetski u~inko­vitosti, namenjen pa je za finan­ciranje programov in ukrepov za zni`evanje rabe energije pri kon~nih odjemalcih; sredstva se zbirajo na EKO Skladu, ki ga je ustanovila Vlada RS, znesek prispevka pa je odvisen od porabljene elektri~ne energije; 7: prispevek za SPTE (soproiz­vodnja toplotne in elektri~ne energije z visokim izkorist­kom) in OVE (obnovljivi viri energije) je odvisen od obra ­~unske mo~i in kot tak neodvi­sen (fiksen) od koli~ine pora­bljene elektri~ne energije; pri­spevek se zbira v Centru za podpore (pri Borzenu) in je namenjen za podporo (sub­vencioniranje) proizvodnje elektri~ne energije iz obnovlji­vih virov: son~ne, vetrne, bio­plinske in male hidroelektrar­ne – letno je treba zbrati okrog 150 milijonov evrov; 8: prispevek za delovanje opera­terja trga – Borzen, ki ga dolo~a Agencija za energijo, potrdi pa Vlada RS; Borzen, ki ga je ustanovila Vlada RS, orga-nizira in izvaja aktivnosti za delovanje trga z elektri~no energijo, prispevek pa je name­njen za pokrivanje njegovih stro{kov poslovanja; znesek prispevka je odvisen od pora­bljene elektri~ne energije; 9: prispevek za Agencijo za ener­gijo ima enakega ustanovitelja in podlago kot zgoraj opisani prispevek za Borzen, le da Agencija za energijo nadzira delovanje trgov z elektri~no energijo, zemeljskim plinom in daljinsko toploto z vidika evropske in slovenske energet­ske zakonodaje; znesek pri­spevka je odvisen od porablje­ne elektri~ne energije; 10: tro{arina je vrsta davka, ki ga dolo~i Vlada RS in se steka v dr`avni prora~un – za dav­kom na dodano vrednost je to drugi najpomembnej{i pro­ra~unski vir, tro{arina pa se razen na energente zara~una­va {e na alkohol in alkoholne pija~e ter na toba~ne izdelke; znesek davka je odvisen od porabljene elektri~ne energi­je; 11: davek na dodano vrednost (DDV) dolo~i Vlada RS in se steka v dr`avni prora~un; zne­sek davka je odvisen od vseh zgoraj opisanih postavk ra~una za elektri~no energijo in kot tak prakti~no v celoti odvisen od porabljene elek­tri~ne energije. Iz navedenega vidimo, da je kar 9 postavk na ra~unu vezanih na porabljeno elektri~no energijo – od skupnega zneska »na{ega« ra~una predstavljajo postavke, odvisne od porabljene elektri~ne energije, 42 evrov oziroma 76 odstotkov celotnega zneska ra~una. To pomeni, da se {e kako spla~a var~evati z energijo! Podobno sestavo in namen imajo tudi vsi drugi ra~uni za energente, ki jih pla~ujemo tako gospodinj­stva kakor tudi industrijski kon~ni odjemalci energije.• Odklop od vsakdanjosti 19. in 20. oktobra se je skupina nagrajencev za podro~je profesionalne inovativnosti iz akcije Upam si! za nagrado udele`ila dvodnevnega team buildinga v Ljubljani, Gorici, Gori{kih brdih, na Sabotinu in v Solkanu. Z obilico smeha, resnega razmi{ljanja, nekoliko .zi~nega razgibavanja in naprezanja, tvornega sodelovanja je skupina re{evala zapletene in manj zapletene naloge, krepila medsebojno komunikacijo in sodelovanje in malce za {alo, malce zares tudi tekmovala. Stanislav Kores »Bilo je odli~no. Dva ~udovita dneva odklopa od vsakdanjosti.« LILIJANA DITRIH, ALEKSANDRA JELU[I^FOTO: BRANKO JURŠEK Sabotinu in spust po jeklenici ~ez So~o. Vsem hvala za dane prilo` ­nosti.« LEA TOMC Jo`ef Kancler Bo{tjan Korez »Dru`enje s skupino sodelavcev, »Po prejetju nagrade za dvodne­ ki so se na podro~ju inovacij v vni team building se je najprej leto{njem letu {e posebej izkazali, pojavilo vpra{anje, kaj to sploh je. je bilo zame enkratna in povsem Kmalu je nastopil 19. oktober, ko nova izku{nja. Odli~no izbrane smo se zbrali pred Talumom in se lokacije (Gorica, Gori{ka brda, podali na pustolov{~ino. Ogledali So~a Fun park), na katerih je pote­ smo si znamenitosti in se preiz­ kalo na{e dru`enje in preverjanje kusili v nalogah, ki so nas nasme­ sposobnosti, so samo {e dodatno jale in nas med seboj povezale. obogatile dogodek. Name sta Bilo je zelo lepo. Hvala vsem, ki naredila {e posebej dober vtis so mi omogo~ili udele`bo na Muzej prve svetovne vojne na team buildingu.« Ivan Herti{ »Z veseljem sem sprejel povabilo za udele`bo na team buildingu. ^eprav smo se na pot podali v de`evnem in hladnem ponedelj­kovem jutru, se je razpolo`enje kaj kmalu spremenilo v prijetno dru`enje in zanimiv klepet. Ta dva dneva sta minila v raziskoval­nem in zelo pozitivnem vzdu{ju. ^e vse skupaj povzamem, je bila izku{nja zelo pozitivna in navdih za nove izzive. Hvala celi ekipi za ta dva prelepa dneva.«• Od ideje do inovacije Z znanjem o aluminiju v nova razvojna partnerstva ALBERT KORO[EC FOTO: SPLET V za~etku oktobra je bila v medijih objavljena novica o dru`bi Adria Dom iz Kani`arice pri ^rnomlju, ki smo jo doslej poznali le po izdelavi mobilnih hi{ic. Podjetje je skupaj s slovenskimi partnerji razvilo nov, edinstven proizvod, ki trenutno {e nima primerljive konkurence v svetovnem merilu. Eden od omenjenih partnerjev v tej zgodbi je tudi na{a dru`ba Kreativni aluminij. Konec maja smo bili povabljeni k sodelovanju v razvojni ekipi. Predstavljen nam je bil osnovni koncept in uspeli smo v prepri~evanju, da bo celotno ogrodje iz aluminija in ne iz `ele­za. Adria Dom je h~erinska dru`ba podjetja Adria Mobil in je bila ustanovljena leta 2002. Dru`ba se je odlo~ila za nadgradnjo progra­ma mobilnih hi{ic z inovativnim izdelkom, ki sledijo novim tren­dom bivanja – v so`itju z naravo. Razvojno ekipo sestavljajo pri­znani oblikovalci in strokovnjaki za razli~ne materiale in opremo. V razvojni fazi je ekipa dru`be Kreativni aluminij izvedla faze modeliranja, dimenzioniranja in konstruiranja nosilne talne kon­strukcije ter dodala re{itve veznih elementov {otorskega pali~ja. Izdelek vsebuje {tevilne inovati­vne tehni~ne re{itve in izvedbe, ki jih je prispeval na{ sodelavec Peter Kropec. Postavljen je kon­cept razvoja serije {tirih modelov {otorov, ki imajo skupno nosilno konstrukcijo, manj{e dimenzije ter manj{e izvedenke same {otor­ske konstrukcije. Dejavnost Kreativnega aluminija temelji na znanju, ustvarjalnosti in podjet­nosti zaposlenih, ki sodelujejo in ustvarjajo sinergije z zunanjimi partnerji. V Kreativnem aluminiju smo v relativno kratkem ~asu raz­vili nekatera specifi~na znanja in kompetence, ki jih v sodelovanju z zunanjimi partnerji uspe{no integriramo v razli~ne proizvode. Rde~a nit na{e dejavnosti je obli­kovanje in snovanje inovativnih tehni~nih re{itev iz aluminija. Upajmo si! S ~im smo na{e partnerje navdu{ili za sodelovanje? Zmanj{anje te`e konstrukcije {otora Vklju~itev v {ir{o razvojno ekipo s prispevanjem konstrukcijskega in tehnolo{kega znanja s podro~ja aluminija se je izkazala kot doda­na vrednost, saj je prispevala dele` k zmanj{anju te`e konstruk­cije. Ta je pomemben dejavnik, saj gre za mobilni {otor, pri kate­rem je manipulacija s celotno konstrukcijo ter pri monta`i in demonta`i izredno pomembna. Prve povratne informacije so spodbudne; {otorska konstrukci­ja je vzdr`ala manipulacije in tran­sport {otora na tri razli~ne lokaci­je, ~eprav je skupna te`a (2.500 kg) kar dvakrat ve~ja od na~rto­vane (1.200 kg). Sestava pali~ne konstrukcije poteka brez te`av, tudi zaradi nizke te`e pali~ja ter inovativnih spojnih elementov, ki omogo~ajo preprosto sestavo. Zahtevno iskanje re{itev Termini na~rtovanja in izvedbe so bili izredno kratki (dva meseca in pol), pri ~emer je bilo iskanje teh­ni~nih re{itev ~asovno zahtevno, prav tako pa tudi sama izdelava prototipov, pri ~emer smo sode­lovali s preverjenimi partnerji. Projekt je za ekipo Kreala izredno pomemben test, saj ka`e, da so bili dosedanji napori in vlaganja v pridobivanje znanja hitrega raz­voja ter obdelovalnih tehnologij aluminija potrebna in uspe{na. Uresni~uje se eno klju~nih poslanstev ekipe, ki z izdelki, re{itvami in oblikovanjem daje aluminiju novo uporabno vred­nost za novo tiso~letje. Ve~ si lahko preberete na pove­zavi: www.avtokampi.si/novi­ca/2/1443/Svetovna-premiera­zlozljivi-bivalni-sotori-Adria www.adria-mobilehome.com/ en/mobile-tents www.youtube.com/watch?v=uP 5etbsUkXs• Prijaznej{i do naro~nikov [e en korak na poti k bolj odprti komunikaciji in sodelovanju med kupci in dobavitelji. VALERIJA ROJKO DR. MARKO HOM[AK Po leto{njih dopustih je Talum In{titut nekaterim zunanjim naro~nikom storitev ponudil mo`nost internetnega dostopa do analiznih rezultatov. Za skupino Talum re{itev hitrega dostopa do rezultatov `e poteka preko splet­ne aplikacije, ki je »pripeta« na laboratorijski informacijski sistem (Orbita LIMS). Naro~nikom z dol­goro~nej{im pogodbenim sode­lovanjem je s tem dana mo`nost vpogleda v analizne rezultate in zasledovanje trendov, kot je na primer stabilnost tehnolo{kih procesov ali kakovost proizvo­dov. Doslej smo to re{itev realizi­rali za dve pogodbeni stranki. Zahvala za uspe{no izvedbo gre Slu`bi za informatiko in pogod­benemu partnerju EPI Spektrum, d. o. o., iz Maribora. Naro~nik dostopa do svojih naro~enih sto­ritev z uporabni{kim imenom in geslom. Tako lahko zdaj poleg `e uveljavljenih izpisov Poro~il o preskusu na papirju in poleg elek­tronskega po{iljanja poro~il po e­po{ti v obliki pdf-formata omo­go~amo naro~nikom hitrej{i in prijaznej{i dostop do analiznih rezultatov naro~enih storitev.• SISTEMI UPRAVLJANJA Novosti iz smernice IED DR. MARKO HOM[AK FOTO: ARHIV TALUMA Ministrstvo za okolje in prostor kar po teko~em traku izdaja {tevilne spremembe v zvezi z Zakonom o varstvu okolja, razli~nimi uredbami in pravilniki. To zagotovo ni korak k obljubljeni stabilizaciji okoljske zako­nodaje ter zmanj{evanju kompleksnosti in obremenjevanja gospodar­skih subjektov. Z uveljavitvijo nove Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzro~ajo onesna`evanje okolja ve~jega obsega (Ur. l. RS, {t. 57/2015), v skladu z Direktivo 2010/75/EU o industrijskih emisi­jah, se ve~ja pozornost namenja vplivom industrijskih dejavnosti na stanje podzemne vode in tal na obmo~ju naprav. Uredba, ki jo ve~ina imenuje kar IED-uredba (prej IPPC-uredba), velja za vsa podjetja, ki lahko pov­zro~ajo onesna`enja ve~jega obsega. V Sloveniji je tak{nih pod­jetij pribli`no dvesto. In kaj so novosti tega predpisa za Talum? Uredba dolo~a, da vloga za pri­dobitev okoljevarstvenega dovo­ljenja po novem vsebuje tudi ooce­no mo`nosti onesna`enja tal in podzemne vode ali izhodi{~no poro~ilo. Izhodi{~no poro~ilo bo treba oddati do 115. februarja 2017 (sestavni del za pridobitev oko­ljevarstvenega dovoljenja), vsebi­na pa bo naslednja: -identifikacija nevarnih snovi in zadevnih nevarnih snovi (ZNS), ki se uporabljajo, proizvajajo ali izpu{~ajo v okolje na obmo~ju naprave; -mo`nosti onesna`enja tal in podzemne vode (obmo~je na ­pra ve, koli~ine ZNS, na~in in zmogljivost skladi{~enja in upo­rabe ZNS, transportne poti ZNS, ukrepi za prepre~evanje one- VRTNARSTVO REVITAL sna`evanja tal in podzemne vode …); -zgodovina obmo~ja naprave; -stanje okolja na obmo~ju napra­ve (topografski podatki, lastno­sti tal in podzemne vode, prikaz in opis mo`nosti onesna`enja povr{inske vode zaradi emisij z obmo~ja naprave na obmo~ju naprave ali v njegovi neposred­ni bli`ini, varovana in zavarova­na obmo~ja ter obmo~ja zavaro­vanih vrst, ob~utljiva in ranljiva obmo~ja po predpisih o varstvu okolja ter varstvena in ogro`ena obmo~ja po predpisih o vodah; prikaz in opis mo`nih poti one­sna`eval; raba zemlji{~ v nepo­sredni bli`ini obmo~ja naprave); - ovrednotenje informacij s kon­ ceptualnim modelom; -podatki in informacije za oceno onesna`enosti tal in podzemne vode za zadevne nevarne snovi; - opredelitev onesna`enosti tal in podzemne vode z zadevnimi ne varnimi snovmi s sklepnimi ugotovitvami. Na vrtnariji je bilo `ivahno Tako kot vsako leto je Vrtnarstvo Revital tudi letos pripravilo Jesenski teden, ki je potekal od 19. do 24. oktobra 2015. Obiskovalcem so po ugodnih cenah ponudili zemljo za grobove, sve~e, trajnice, okrasno tra­vo, ma~ehe in krizanteme, sadno drevje … ALEKSANDRA JELU[I^ FOTO: ALEKSANDRA JELU[I^ Andreja Kokol, vrtnarka »V Jesenskem tednu smo kupcem ponudili pestro izbiro razli~nih lon~nic. Najve~ smo prodali ma~eh in krizantem, v tednu pred prvim novembrom pa tudi veliko nagrobnih aran`majev. Za kupce smo letos prvi~ pripravili nagrad­no igro, v kateri je sodeloval vsak z nakupom nad 30 evrov. Vsako jutro smo iz`rebali nekoga, ki si je lahko za nagrado izbral aran`ma. Vsi talumovci so imeli na na{o ponudbo {e 10 odstotkov popusta. Z leto{njim Jesenskim tednom smo zelo zadovoljni.« Danijel Vrbnjak, direktor dru`be »S prodajo in obiskom Jesenskega tedna smo zelo zadovoljni. Ponudili smo {irok asortiman izdelkov, ki so ga kupci dobro sprejeli. To je velika spodbuda za naprej, saj se bomo drugo leto {e bolj potrudili in {e raz{irili ponud­bo. Letos smo se osredoto~ili na suhe aran`maje, drugo leto pa nameravamo ponuditi rezano cvetje. Pripravili bomo tudi pester seznam delavnic in druga prese­ne~enja za na{e kupce. Ker name­ravamo na trgu ponuditi rezano cvetje, bomo organizirali delavni­ce za cvetli~arje oziroma na{e potencialne kupce.• S sodelavci iz Sistemov upravlja­nja in dru`be Talum In{titut kot potencialnim izvajalcem obrato­valnih monitoringov stanja tal in podzemnih vod smo se `e aktivno lotili izgradnje koncepta za izpol­nitev zahtev. Hkrati preko Gospodarske zbornice Slovenije sodelujemo tudi pri mo`nih bodo~ih spremembah te Uredbe, da bi se izbolj{ala konkuren~nost na{ih IED-podjetij (IPPC- podje­tij) v primerjavi z drugimi v EU.• Ostanimo radovedni! MIRAN KLEMEN^I^ FOTO: SRDAN MOHORI^ [olal sem se za mehanika kmetij­ske mehanizacije in pred zaposlit­vijo v Talumu opravil petmese~no pripravni{tvo v Kombinatu Jeru ­za lem-Ormo`. V »fabriki« sem se zaposlil kot mlad »pubec«, ki je ravno zaklju~il slu`enje voja{kega roka. To je bilo leta 1988 in spominjam se, da je bilo poletje zelo vro~e. Delati sem za~el v elektrolizni hali B, kjer so v tistem ~asu ravno menjavali pe~i, saj so uvedli postopek pred­pe~ene anode. To menjavo smo poimenovali »vro~a menjava.« V elektrolizi sem ostal do leta 1992, ko sem imel zdravstvene te`ave. Kot invalida tretje kategorije inva­lidnosti so me za kratek ~as zapo­slili v podjetju Revital, nato pa sem dobil slu`bo v Prometu, kjer de ­lam {e danes. Moj dan se za~ne ob 5.30 zjutraj, ko vstanem in si privo{~im sko­delico vro~ega ~aja. Navado imam, da zraven pojem ko{~ek kruha. V slu`bi sem ob 6.30. S sodelavci malo poklepetamo in nekateri si privo{~ijo jutranjo kavo. Sam kave ne pijem, privo{~im si jo le ob posebnih pri­lo`nostih. Nato se za~ne delo. Odpravim se po obratih in pre­gledam knjige, v katerih so zapi­sane okvare, opa`anja in druge informacije, ki jih potrebujem pri delu. ^e je pri{lo do okvare, poskrbim, da tak{en stroj ali vozi­lo odpeljejo na servis in ga ~im prej vrnejo v proizvodni proces. Osnovno delo je vedno isto. Povezano je s proizvodnim pro­cesom. Moje naloge se nana{ajo na vzdr`evanje strojev, natan~ne ­je na vzdr`evanje vili~arjev, tistih na dizelski oziroma plinski po ­gon, tovornjakov, ki so v prome­tu, in nekaj tehnolo{kih vozil iz proizvodnje. Gre predvsem za nadzor nad temi vozili, da so red-no servisirana in da so vedno v brezhibnem stanju. Pri mojem delu je zelo pomembno, da je dobro organizirano in da stvarem sledi{. Pomembna je tudi rado­vednost, da te stvari zanimajo, saj s tem pridobiva{ izku{nje in la`je obvladuje{ zadeve. Nekatere delovne zadol`itve so povezane z vremenom oziroma letnim ~asom. Mednje spada plu`enje v ~asu, ko zapade sneg. Doslej je to opravljala na{a enota, v prihodnosti pa se bodo za dol ­`itve verjetno prestavile na pod­jetje Ekotal. Za plu`enje so bile sestavljene {tiri skupine po pet sodelavcev, ki so opravljali tudi de`urstvo in s tem zagotovili, da je bil sneg pravo~asno splu`en. Sam sem bil pet let vodja skupine in v tem ~asu sem skrbel, da so bile vse aktivnosti s plu`enjem pravo~asno opravljene. To je pomenilo, da si v~asih vstal tudi ob dveh zjutraj in do prihoda prvih sodelavcev v slu`bo so bila parkirna mesta `e splu`ena. Med opravila spada tudi letna pri­dobitev obratovalnega dovoljenja za tiste stroje, ki niso registrirani. V ta namen je treba pripraviti vse, da to dovoljenje pridobimo. Pri avtomobilih, ki so registrirani, pa je treba enkrat na leto poskrbeti za registracijo. Delo je zelo razgibano in ga z veseljem opravljam.• »@e nekaj let pi{em pesmi. Sprva ob tovarni{kem prazniku nastane so nastajale samo v glavi, medtem reporta`a, ki jo bodo krasile tvoje ko sem lovil ribe ali po~ival na tera-pesmi. Zakaj pa ne, saj talumovci Talum skozi o~i poeta ALEKSANDRA JELU[I^ FOTO: SRDAN MOHORI^ si. Neka malenkost je vzbudila mojo pozornost in nastajala je zgodba v verzih oziroma pesem. Pred sedmimi leti pa sem prvo pesem tudi zapisal na list papirja. Do danes se jih je nabralo `e za cel predal.« Njegovo priznanje se mi je zdelo simpati~no, saj mo{ki neradi govo­rijo o senzibilni plati svoje oseb­nosti. Radi se na primer pohvalijo, da so ujeli ribo, tisto s {krgami ali tak{no na dveh nogah, pohvalijo se s {portnimi uspehi, a da bi se kdo hvalil s pesnikovanjem? Hm, ne, to je izredno redko. Za~utila sem, da je v ozadju {e nekaj ve~. Na mojo mizo je prilepil rumen samolepilni listek in se nasmejal. vendar cenimo samosvojost, izvir­nost, kreativnosti in druga~ ne poglede na stvarnost, ki jo gleda­mo,« sem si po tihem mislila in ga `e ~ez teden dni povabila na pogo­vor. Sprva je bilo Sre~ku malce nerod­no govoriti, pa sem ga pohvalila, da je zbral pogum, in tako se je ~ez ~as povsem sprostil in razgovoril. Pod svoje pesmi se podpisuje s psevdonimom Yeti. Ko sem prvi~ videla njegov podpis, sem se nasmehnila. »Le kak{na je poveza­va med tem poetom in jetijem?« Ozadje zgodbe o jetiju dobro poznam, saj sem pred nekaj leti brala knjigo svetovno znanega alpinista Reinholda Messnerja, ki Pred ~asom me je po telefonu poklical sodelavec Sre~ko Bek in me vpra{al, ali se lahko oglasi v moji pisarni. Zanimalo me je, o ~em bo tekel najin pogovor, pa mi tega po telefonu ni hotel izdati. Bil je skrivnosten, kar je {e pove~alo mojo radovednost. [e isti dan je pokukal skozi vrata moje pisarne, prisedel in za~el govoriti. »Ve{, tega ne vedno niti moji sode­lavci. To je moja skrivnost, ki sem jo do sedaj delil samo z dru`ino,« je za~el. Po tihem sem se spra{eva­la, kaj le mi bo v nadaljevanju raz­kril, a to, kar mi je povedal, je pre­seglo vsa moja ugibanja. Na listku je bilo z okorno mo{ko pisavo zapisano: sijaj kovine `lahtnost ti pove in rumena ni zelena srebrna je! in ni srebro za talumovce pravo je zlato – ja, aluminij je to! YETI »Ve{, pi{em tudi pesmi o na{i tovarni,« mi pravi, medtem ko srka kavo, ki sem mu jo vljudno ponu­dila. »No, krasno, potem pa lahko so ga pritegnile zgodbe s himalaj­skih gora. Podoba nenavadnega bitja je postala del mitologije tam­kaj{njih prebivalcev. A kak{na bi lahko bila povezava med Sre~kom in jetijem? Ne, tega pa nisem znala razbrati, zato sem ga povpra{ala. »V najstni{kih letih sem bil divjak. Nisem spo{toval avtoritete. Bil sem tudi med manj{imi v razredu, zato so mi prijatelji nadeli ime po orjaku jetiju,« se smeji. To ime se ga je tako prijelo, da se danes z njim podpisuje pod svoje pesmi. Sre~ko se je v Talumu zaposlil 1. aprila 1977. V tistem ~asu se je aktivno ukvarjal z nogometom in v njem pustil vidne sledi. Kar dvaj­ »Sre~ko je za~el razmi{ljati o pisanju {ele pred sedmimi leti, prva pesem pa se je zapisala na papir, ko je nenadoma zbolel njegov sodelavec in dober prijatelj.« set let je namre~ igral nogomet v ekipi NK Aluminij, nato pa presed­lal v klub Drava Ptuj. To pa ni bila njegova edina dejavnost, s katero se je ukvarjal. V prostem ~asu je po~el vse mogo~e, hodil je v hribe, kolesaril, ribaril, nabiral gobe in se pridru`il ekipi kurentov. Zanj je bilo vedno zelo pomembno, da tako dru`ina kot tudi on sam kako­vostno pre`ivljajo prosti ~as. »V `ivljenju mora{ narediti tri stvari: postaviti dom, ustvariti dru`ino in posaditi drevo,« mi pravi. Sre~ko je poskrbel za vse troje, saj je pono­sen dedek petih vnukinj, na poti pa je prvi vnuk. »Veselim se, da bomo v hi{o dobili fanta, bo malo po{timal med dekleti,« v {ali pravi. O poeziji v najstni{kih letih ni veli­ko razmi{ljal, {ola mu je bila {pan­ska vas. »Trudil sem le toliko, da lavci ga sre~ujemo v vratarnici, kjer je vedno nasmejan, dobre volje in pripravljen pomagati. Kljub na ­smehu pa ima v zasebnem `ivlje­nju tudi sam nemalo te`av, saj mu je pred letom zbolela `ena. S svo­jim optimizmom ji posku{a ~im bolj stati ob strani in jo razbreme­niti. Takrat, ko sam potrebuje pod­poro, pa se obrne vase in v svet pesnikovanja. »Nekateri te~ejo, drugi gredo v gostilno in pijejo s prijatelji, spet tretji sedijo pred tele­vizorjem. Vsak ~lovek najde svoj na~in spro{~anja. Mene spro{~a zapisovanje,« mi pravi. Ker sem tudi sama globoko za ­bredla v svet pesnikovanja, razu­mem, o ~em mi govori. »Ve{, dolgo sem zbiral pogum za ta korak, da razkrijem, s ~im se ukvarjam. Bilo me je sram, po dru­ sem za silo opravil vse obveznosti in dokon~al {olanje,« odkrito po ­ve. Pri slovenskem jeziku pa se je zataknilo, saj ju je s prijateljem u~iteljica postavila pred dejstvo: »Ali recitirata na proslavi ali pa vaju vr`em na popravca.« Seveda sta se odlo~ila za prvo. Pred novim letom sta se postavila na oder in nerodno recitirala neko pesem. »Tudi ta izku{nja, ko sem moral recitirati pesem, name ni naredila nobenega vtisa.« Sre~ko je za~el razmi{ljati o pisanju {ele pred sed­mimi leti, prva pesem pa se je zapi­sala na papir, ko je nenadoma zbo­lel njegov sodelavec in dober pri­jatelj. Novica, da je ~ez no~ pristal v bolni{nici, ga je zelo prizadela in ~util je, da mora svoje ob~utke zapisati, ker mu bo tako la`je. Tako so se za~ele zapisovati prve pesmi. Sre~ko je danes zaposlen kot var­nostnik v dru`bi Vargas-Al. So de ­gi strani pa sem ~util strah, da bodo bralci rekli, da vse to, kar pi{em, nima nobene vrednosti.« »Kaj pa je sploh vrednost in kdo je poklican za to, da lahko re~e, da je nekaj nesmiselno?« ga opogu­mim. Edino, kar v `ivljenju {teje, je, da po~ne{ stvari, ki te polnijo in osre~ujejo. ^e ti s tem uspe polniti {e druge ali ~e s svojim po~etjem osre~i{ le enega ~loveka in ~e bi to po~eli vsi, bi bil ta svet, v kate­rem `ivimo, prijetnej{i. To je zado­stna motivacija, da spodbujamo drug drugega, da po~nemo stvari, ki so pozitivne za posameznika in dru`bo, v kateri i{~emo vsak svoj prostor, razumevanje in sre~o. Biti izviren je `e dolgo vrlina. Sre~no, Sre~ko!• Sodelavcu in prijatelju Spomnim se dneva, ki za vse ve~ne ~ase zaznamoval je `ivljenje na{e. V usodi, ki naju je zdru`ila, ni le lep nasmeh, ni le lep objem, je ljubezen, spo{tovanje predvsem. Prijatelja ne najde{ na drevesu, prav tako ne na kresu, v te`kih trenutkih ti to poka`e, spomni se nanj in vse ti bo la`je. Prijel bo za delo, ni pomembno, tudi v nedeljo, ob praznikih v no~eh, prav zmeraj, v zraku in na tleh. Stiske in pregrade pustil bo doma, saj za prijatelje se to spla~a. Prijateljev ni sto, ~e jih je ducat, jih je grobo. Ob prijatelju se dobro po~uti{, u`iva{ `ivljenje in hudega ne sluti{. Prijatelj ti vedno pomagati zna, za prihodnje rodove in kaj takega. Ni je zgodbe, ki se kar kon~a, saj za prijateljstvo sta potrebna dva. Prijatelj zna ceniti vse dobrote, tudi, ~e so manj{e vsote. Ni ljubezni, ki kri~ala bi, le prijatelj ob tebi vedno stoji. Prijatelja nih~e no~e izgubiti, saj pravega prijatelja je te`ko nadomestiti. Spomnim se dneva, ki za vse ve~ne ~ase, zaznamoval je prijateljstvo na{e. ALUMINIJ {tevilka 11, stran 19 Fabrika Jutro obsije na{o Zvezdno dolino, v njej tovarna stoji, v kateri kup prijetnih ljudi si svoje `ivljenje deli. V krizi in vzponih skupaj dr`imo, s tovarno dihamo, `ivimo. Enkrat je bolj{e, drugi~ je slab{e, a vse pre`ivimo. Ni krize, ki zamajala bi nas ljudi, tovarna na tem kraju `e dolgo stoji. Ni ~arobne palice, ni modrega reka, le ~lovek je, ki se ob teh vzponih in padcih ne opoteka. A v~asih je le treba zategniti paso­ve, ne jamrati, ne godrnjati – hej, v krizi je treba talumovec postati. S pokon~no dr`o in mnogo poguma prebrodili smo krize, na dlaneh teh sijajnih ljudi se mo~an duh krepi. Vse najbolj{e, Talum, s teboj grem naprej v slo`en korak, jaz sem talumovec, to ne more postati vsak. YETI Nordijska hoja, ena najbolj zdravih oblik rekreacije Nordijska hoja je danes ena najbolj zdravih oblik rekreacije. Strma rast {tevila ljudi po svetu, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, je pokazatelj zase. Velika ve~ina ljudi ne pozna pozitivnih u~inkov nordijske hoje, ki se je razvila iz smu~arskega teka in je bistveno druga~na oblika rekreacije, kot pri nas bolj uveljavljeno pohodni{tvo. VESNA KO[IR POVZETO PO: BOJAN KRISTAN, NORDIJSKA HOJA FOTO: SPLET Od februarja do junija je skupina »oklestila« skupaj ve~ kot 96 kilogra­mov. V delavnici `e sodeluje 21 motiviranih zaposlenih z `eljo po dru`enju in ne prisilni te`ki telovadbi. V Talumu je v letu 2014 delavnico »Zdrav `ivljenjski slog oziroma {ola zdravega huj{anja« uspe{no zaklju~ilo 22 na{ih sodelavcev. Od februarja do junija je skupina »oklestila« skupaj ve~ kot 96 kilo­gramov. Lahko re~emo, da je bilo »klestenje kilogramov« zgolj »stran ski produkt«, saj je bil po ­memben poudarek na osvajanju novih informacij in celovitega na~ina zdravega delovanja. Pozitiven vpliv na druge sodelav­ce, ki niso bili vklju~eni v delav­nico, je prepoznati po ve~krat sli{anem stavku »Vsak korak {teje«. Pot spremembe `ivljenjskega slo­ga v okviru aktivnosti za zdravje Zdravo Talum se letos nadaljuje. Tokrat smo zaposlene povabili, naj se pridru`ijo delavnici nordij­ske hoje. V delavnici `e sodeluje 21 motiviranih zaposlenih z `eljo po dru`enju in ne prisilni te`ki telovadbi. Mnogi namre~ dolo ~e ­nih oblik vadbe zaradi zdravstvih te`av ne zmorejo ve~, ker pa `elijo nekaj narediti za svoje zdravje in se gibati na sve`em zraku, je nor­dijska hoja zanje idealna vadba. Skupini `elimo pozitivno energi­jo, ki naj jo {iri med nas vse. Pa naj navedemo {e nekaj stavkov o nordijski hoji, ki jih je zapisal Bojan Kristan, u~itelj nordijske hoje. Razlika med navadno in nor­dijsko hojo Razlika med navadno hojo (brez palic) in nordijsko hojo je pred­vsem v tem, da pri nordijski hoji vklju~imo tudi delovanje zgornje­ga dela telesa in tako aktiviramo skoraj 90 odstotkov vseh mi{ic v telesu. Pri tem moramo ve~ mi{ic preskrbeti s krvjo, rezultat tega pa je vi{ji sr~ni utrip. Posledi~no je vi{ja tudi poraba energije, in to kar do 30 odstotkov v primerjavi z navadno hojo. Vse to ob~utno bolje vpliva na raven slabega holesterola LDL, krvni pritisk, dia­betes, osteoporozo in druge bole­zni, povezane z nezdravim na ­~inom `ivljenja ali starostjo. Nordijska hoja je primerna tudi za odpravo prekomerne te`e, saj zaradi aktiviranja ve~jih mi{i~nih skupin kalorije porabljamo hitreje kot pri navadni hoji pri enaki hitrosti. Odli~na je tudi pri bole~inah v sklepih, saj zaradi opiranja na palice sklepe razbre­menimo. Predvsem to velja za gle`nje, kolena in hrbtenico. Izbira palic za nordijsko hojo Nordijska hoja je cenovno zelo ugodna rekreacija, saj imamo dodatne stro{ke le z nakupom posebnih palic, ki se razlikujejo od navadnih pohodni{kih palic. Priporo~ljiva vi{ina palic je 0,72 pomno`eno s telesno vi{ino vade~ega. Bistveni del palic za nordijsko hojo je ustrezno obliko­van in prilagojen pa{~ek, ki se ovi­je okoli roke in poskrbi, da palice pri hoji ne polzijo iz rok. To je pomembno predvsem pri odrivu, saj z roko preidemo v zaro~enje, ko palico tudi spustimo, in jo nato polkro`no vrnemo v prvotni polo`aj. Pa{~ki za dlan so razli~nih velikosti in se morajo dlani ~im bolj prilagajati. Poleg pa{~ka je verjetno najbolj pomemben del palic ro~aj, kjer palico primemo. Ker palico ob odrivu vsakokrat spustimo in nato spet primemo, je pomembno, da je ro~aj iz ~im bolj prijetnega materiala. Najbolj primerna je pluta, ki ne`no reagira s ko`o in ima dober oprijem tudi takrat, ko je ro~aj `e vla`en od potnih rok. Na koncu palic so `elezne konice. Te omogo~ajo, da palico zapi~imo in se odrinemo od pod­lage brez zdrsa, kar omogo~a ve~jo u~inkovitost ob odrivu. Prednosti nordijske hoje Nordijska hoja se lahko izvaja celo leto, najbolj ugodna klima za to pa je od spomladi do pozne jeseni, ko je hoja v naravi prepro­sto ~udovita. Primerna je za vse starosti in oba spola, podobno kot obi~ajna hoja. Izvaja se na sve`em zraku, kar pomaga ljudem v stre­su. Prav tako se lahko med nor­dijsko hojo pogovarjamo, kar pri­speva k spro{~enosti vadbe.• Krvna skupina A Obvestilo krvodajalcem, zaposlenim v dru`bah Skupine Talum, v Silkemu in Praliku Krvodajalska akcija v novembru bo v torek, 24., in ~etrtek, 26. novembra 2015, med 7. in 11. uro na transfuzijskem oddelku ptujske bolni{nice. MARJETKA LEDINEK POVZETO PO: PETER J. D’ADAMO 4 NA^INI ZDRAVEGA @IVLJENJA ZA 4 KRVNE SKUPINE FOTO: SRDAN MOHORI^ V ~asu preseljevanja narodov je kot posledica sprememb v okolju in zaradi na~ina prehranjevanja nastala (mutirala) nova krvna skupina, imenovana skupina A. Zna~ilnost kulture tistega ~asa je bilo ukvarjanje s poljedelstvom in udoma~itev `ivali. To je prineslo trajne `ivljenjske spremembe ozi­roma preobrazbe v prebavilih in imunskem sistemu. Zgodila se je hitra genska mutacija, ki je naj­mo~nej{o krvno skupino 0 spod­budila k nastanku krvne skupine A. Za nastanek krvne skupine je torej zaslu`na kultura ljudi, ki so se ukvarjali s poljedelstvom, ki so strmeli k ustaljenosti, sodelovanju in so imeli radi red. Odlike Ljudje s krvno skupino A so pri­lagodljivi na spremembe v okolju, njihov imunski sistem pa la`je ohranja in presnavlja hranilne snovi. Slabosti Ljudje s to krvno skupino imajo ob~utljiva prebavila, ranljiv imun­ski sistem in so bolj izpostavljeni vdorom mikrobov v organizem. Prebavni sistem z veliko te`avo razgradi `ivalske beljakovine in ma{~obe, dobro pa prena{a zele­njavo, sojo, ribe, morske sade`e, stro~nice in sadje. Priporo~ljiva je uporaba rastlinskega olja. Prehrana Za te ljudi je najbolj priporo~ljiv vegetarijanski na~in prehrane. Klju~ do uspe{ne izgube telesne te`e je v izogibanju mesnim in mle~nim izdelkom ter p{enici. Meso ljudem s krvno skupino A namre~ odvzame vso energijo, jih utrudi in jim celo onemogo~i kon­centracijo. Da njihov organizem prebavi `ivalske beljakovine, mora opraviti te`a{ko delo. Zdravstvena tveganja Ljudje s krvno skupino A imajo slab imunski sistem in so nagnjeni k oku`bam, diabetesu tipa I, sr~nim boleznim, slabokrvnosti, boleznim jeter in `ol~a ... Zaradi ob~utljivih prebavil se morajo izo­gibati preve~ obdelani in rafinira­ni hrani, pomembno pa je, da jedo hrano, ki je naravna, sve`a, ~ista in organska. S pravilno prehrano si lahko izbolj{ajo imunski sistem in se potencialno izognejo bolez­nim, ki bi jih lahko `ivljenjsko ogrozile. Prehranski dodatki Zanje so primerni vitamin B 12, folna kislina, vitamina C in E, glog. Telesna vadba Ljudem s krvno skupino A pripo­ro~amo sprostitvene vaje, kot sta joga in taj ~i. Darovalci v oktobru ({tevilka v oklepaju pomeni, kolikokrat so kri darovali doslej) Vojko [ohar (123) Rudi Nahberger (20) Roman Munda (8) Milan Dreven{ek (54) Alen [trucl (18) Bo{tjan Le{nik (62) Denis Ju{i~ (6) Toma` Zemljari~ (45) Igor Turn{ek (44) Du{an Krajnc (78) Janez Vogrinec (28) Bojan Jelen (28) Franc Zajc (86) Sre~ko Cajnko (50) Slavko Vek (52) Marijan Pernek (50 ) Damjan Kau~evi~ (17) Robert Bezjak (35) Janez Toplak (19) Robert Gajser (26) Jo`ef Rajh (43) Franc ^agran (43) Franjo Mihela~ (41) Denis Pu{nik (11) Du{an Vorih (30) Zlatko Intiher (46) Jo`ef Lon~ari~ (43) Anton Per{uh (33) Jani Gajser (6) Boris @eleznik (50) Ivan Emer{i~ (28) Bojan Krajnc (41) Marjan Anderli~ (69) Novinci na krvodajalskih akcijah Gregor Jurko (5) Bo{tjan Kelc (5) Matja` Zaj{ek (5) Tomi Petek (4) Daniel La~en (4) Rok Zakel{ek (4) Branko Krajnc (4) Matja` Sok (2) Zlatko Bol~evi~ (1) Vse krvne skupine imajo genetski zapis o prehrani, ki je zelo pomemben za zdravje, pravo telesno te`o in tudi za ravnovesje telesa in duha. Sre~ko Cajnko, 50-kratni darovalec krvi Marjan Anderli~ o krvodajalstvu Kri sem za~el darovati leta 1989 na prigovarjanje sodelavcev iz zalivalnice, DE Anodna masa, kjer sem takrat delal. Ponavadi sem se akcij udele`eval ob ~etrtkih, ko so DOGODKI pretekli trije meseci od zadnjega odvzema. Tako smo si podalj{ali vikend, saj smo takrat dobili dva prosta dneva. Akcij sem se ude­le`eval trikrat ali {tirikrat letno, odvisno od razpolo`enja in od tega, ali nas je bilo dovolj na delu. Tudi sedaj se redno udele`ujem krvodajalskih akcij, `e zaradi tega, da pomagam drugim in ker nikoli ne ve{, kdaj bo{ kri potre­boval tudi sam. S tem `e imam izku{njo, saj se mi je leta 1995 pripetila delovna nesre~a. Odlo~il sem se, da dokler mi bo slu`ilo zdravje, ne bom odnehal. Darovanje krvi je nam ­re~ najve~, kar lahko naredi{ za so~loveka. Tempo `ivljenja je vedno hitrej{i in s tem se pove~uje tudi tveganje za nesre~e, posle­di~no pa potreba po tej `ivljenj­sko pomembni teko~ini. Prosim vse, ki nimate te`av z zdravjem, da se udele`ite akcij, saj s tem pomagamo so~loveku.• Poslovna nogometna liga [tajerske ALEKSANDRA JELU[I^ FOTO: ALEKSANDRA JELU[I^ V soboto, 17. oktobra 2015, je v [portnem parku Aluminij Kidri ~e ­vo potekala Poslovna nogometna liga [tajerske. Tekmovanja se je tudi tokrat udele`ila ekipa iz Taluma. ^estitke za dober rezul­tat! Rezultati tekme Talum : Goja transport 3 : 2 Talum : Univerza v Mariboru 3 : 3 • Komu je bila naklonjena ribi{ka sre~a? Memorial Bogdan Kerle Ljubitelji ribolova smo se po ustaljeni navadi spet zbrali, tokrat v soboto, 17. oktobra 2015, ob lepo urejenem ribniku pri Damjanu v Pobre`ju. Tekmovanje smo organizirali ribi~i Skei iz Taluma. Izvedli smo ribi{ki Memorial Bogdana Kerleta v odprtem tekmovanju lova rib s plovcem. IGOR JEZA FOTO: IGOR JEZA Zbor ribi~ev je bil ob 7. uri, `reba­nje lovnih mest pol ure pozneje, za~etek lova pa ob 8. uri. Tekma je bila posve~ena spominu na na{ega zvestega ~lana in ribi~a Bogdana Kerleta, ki je lani izgubil bitko z boleznijo. Tekmovanja se je udele`ilo veliko {tevilo ribi~ev, ki so s tem po~astili spomin na prijatelja. Tako kot vedno je tekma tudi tokrat potekala v prijetnem dru`enju ljubiteljev tega obvod­nega {porta. Med tekmovanjem smo se tudi okrep~ali in rekli kak{no besedo o ribolovu. U`iva­li smo v dru`enju in v okusnih dobrotah z `ara, za katere je poskrbel lastnik ribnika Damjan. V prijetno urejenem prostoru za piknike se je dalo dobiti tudi osve`ilne napitke. Konec lova je sodnik objavil ob 12. uri. Pospravili smo opremo, potem pa je bilo na vrsti tehtanje ulovljenih rib. Pokazalo je, komu je bila ribi{ka sre~a tokrat najbolj naklonjena. Zahvaljujemo se vsem ribi~em, ki so se udele`ili tekmovanja in s tem po~astili spomin na Bogdana Kerleta.• ALUMINIJ {tevilka 11, stran 23 DOGODKI »Ne spomnim se, kdaj sem se nazadnje imel tako lepo!« BRIGITA A]IMOVI] FOTO: ALEXANDER GOLJEV[^EK Lani smo Talum, Boxmark in Ob~ina Kidri~evo ustanovili Usta ­no vo V objemu skupnosti Kidri ­~e vo. Tak{na ustanova je nekaj novega v slovenskem prostoru in zato pravzaprav sami i{~emo nove mo`nosti in aktivnosti za njeno delovanje. V tem letu smo se usmerili na vsebine, namenje­ne starej{im ob~ankam in ob~a ­nom. Z `eljo, da jim popestrimo vsakdan in omilimo morebitno osamljenost. Prvo sredo v novembru smo jim v organizaciji Zavoda Nazaj na konja omogo~ili prijetne urice v svetu konj. Dan je bil son~en in prijetno topel. Tak{ni so bili tudi ob~utki udele`encev. »Ne spom­nim se, kdaj sem se nazadnje imel tako lepo! [e nikoli se nisem tako smejal!« je svoje po~utje opisal eden izmed udele`encev. Mnogi so se ob dru`enju s konji spomnili svoje mladosti. [e pose­bej tisti, ki so v mladih letih jahali in te prilo`nosti pozneje niso ve~ imeli. Dru`enje s konji je bilo {e eden izmed dogodkov, ki ljudem dajejo lepe in prijetne ob~utke ter se jih bodo spominjali {e dolgo.• Zlati metulji Team Building Jesenski teden Poslovna nogometna liga V objemu skupnosti FOTO: SRDAN MOHORI^, ALEKSANDRA JELU[I^, BRANKO JURŠEK,ALEXANDER GOLJEVŠEK FOTOGRAFSKA STRAN Fotogra.ji meseca Jesen na doma~em vrtu. Foto: Ivan Ogrinc. Novembrska. Foto: Dr. Marko Hom{ak. ^ira, ~ara GREGOR JURKO FOTO: ALEKSANDRA JELU[I^ Bli`a se 61. obletnica na{ega cenjenega podjetja in v tak{nih trenutkih se pogosto zazremo vase, podobno, kot po~nemo ob lastnih, osebnih praznikih. Kaj smo dosegli do takrat in kaj lahko {e postorimo, da bomo ob nasled­nji okrogli obletnici lahko {e bolj ponosni nase, na svoje dose`ke? Dejstvo je, da smo ob lanski okro­gli obletnici imeli toliko dela z organizacijo dogodkov in s samo proslavo, da ni bilo ~asa {e za lastno kontemplacijo. Kaj hudi~a je kontemplacija? Za vse, ki ste notranji mir v mladosti raje dosegali z zunanjimi stimu­lansi, je kontemplacija opazova­nje lastnega jaza in bo`anskega v nas, da bi dosegli poglobljeno zaznavanje lastne notranjosti. Za kontemplacijo sta zna~ilna mir in stanje sprejemanja. Neke vrste miselno ob~evanje s samim seboj. [tevilka 61 je sicer neatraktivno, neokroglo pra{tevilo, na katero se ponavadi nih~e ne spomni, ni razlog za veliko veselico. Torej je krasna prilo`nost za poglobljeno razmi{ljanje o du{i na{e biti, kdo smo in kam gremo. Kdo smo, sicer `e dobro vemo, v 61 letih se `ivemu ~loveku marsikaj zgodi, kaj {ele firmi s 1000 ljudmi. To, kam si `elimo, tudi vemo, vendar je pot do tja odvisna od {tevilnih dejavnikov, na katere nimamo vpliva. No, pa smo po tem ~udnem uvo­du prispeli do bistva tega zapisa. Kako vplivati na dejavnike, na katere nimamo vpliva? Na borzne cene aluminija, cene vhodnih surovin, dodatne dajatve, odkup­ne cene odpadnih surovin, pro­dajne premije? Ena od re{itev bi bila, da bi firmo v celoti prestavili nekaj kilometrov vi{je, na Ptujsko Goro. ^e smo eno firmo prestavili v Argentino, ni ni~ la`jega, da bi {e tole, v kateri poznamo vsak vijak, prestavili pod Marijin pla{~. Na{ servis bi to organiziral brez te`av, v nekaj mesecih bi bili za{~iteni pred zunanjimi vplivi. Druga re{itev za za{~ito pred zunanjimi vplivi bi bil sklep (tak dopis bi vsi podpisali), da se bomo {e bolj trudili, da bomo {e bolj inovativni, povezovalni, odprti in ustvarjalni, da bomo hkrati uporabili vseh na{ih 28 vrednot. A bojim so, da to enosta­vno ne bi bilo dovolj, tudi ~e bi bilo podkrepljeno z dopisom. Vi{jo silo lahko, dragi moji, pre­magamo samo z vi{jo silo. Klin se s klinom izbija, ko ni druge re{itve, je treba pose~i po druga~nih, z vero prepojenih re{itvah. To so vedela `e staroda­vna ljudstva tiso~letja pred nami, ni potrebe, da bi mi ponovno odkrivali toplo vodo. Znano je, da so poganska ljudstva zelo intenzivno do`ivljala naravo, podobno kot mi intenzivno do`ivljamo aluminij. Narava (alu­minij) jih je fascinirala in jih hkrati pla{ila, saj so vedeli, da jim zago­tavlja hrano in pre`ivetje. Obe ­nem je narava (aluminij) imela mo~, da jim vse v trenutku odv­zame. Trdo delo in nenadne spre­membe so jim dodatno krepile zavest, da so `ivljenjsko odvisni od narave (aluminija), zato so ji zmeraj pripisovali posebno mesto. Kar nekaj podobnosti med takrat­no in dana{njo logiko, med takra­tnimi poganskimi in dana{njimi obredi, kajne? Kako torej v dana{njem ~asu ponovno vzpo­staviti stik z stvarstvom, da bi neodvisni dogodki tekli v na{o korist? Eno teh direktnih poti do stvarstva smo podrli kar sami. V starih ~asih, ko smo {e imeli veliki dim­nik in ko je {lo bolj na tesno z denarjem, je veliki {ef enostavno splezal gor po cevi do gornjega velikega {efa, neformalni pogo­vor je bil dovolj, da so se stvari spet postavile na svoje mesto. Danes, ko dimnika ni, je vse dru­ga~e, danes moramo vsi moliti, vsi se moramo truditi za bolj{i jutri. Apeliram na vas, ~arajte, i{~ite re{itve, preglejte stare knjige in stare ~asopise, na{tudirajte, kako so Indijanci preganjali de` (nizek LME), katero `ival so pogani dali na oltar (katerega brokerja so vrgli v pe~ T4), da so odgnali zle duho­ve in nizke prodajne cene … Pomagamo si lahko samo sami. ^ira, ~ara!• Slovar~ek: ANIL – rastlina za pridobivanje anilina, ANIMA – du{a (lat.), EFEDRA – zdravilna rastlina, metlinka, ESEEV – ruski hokejist (Vladislav), FAVELA – revna ~etrt v brazilskih mestih, NANGA – ~rnska harfa, OFI – gr{ko nogometno mo{tvo s Krete VULKANIZERSKE STORITVE • hitra menjava pnevmatik po ugodnih cenah • brezplačna hramba pnevmatik. Obiščite nas! EKOTAL d. o. o., Servisna delavnica v upravni zgradbi vrtnarije Revital (nekdanja kinodvorana)