jfted. Z53. Q LJubljani, g torik, dne 3. novembra 1908. Velja po poŠti s m telo leto naprej K 26'— ta pol leta „ „ 13-— kh tetrt leta „ „ 6-50 na en mesec ■», » 220 V upravniStvu: celo leto naprej K 22.40 sa pol leta „ „ 11.20 ita tetrt leta „ „ 5.60 m «n mesec „ „ i.go oošllj na dom 20 h na mesec. I?®samezne štev. 10 h„ OredniStVO 1« y Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod Iti ----- dvorlSie nad tiskarno). — Rokopisi se up vra?ajo;. nefranklrana pisma sc n« sprejemajo. UrcdnlSkcga telefona šSe»3 74 Političen list za slovenski narod Leto XXXVI. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... „ za trikrat . . . 9 „ za iti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. (Jpravniltvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserateln reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. "•C Besedo ob pravem čaju. Srbski listi in politiki se hudujejo na dr. Šusteršiča in »klerikalne« Slovence, kakor jih izvoljujejo imenovati. Seveda, če je kdo kriv, da Srbija ne dobi teritorialnih kompenzacij, je tega kriv rimskokatoliški ultramontanski in jezuitski kleri-kalizem; to melodijo poje v našem pro-svetljenem času že vsak dojenček, dasi sta rimski katolicizem in novipazarski sandžak v zelo daljnem sorodstvu . . . . Pa pustimo to na stran in povejmo bel-giadskim novinarjem, česar v tem resnem času v resnici najbolj potrebujejo. Nam bi bilo čisto vseeno, če bi srbski politiki zahtevali z Bosno vred cel Balkan zase, če ne bi te njih zahteve bile v navskrižju z drugimi ravno tako opravičenimi slovanskimi interesi. Mi pa, ki nas vežejo s Hrvati najtesnejši kulturni in politiški stiki, težimo za osnovanjem velikega jugoslovanskega državnega kompleksa v okvirju \ habsburške monarhije, h kateremu zgodovinsko pripada tudi Bosna kot del trojedirie hrvaške kraljevine. Ha bi tako teženje bilo ne-.siovansko, to pač zamorejo trditi le taki ljudje, ki posebne srbske težnje identifi-kujejo z interesi celega slovanstva, kar je za vsakega pametnega človeka čisto neiimevno. Dalje avstrijskim Slovanom nihče ne more očitati, da neslovansko čutijo, ako teže za tem, da se okrepi slovanski element v monarhiji, in ravno zaradi jega pozdravljajo aneksijo. Noben pameten človek ne označuje Poljakov za neslo-vane, ker aneksijo odobrujejo, pač pa po pravici Rusijo, ki ravno zdaj, ko se za Srbe vnema, preganja poljski jezik celo na odru! Veliko več pravice bi imeli mi neslo-vanstvo očitati belgradskirn krogom — ki jih namenoma ne identifikujemo s srbskim ljudstvom — ker so proglasitev neodvisnosti Bolgarije z a s r a m o v a 1 i, bolgarskega kralja 'kot Koburžana grdo p s o-v a 1 i po svojih listih in se bratih z različnimi Arzarian in Ahined Riza-beji, da protestirajo s tem tudi proti krvnim bratom bolgarskim. Seveda, belgradski krogi imajo za upravičenost vsake svoje težnje takoj pri roki tisti »Drang nach Osten«, ki v resnici obstoji in je zelo nevaren, pa je jako smešen strah, ako se ga kliče, kadar ni potreba. Da aneksija Bosne ne bo pome-njala »Dranga nach Osten«, za to bodo že avstrijski Slovani poskrbeli. Bolgarija je anektirala Rume-lijo — »Drang nach Osten«; Albanci hočejo Sandžak zase — »Drang nach Osten«; Bolgari teže za Makedonijo — »Drang jiach Osten« — skratka kar dr. Spalajko-viču ni prav, to je vse »Drang nach ,Osten«. Toda, če isti belgrajski krogi Makedonijo, ki je po veliki večini bolgarska, zase zahtevajo, je to — slovanska misel na jugu, če teže za Hrvaško, je to — interes vseskupnega slovanstva, če bi na cetinjski prestol radi postavili namesto Ni-kitove dinastije Karagjorgjevsko, je to seveda zopet — vsesplošna slovanska korist. In tako dalje . . . Mi se z belgradskimi krogi čisto gotovo ne bomo prepirali, kaj kot Slovani smatramo spričo epohalnih dogodkov na Balkanu za svojo nalogo. To pa povda-rirno: Sedanji srbski politiki, ako izvzamemo resnične diplomate, kakršen je dr. Milovanovič, ki pa zdaj pač mora tako plesati, kakor se mu gode, bodo s tem, da izzivljajo konflikte na jugu, ravno slovanski misli največ škodovali. S tem bodo nasprotstvo, ki je med Srbi in Hrvati, Je še poostrili in se sami na jugu izolirali, kajti simpatije Anglije in današnje oficiel-ne Rusije so tudi zdaj take, kakor so vedno bile: ne veljajo namreč za Slovane počenega groša in jim tudi nikdar koristile niso. To uči leto 1878, to uči politika Wit-tova in Lammsdorfova, to uči mandžur-ska afera itd. Edino pravo je zadel dr. Šusteršič, ki je dejal, da bedo srbski politiški krogi nekdaj sami uvideli, da bodo od slovanske Avstrije največ imeli. Rajni Milan je to boljše vedel, kakor kralj Peter, samo da je Milan bil preveč korumpiran in kompromitiran, da bi mogel pridobiti si ugleda v zboru evropskih vlasti. Edini prijatelji Srbije so zdaj tisti, kiji svetujejo, naj m i r n o in trezno premoti-iva nov p o - i o ž a j na Balkanu in ne stavi na kocko svoje usode. Mednarodni položaj je zdaj že toliko razjasnjen, da bi v Belgradu iz-vestni politiki pač lahko že vedeli, pri čem da so. In ker smo mi odkritosrčni prijatelji srbskega naroda, jim ravno tako sve- tujemo; saj so jim isto svetovali celo tisti hrvaški pravaški politiki, ki so s Srbi v koaliciji. Od tega, da bo Izvolskij srbsko vlado moralno podpiral s tem, da ne bo aneksije priznal in tako onemogočil mednarodno konferenco, bo Srbija imela le škodo, ker Avstrija ni izolirana. Več ne bomo govorili in se tudi ne prerekali z gotovimi časnikarskimi kričači in »anti-klerikalci«. V Belgradu naj to vedo, da .slovenski narod s srbskim iskreno sočustvuje, da pa njega politikom v Belgradu svetuje razsodnost in upoštevanje realnih, uresničljivih razmer, kar jim bo prineslo koristi, odsvetuje pa nepremišljenost, ki jih utegne upropastiti. To je mnenje vsega slovenskega ljudstva v monarhiji, tistega ljudstva, ki ga v Belgradu žalibog ne po-,znajo, marveč vse presojajo po listih in krogih, ki ne pomenjajo slovenskega ljudstva. Odiseja Izvolshesa. Preobrat na Ruskem. — Avstrija ni osamljena. — Prazne grožnje z vojno. — Nasprotujoče si vesti. — Srbi sami žele priti pod Avstrijo. Izvolski jc nekak moderni Odisej. Po dolgih blodnjah ga danes koncem koncev vidimo v objemu svoje Penelope, stranke kadetov v ruski dumi. Vprašanje pa je, ki ga reši zgodovina, ali je našega junaka tudi na vseh potih spremljala Atena. boginja modrosti. Izvolskij je obrnil plašč po vetru. Že se je govorilo, da bo moral odstopiti in gotovo je, da ga je strašil ekspoze, ki ga je o svojih »uspehih« imel podati dumi. Sedaj je pa našel novo formulo, po kateri bo duma zadovoljna, zadovoljni Srbj in Črnogorci, najbolj pa on sam, ker še nadalje lahko vodi rusko zunanjo politiko. Dunajska »Zeit« poroča namreč iz krogov dume, iz stranke kadetov in »neoslovanov«, da se je stališče oficijelnih rusk;h krogov glede balkanskega vprašanja docela pre-vrglo. Srbsko odposlanstvo je baje doseglo ta uspeh, da Rusija aneksije Bosne in Hercegovine ne bo priznala, vsled česar je tudi mednarodna konferenca odveč. Ta preobrat da je večina dume pozdravila z zadoščenjem in bo ista Izvolskega v vsakem oziru podpirala, ako bo pogumen dovolj, da krene v svoji politiki na pot, ki je dosedanji diametralno nasprotna. — Srbski delegatje so s to premeno popolnoma zadovoljni in smatrajo, da sedaj mir ni več v nevarnosti. Pasič je celo izjavil, da ie car obljubil kraljeviču .lurju dalekose-žno moralno podporo pri zahtevi, da se da Bosni iu Hercegovini avtonomijo pod protektoratom velesil. Tudi Izvolskij je prepričan, da bi bila taka rešitev najboljša. Kaj se to pravi? Izvolskemu ne prihaja niti na misel, da bi pripomogel Srbom do kompenzacij s tem, da aneks'je ne prizna in mednarodno konferenco onemogoči. Njegov namen je le ta, da zakrije svoje neuspehe v Londonu, Berlinu in Parizu. Drugega mu zares skoraj ni kazalo, nego na tak način presekati gordijski vozel, ki ga jc sam tako grdo zamešal. Posledice so pa čisto jasne: Rusija ostane pri svojem protestu, konference ne bo, Avstrija pa se zaradi tega ne bo jokala. Avstrija konference ne rabi. O vprašanju razširjenja suverenitete na Bosno in Hercegovino sploh s prvega početka ni imel nihče nič govoriti. Sicer pa je že danes jasno, da bodo ostale velesile, zlasti Nemčija, Italija in Francija aneksijo priznale in previdna Anglija se bo še prav posebno premislila motiti slavni koncert velesil. Vse torej ostane tako, kakor je in kakor je Avstrija hotela, da bodi. Izoliranje naše države se Izvolskemu ni posrečilo. In Srbi? Milovanovič, ki je tako zadovoljen s svojimi uspehi v Londonu, bo baje demisijoniral. Drugega mu pač tudi ne kaže, kajti v Parizu, kamor se je zdaj podal, mu ne bodo mogli reči drugega, nego so rekli Izvolskemu. Da uspeh v Londonu ni bil bogve kako velik, dokazuje okolnost, da je Milovanovič toliko govoril o vojni. Demonstrativni namen vsega tega naivnega rožljanja z orožjem je že preveč očit. Da se srbski prostovoljci — večinoma dijaki — pridno vadijo v korakanju, smo že poročali. Tudi »Sokoli« imajo redne vaje v streljanju in sabljanju. V Kragu-jevcu in Nišu se postavljajo celo Ama-zonke. Veliko veselja je vzbudilo 25 vagonov brzostrelnih topov, ki sta jih Creu-zot in Schneider poslala skozi Turčijo v Belgrad. V Solunu je pristal parnik z novimi topovi in strelivom. Glasilo mlado-turškega odbora »Šurej Ummed. dvomi, ali bi Srbi z guerilla-vojsko v Bosni kaj dosegli. Turki nikakor ne svetujejo Srbom LISTEK. Otok zakladov. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M. (Dalje.) Nadzornik se je visoko vzravnal in pripovedoval celo zgodbo kakor kako nalogo, in videti bi morali onadva gospoda, kako sta se sklonila naprej in spogledovala drug drugega in v svojem zanimanju in začudenju celo pozabila pušiti. Ko sta čula, kako se je moja mati vrnila v gostilno, je udaril dr. Livesey z roko po kolenih, mirovni sodnik pa jc zaklical: »Dobro!« in udaril s svojo pipo ob omrežje kamina. Dolgo predno je bilo poročilo končano, je gospod Trelawney (tako je bilo ime mirovnemu sodniku, kakor se spominjate) vstal s svojega sedeža in hodil po sobi gori iti,doli, zdravnik pa je vzel svojo lasuljo raz glave, kakor da bi hotel bolje slišati, ter je sedel na svojem mestu; v resnici je 'bii čuden videti s svojimi kratko ostriženimi črnimi lasmi. Konečno je gospod Dance končal svojo povest. »Gospod Dance,« je rekel mirovni sodnik, »prav izvrsten človek ste. In kar se tiče tega, da ste s svojim konjem po- drli onega črnega lopova, je po mojih mislih hvalevredno dejanje, gospod, kakor ako bi pohodili ščurka. Kakor vidim, je ta fante Havvkins velik možak. Havvkins, ali hočeš pozvoniti na oni zvonec? Gospod Dance mora dobiti piva.« »In Jakec tudi,« je dejal zdravnik, »torej imaš ti ono stvar, katero so oni iskali, ali ne?« »Tukaj je, gospod,« sem dejal ter mu izročil zavoj iz oljnatega platna. Zdravnik ga je ogledoval od vseh strani, kakor da bi njegove prste srbelo, da bi ga odprl; namesto da bi to storil, ga je pa mirno vtaknil v žep svoje suknje. »Sodnik,« je rekel, »kadar popije gospod Dance svoje pivo, mora seveda zopet nazaj na svoje službeno mesto, .lakca Ha\vkinsa pa nameravam obdržati tukaj, da bo spal v moji hiši, in z vašim dovoljenjem nasvetujem, da mu damo mrzlega kolača, da se okrepča.« »Kakor je vaša volja, Livesey,« je dejal mirovni sodnik; »Ha\vkins je zaslužil kaj boljega kakor mrzli kolač.« Prinesli so velik kos kolača, ga položili na stransko mizo in lotil sem se ga z veseljem, kajti bil sem lačen kakor jastreb; medtem pa sta onadva še dalje čestitala gospodu Dancu in se navsezadnje poslovila. »In sedaj?« je rekel zdravnik. »ln sedaj, Livesey?« je dejal mirovni sodnik v isti sapi. »Oba v istem času!« se je smejal dr. Livesey. »Mislim, da ste že čuli o tem Flintu, ali ne?« »O njem slišal!« je zavpil sodnik. »Slišal, pravite! Bil je najbolj krvoločen morski ropar, kar jih jc kedaj plulo po morju. Hackbaerd — Crnobradi — je bil otrok v primeri s Flintom. Španci so se ga tako strašansko bali, da sem bil, povem vam, gospod, včasih kar ponosen, da je bil Anglež. S temile očmi sem videl njegova jadra, pri otoku Trinidad, in oni bojazljivi prijatelj ruma, s katerim sem se vozil, se jc vrnil — vrnil, gospod, nazaj v Port of Spain.« »No, slišal sem o njem na Angleškem,« je rekel zdravnik.« Vendar glavno vprašanje je, ali je imel kaj denarja?« »Denarja!« je vzklikni! sodnik. »Ali ste čuli celo povest? Kaj drugega zasledujejo ti lopoVi kakor denar? Kaj drugega jim je mari kakor denar? Za kaj drugega tvegajo svoja ničvredna telesa kakor za denar?« »To zvemo kmalu,« je odgovoril zdravnik. »Toda vi ste tako preklicano razvneti in v ognju, da ne morem priti do besede. Kar želim vedeti, je to-le: Mislimo si, da imamo tukaj v žepu nekak ključ glede kraja, kjer je Elint zakopal svoj zaklad, ali je ta zaklad velik?« »Velik, gospod?« je vpil sodnik. »Tako velik je: ako imamo v resnici kak ključ do njega, kakor pravite, preskrbim v Bri-stolu ladijo ter vzamem seboj vas iti Jak-ca tukaj, in jaz hočem najti ta zaklad, tudi ako ga iščem eno celo leto.« »Prav dobro,« je rekel zdravnik. »Sedaj pa, ako je Jakcu prav, hočemo odpreti zavoj,« in položil ga je pred sebe na mizo. Zavoj je bil sešit skupaj in zdravnik je moral po svoje zdravniško orodje in razrezati šive s svojimi zdravniškimi škarjami. V zavoju ste se nahajali dve stvari ena knjiga in en zapečaten papir. »Predvsem si ogledamo knjigo,« je opomnil zdravnik. Sodnik in jaz sva radovedno gledala preko njegove rame, ko jo je odprl — dr. Livesey mc je namreč prijazno povabil priti bližje od stranske mize, kjer sem jedel, da bi tudi jaz vžival veselje iskanja. Na prvi strani je bilo samo nekoliko besedi napisanih, kakor utegne storiti človek s peresom v roki zaradi vaje ali za kratek čas. Na enem mestu so bile iste besede kakor v tetoviranem znamenju: »Billy Bo-nes njegova domišljija;« dalje je bilo tamkaj: »Mr. W. Boties, krmar.« »Nič več ruma.« »Pri Palm Key gga je dobil,« in nekoliko dru„ih odlomkov, večinoma posamezne in nerazumljive besede. Nisem si mogel kaj, da ne bi postal radoveden, ke-do je bil pač oni, ki »gga je dobil,« in kaj vojne. Tudi ruski krogi so, kakor poroča uradna »Pet. tel. agentura« stavili obljubljeni moralni podpori za pogoj, da Srbi opuste vsak nepreviden in nepremišljen korak, ki bi se mogel razlagati kot pro-vokacija. Sploh so ruske vesti še danes dokaj nejasne in si druga drugi nasprotujejo. Tako se med drugim poroča, da se pogajanja med Izvolskim in Avstrijo normalno nadaljujejo. Kaj se treba glede konference še pogajati, ako je Rusija sama ne želi? In ali ne ve Izvolskij, da se Avstrija o kompenzacijah ali pa celo o diskutira-nju o aneksiji sploh ne pogovarja? Saj tudi »Voss. Ztg.« poroča, da predloži Rusija za konferenco tak program, ki ga Avstrija ne more sprejeti. Končno še kuriozum. Novosadska srbska »Zastava«, glasilo radikalcev, ki svojih zvez in simpatij za Belgrau ne morejo utajiti, piše. da obstoje za Srbijo tri možnosti, tri poti. Prva je malo verjetna: da bi Srbija izšla iz vojne kot zmagovalka ter osnovala veliko jugoslovansko državo. Ali pa bo premagana in propade na narodnem, političnem in gospodarskem polju. Ali pa bo združena z Avstro-Ogrsko In postane ud velike jugoslovanske družine, z nekaj milijoni Hrvatov, Srbov in Slovencev. Dosedaj je pri vseh politiških vprašanjih in o vseh fazah razvoja kraljevine srbske stalo dinastiško vprašanje v prvi vrsti, sedaj pa bi odločevale samo narodne koristi h . . . Jugoslovanov bi nas bilo nad deset milijonov, in če smo Hrvatje, Srbi in Slovenci složni, gorje Ma-žarom in Nemcem. Trializem je neizogiben. — Tako piše srbski list. Mi vemo, da te misli niso nove. Ze za časa abdikacije Milanove so zlasti srbski naprednjaki trgovskega stanu prosili Boga, da bi Avstrija okupirala Srbijo ... Mi seveda nimamo tako zlobnih želja. Dnevne novice. + Jugoslovani v državnem zboru. Hrvatska dopisovalnica objavlja vsebino razgovorov z raznimi jugoslovanskimi poslanci o vprašanju, ali in pod katerimi pogoji bi se združili jugoslovanski državni poslanci. S tem je v zvezi tudi nadaljno vprašanje jugoslovanskega ministra. Pripomnimo pa takoj, da imajo v tem oziru poslanci sami prvo besedo. Mi smo namreč prepričani, da bodo naši poslanci, združeni v Slovenskem klubu pravo pogodili. Zato le registrujemo, kar piše hrvatska dopisovalnica, ker je vse le kombinacija, ki je odivsna tudi od rešitve sedanje ministrske krize. Znano je tudi nam, da je baron Beck v razgovorih z jugoslovanskimi poslanci naglašal večkrat, naj se zbližajo in zjedinijo vsaj v glavnih vprašanjih. S tem ni še rečeno, da bi morala biti v enem klubu; zadoščala bi iz-početka tudi parlamentarna komisija obeh klubov, ki bi določevala skupno taktiko. Prvi korak k takemu zbližanju je bil že storjen, ko sta se oba kluba skupno posvetovala o kandidatu za podpredsedniško mesto v zbornici. Tedaj so se zedinili, da je prvi skupni kandidat za podpredsednika poslanec iz »Slovenskega kluba«. Tudi drugi poznejši dogodki opravičujejo domnevanje, da se morda že v doglednem času izvoli parlamentarna komisija obeh je bil oni »gga«, ki ga je dobil. Nož v hrbet najbolj gotovo. »Ni mnogo tukaj,« je rekel dr. Live-sey, ko je šel dalje. Naslednjih deset ali dvanajst strani je biio napolnjenih s čudno vrsto zapiskov. Tu se je nahajal na enem koncu vrstice zaznamovan čas, na drugem pa vsota denarja, kakor v navadnih računskih knjigah, vendar mesto vsacega pojasnila samo neenako število križev med obema. Dne 12. junija 1745 n. pr. je bilo očividno treba izplačati nekomu vsoto sedemdeset funtov šterlingov in tukaj se ni nahajalo nič drugega kakor šest križev v pojasnilo vzroka. Na nekoliko mestih je bilo pridodano tudi ime kraja, kakor »Pri Caracas«, ali samo označenje zemljepisne dolžine in širine, kakor n. pr.: 62° 17' 20", 19° 2' 40". Ta zapisnik je obsegal dobo skoraj dvajset let in vsota posameznih zapiskov je naraščala s časom in na koncu je bila po pet ali šest napačnih seštevanjih navedena cela vsota in pridodane te-le besede: »Bones njegovo premoženje.« »Tega ne morem razumeti,« je rekel dr. Livesey. »Stvar je vendar jasna kakor beli dan,« je zavpil sodnik. »To je računska knjiga onega hudobnega psa. Vsote so lopovov delež in kjer se je bal dvoumnosti, — vidite, je pristavil kaj v pojasnilo. »Pri Caracas« n. pr.; vidite tukaj so pri onem obrežju zajeli kako nesrečno ladijo. Bog se usmili ubogih ljudi, ki so bili na njej.« (Dalje.) klubov, ki omogoči skupno postopanje v važnih vprašanjih. Da je to mogoče, dokazuje tudi skupni klub jugoslovanskih delegatov v zadnjem zasedanju. + Starostno in invaliditetno zavarovanje. Včeraj je vlada izpolnila svojo obljubo iz ene zadnjih sej državnega zbora julija meseca tega leta, da predloži načrt o splošnem starostnem in invaliditetneni zavarovanju v prvi seji jesenskega zasedanja, ki je bila prvotno določena za današnji dan, ter je poslala vsem poslancem pismenim potom obečani načrt. Tudi »Wie-uer Ztg.« prinaša obširen ekspoze o zakonskem načrtu. + Osebne vesti. Za stavbinska svetnika sta imenovana nadinženirja gg. Mo-ric Kirchschlager v Ljubljani in Boleslav Bloudek v Kranju. Inženii gospod Jaro-slav Hanuš je imenovan za nadinženirja. Davkar gospod Ivan Buchta v Trebnjem je imenovan za višjega davkarja v okrožju finančnega ravnateljstva v Ljubljani. — Mizar v mornariškem arzenaiu v Pulju g. Jožef Mcrcina je imenovan za delovodjo na tukajšnji obrtni šoli. + Goriška pred novimi deželnozbor-skimi volitvami. V Romansu v Furlaniji se je vršil pred kratkim shod, na katerem so sprejeli zborovalci resolucijo z zahtevo, da naj se deželni zbor razpusti ter razpišejo nove volitve. + Odborova seja »S. K. S. Z.« za Štajersko v Mariboru se vrši v četrtek dne 5. novembra ob peti uri popoldne v uredništvu »Slovenskega Gospodarja.« Pri kočevskem sodišču se je v soboto, 31. pret. mes. vršila obravnava zasebnih obtožiteljev Matije Kovačiča, Jakoba Krajca in Josipa Turka, posestnikov Slovencev iz županije Livold proti Francetu Klunu, tamošnjemu zagrizeno-nem-škemu županu radi žaljenja časti. Zupan ima gostilno in je omenjene goste Slovence vun vrgel ter jih psoval. Bil je radi jednakega prestopka tudi že predkazno-van. Zastopnik zasebnih obtožiteljev (dr. Ažman, pisarna dr. Tavčarja) pa ni zahteval stroge kazni, p o v d a r j a j o č, da naj se kot olajševalno upošteva razburjanje vsled političnega n a s p r o t s t ,v a. Sodnik (c. kr. pristav Meditz) je nato obsodil obtoženca na 30 kron globe, oziroma 3 dni zapora. (Op. ured. Kako pa postopa c. kr. držav, pravdništvo?) — Pisarna dr. Brejčeva. Iz Celovca poročajo: V tukajšnjo pisarno dr. Brejca je vstopil s prvim novembrom, kot konci-pijent g. dr. A. Bratkovič, dosedaj konci-pijent pri dr. Haasu v Mariboru. — Linhart nrednik — »Deutsche Wacht«. Siri se govorica, da bo Linhart v kratkem odišel iz Ptuja v Celje, kjer bo prevzel uredništvo lista »Deutsche Wacht«. — Samoumor soproge bankirja VVink-lerja. V Celovcu se je soproga radi kon-kurza aretiranega bankirja Winklerja Matilda v svojem stanovanju obesila. Samomorilka je bila hči celovškega hišnega posestnika Faleschinija. — Trg Koren v Gorici dobi ime piazza De Atnicis. Tak trg s tako starim, ukoreninjenim imenom pretvarjati v piazza De Atnicis — če to ni bedarija, kaj pa je? — V četrtek so sklenili prekrstitev v mestnem svetu. Ljudstvo se je ne privadi. Trg sv. Antona so hoteli prekrstiti v Piazza Goldoni. Za goriška podžupana sta izvoljena Cesciutti in dr. Venier. Vedno lepše je na goriškem magistratu. Tam se vname nova gonja proti Slovencem. Poročil se je v Logu pri Vipavi g. Frančišek Jelovčati, posestnik in trgovec v Gorenji vasi pri Škofji Loki, z gospodično Vekoslavo Hrovatin iz Dupelj pri Vrhpolju. — Tožba za šest kron — stroškov 700 kron. J. S. z Vitovelj je tožil G. z Vi-tovelj za šest kron, katere mu je bil dolžan na dninah, kakor pravi tožitelj. Tožba je tekla in tekla, oba sta imela odvetnika, vlekla se je tožba naprej in skončala pred goriško okrožno sodnijo tako, da je izgubil toženec, ki mora plačati šest kron dnine tožitelju ter pravdne stroške okoli 700 K. — Pravdarstvo stane denar. To je stara resnica, ki pa še ni izmodrila ljudstva. — Nove redovnice v Trstu. Zavod za brezposelna dekleta »Buon pastore« na istrski cesti je dobil redovnice »dobrega pastirja«, kojih je namen skrbeti za zapuščena in mlada dekleta. Glavna hiša teh redovnic je na Francoskem. V prešnji hiši šolskih sester v ulici P. Besenghi so se naselile tudi neke francoske redovnice »vernih duš« imenovane. Vzdržujejo se s svojim lastnim premoženjem. Njih delo je zelo požrtvovalno: brezplačno strežejo siromašnim bolnikom in zbirajo zapuščene deklice, da jih kakor Salezijanci dečke, krščanski vzgajajo. — Tri osebe padle iz vlaka. Med postajo Verd in Logatec na južni železnici so padle 30. vinotoka iz osebnega vlaka štev. 33 (v smeri proti Trstu) 191etna go-spica Niša Rubina, petletna deklica Liza Abraša in štiriletna Sergijevna Abraša. Vse tri potujejo iz Rusije v Argentinijo. Vzrok nezgode je, da so se odprla stranska vrata pri vozu. Ranjena je bila štiriletna Sergijevna Abraša na glavi, dočim je zadobila Liza Abraša le podplut krvi. — Zopet zakonska tragedija »Aineri-kanca«. V osješkem sodnem okraju na Hrvatskem živel je kmet Slavko Vaskusič 15 let v zakonu s svojo ženo Ljubo. Imela sta štiri otroke. Tedaj pa Vaskuši'č odide v Ameriko za boljšim kruhom in pusti ženo samo doma. Kakor se to često dogaja, je žena pozabila na svojo zakonsko zvestobo ter se zabavala s pijačo in nemoral-nostjo. Ko mož to izve, pride skrivaj domov in se na lastne oči prepriča, kako mu živi žena. Zapod' jo od hiše, a kasneje ji odpusti in zopet sprejme k sebi. Toda ne-srečnica se ne more odreči svojim zlim na-gnenjem — mož jo kmalu zopet zaloti v nezvestobi. Vzel je kol in jo ubil. Sodišče ga je obsodilo na pet let ječe. — Krvav prepir zaradi »more«. Surova laška igra »mora«, ki noče ponehati tudi med Slovenci, je zahtevala zopet svojo žrtev. V krčmi pri »Bonazzi« v Sv. Mariji Magdaleni Zgornji pri Trstu sta se pri tej igri sprla 21 let stari Josip Sturm in Avrelij Peršolja. Prijatelji so jih sicer spravili narazen in navidezno pomirili, toda med potom domov je Peršolja zahrbtno napadel Sturma z nožem ter ga težko ranil. Sturma so prepeljali v bolnišnico, napadalca pa redarstvo še išče. Nesreča s puško. Karol Kodermac, star 16 let, iz Solkana, se je te dni igral s puško. Po nesreči pa je puška počila in strel ga je zadel v levo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. — Dinarnit ji je odtrgal prste Včeraj so pripeljali v mestno žensko bolnišnico v Gorici desetletno Frančiško Begno iz Nem. Ruta. Na cesti je našla dinamitno patrono, jo pobrala in jo jela ogledovati. Nakrat pa se patrona razpoči in deklici je razmesarilo tri prste, enega pa odneslo. Najbrže ji bodo morali vsled hudih ran roko odrezati. — Umrl je v Gorici znani trgovec z vinom Anton Darbo, ki je imel svojo zalogo vina na Fr. Jos. tekališču. VOLITVE V DALMACIJI. Zader, 30. oktobra. Spljetska trgovska zbornica je izvolila za poslanca Lovra Boriča, ravnatelja v pok. iz hrvatske narodne stranke; zbornici v Dubrovniku in Kotoru dr. Milorada, profesorja v pok. iz neodvisne organizacije hrvatske narodne stranke. Pri ožjih volitvah je zmagal v Spljetu odvetnik Mihaljevič. Ljubljanske novice. lj V senatu, ki sodi zdaj ljubljanske demonstrante, sedita tudi dva redna člana in gosta kazine. Mi smo zadnji, ki bi komu branili hoditi kamor hoče, a vseeno bi biio bolje, da bi ne sedela v senatu, ker je »Ka-zinoverein« udeležen pri razpravi kot zasebni udeleženec. Ne dvomimo na objektivnosti obeh gospodov sodnikov, a širšemu občinstvu le ne bo 'šlo v glavo, da bodo soodločevali pri krivdoreku stalni Obiskovalci in člani kazine. lj Jako stroge odredbe so pri vhodu v porotno dvorano, v kateri se vrši razprava proti »demonstrantom«. Pazniki, predno koga izpuste v dvorano, konsta-tirajo, ali je 24 let star ali ne. To konsta-tiranje pa je včasih seve pomotno. Tako včeraj niso pustili v dvorano nekega gospoda, ki je že odslužil vojake. Le s težavo je prepričal paznike, da je vsled tega gotovo že preživel 24 let. Palice se .morajo odlagati v garderobi. Predsednik deželnega sodišča g. Levičnik je pa vče-,raj občinstvo z neko naredbo posebno razveselil. Zapovedal je, da morajo biti razni vhodi v sodno palačo zaprti in je vsled tega odredil, da morajo biti zaprta vrata v — davkarijo. Občinstvo je zaprta vrata v davkarijo jako hvaležno vzelo na znanje, drugačnega mnenja so bili le davčni uradniki, ki so se postavili na stališče, da gospod Levičnik ne sme dajati takih izjemnih koncesij davke plačujočemu občinstvu in tako so se vrata v davkarijo kmalu zopet morala odpreti. Ij Požrtvovalen Slovenec je trgovec p papirjem Fr. Iglič. Ta ima svojo trgovino v Ljubljani na Mestnem trgu. Ob demonstracijah meseca septembra se mu je pobila steklena napisna tabla. Znano je, kako so sodišča zasledovala in kaznovala slovenske demonstrante. Tekom sodnih poizvedovanj je bil zaslišan tudi trgovec Iglič, ki je pa v nasprotju z vsemi drugimi prizadetimi Slovenci in v nasprotju z mnogimi Nemci zahteval, da mu slovenski »demonstrantje« povrnejo storjeno škodo. Za zaprte žrtve se pobirajo darovi, g. Iglič pa zahteva od njih 95 K! Dobro bi bilo, če bi se iz denarja, nabranega za žrt plačala škoda Igliču. Ko je pri včerajši. razpravi predsednik sodnega dvora prebral zahtevo Igličevo, se je občinstvo nad tem zgražalo in čule so se ne prav prijazne opazke o g. Igliču. Nekdo je celo rekel, da je g. Iglič podpornik »Siidmarke!« Ij Dr. Peganu je vročena obtožnica. Tožen je, da je povzročil rabuko! Ij Za S. K. S. Z. je daroval N. N. 1 K. Ij Na razna vprašanja katera gdč. Staretova je izredno »nobel« počastila slovensko trgovino gdč. Kovačeve, pojasnjujemo, da je bila to gdč. Luita Starre iz znane ljubljanske Staretove rodbine. Gdč. Starre je tudi ud nemškega bicikliškega kluba, kar je razvidno iz letnega poročila. Kljub temu se gospodični včeraj nemški vojaki 27. pešpolka v Prešernovih ulicah niso hoteli ogniti in so jo nahrulili. Občinstvo je ta prizor opazovalo z velikim zadoščenjem. lj Dr. Eger je bil v zadevi ljubljanskih dogodkov pri ministrih Pradetu in Bie-nerthu. Nato je sledila konferenca nemških poslancev pri Pradetu . . . Ij Dan 20. septembra — dan narodne žalosti. Kakor čujemo, se bo vsako leto dan 20. septembra v Ljubljani slovesno praznoval kot dan narodne žalosti. lj Nemški napisi zopet prihajajo na dan posebno pri — babicah. Govori se, da te nemške napise pri babicah privablja na dan strah pred dr. Valento, češ, da bi marsikatera, če bi ne imela nemškega napisa, težje postala »izpitana babica«. Ta strah naj babice kar opuste, kajti vsako morebitno šikaniranje naj se nam naznani. V takem slučaju bomo skrbeli, da se dr. Valenta pošteno »izpita«. Slovenske babice bodo imele slovenske napise! lj Pojasnilo k obtožnici. Včeraj smo priobčili obtožnico proti .demonstiantorn', v kateri se navaja le nekega gospoda Dro-tenika. V pojasnilo javljamo, da je Dro-fenik lastnik nemške tvrdke R. Miklauc, ki ima podružnice pri »Škofu« in »Miklavžu«. Ij Ustanovni občni zbor »Zadruge gostilničarjev«, krčmarijev, kavarnarjev, žganjetočnikov iu izkuharjev za sodni okraj ljubljanske okolice se vrši v sredo, dne 4. novembra 1908, ob 2. uri popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Nagovor. 2. Či-tanje in sklepanje zadružnih pravil. 3. Razni nasveti. li Iz gledališke pisarne. Danes, v torek, se ponovi prvič velika francoska opera »Samson in Dalila«. Za soliste in zbor so se nabavili novi kostumi. Koncertni orkester »Glasbene Matice« svira pred četrtim dejanjem baletno glasbo iz opere. — V četrtek, dne 5. t. m., je premijera Gerh. Hauptmannove tatinske komedije »Bobrov kožuh«. Operetno osobje študira Siraussovega »Netopirja«, operno osobje pa Zajčevega »Zrinjskega«. Drama pripravlja Meškovo »Mater« in Finžgarjeve-ga »Divjega lovca«. lj Zimsko verando je napravila kavarna »Evropa«. Jutri zveečr bo v tej kavarni koncert »Slovenske filharmonije«. lj Tujski promet v Ljubljani. Meseca oktobra 1908 je prišlo v Ljubljano 4592 tujcev; 913 manj nego prejšnji mesec in 242 več kot lani meseca oktobra. Nastanilo pa se jih je v hoteiu »Union« 918, »Slon« 867, »Lloyd« 312, »Malič« 296, > Cesar avstrijski« 239, »Ilirija « 192, »Južni kolodvor« 182, »Štrukelj« 173, »Bavarski dvor« 95 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1318. Iz slovansitega sveta. si Nemška nasilstva. Mestni zastop v Mostu na Češkem je javno razglasil sledeči sklep: Glede na praške dogodke 1. ne bode se češkim sejmarjem na letnih in tedenskih sejmih oddajalo nobeno mesto; 2. mesto samo bode kupilo hišo, ki jo namerava kupiti češka »Živnostenska banka« za svojo podružnico v Mostu; 3. Čehom se bodo prodali na pokopališču zasebni grobovi samo v tem slučaju, ako se zavežejo, da bodo devali na spominke le češke napise. — Čudno! si Spomnil se je ubogih slovaških pi-skrovezov. Te dni je umrl v Sobeslavi na Češkem 831etni sodnijski pristav v pokoju g. Rerucka. ki je svoje prece;šnje premoženje zapustil zares v dobre namene. Vsa njemu znana češka društva so dobila po 200 K učiteljski zavod 1000 K: vsak, ki ga je pokojnik poznal in je bil siromak, je dobil po 100—200 K. — Najbolj zanimivo in plemenito je to, da vsak slovaški piskro-vez, ki pojde v dobi od sv. Venceslava do sv. Matije skozi Sobeslav, dobi iz poselske ustanove 10 K. si Vodka na Ruskem dražja. V zadnjih sejah ruske dume so se pretresala razna sredstva, s katerimi bi se odstranilo ali pa vsaj zmanjšalo pijanstvo na Ruskem. Predlaga so se razna sredstva n. pr. povišati ceno vodke, da bi bila manj pristopna ljudstvu, prodajati jo v večiili posojali, polagoma zmanjševati njeno moč o-o Srednja včerajšnja temp. 5 6», norm. 6 9°. Zahvala. Ob prerani smrti ljubljenega sina in brata gospoda Leopolda Sterlekar-je ablturijenta realke nam je došlo toliko dokazov sočutja, da se moremo le tem potom zanje primerno zahvaliti. Najtopleja hvala bodi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno udeležbo pri pogrebu, gg. dijakom za genljivo petje, in darovateljem krasnih vencev. Posebna hvala g. dr. Opeki za zadnjo tolažbo, g. ravnatelju realke in gg. profesorjem za poslednje spremstvo. Hvala tudi vsem drugim udele-žiteljem. Bog bodi obilen plačnik. Ljubljana, 3. nov. 19C8. Žalujoča rodbina Sterlekar. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, svak in stric gospod ti Teodor Vernik knjigovodja včeraj, dne 1. novembra ob 7. uri zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgem hudem trpljenju v 34. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek dne 3. novembra ob pol štirih popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, dne 2. novembra 1908. Žalujoča rodbina Veraikova I Otvoritev češke budjeviške pivnice. i Vljudno naznanjam slav. občinstvu, :: da sem otvorila restavracijo :: češke buflevlške pivnice v HUDIM sv. Petro cesto štev. 26 (prej ,,Golobček"). Za Izvrstno češko (ne nemško) budjeviško pivo, najboljša dolenjska in štajerska vina, dobro meščansko kuhinjo bo vedno skrbljeno. Abonenti se sprejemajo za opoldansko ali :: pa tudi za celodnevno hrano. :: Pivo v steklenicah pošilja se pri naročitvi :: 25 steklenic brezplačno na dom. ;: Z odličnim spoštovanjem 2869 3-1 >In.i*ijii IifiviM«"' prej plačilna natakarica v „Švicariji'' in natakarica s: v ,.Unionu'\ :: Razprodaja na veleposestvu Bežigrad pri Celju. Dne 9. novembra 1.1. ob devetih dopoldne se bo iz proste roke vršila razprodaja krav, telic, konj in prašičev. Ker se bo svojčas tudi zemljiško posestvo Bežigrad prodalo, se lahko že ob tej priliki zglasijo kupci. Razprodaja bo na licu mesta v Bežigradu. 2879 3—1 r Koncert »Slovenske filharmonije" jutri, v sredo, dne 4. novembra v kavarni ,Evropa* na Dunajski cesti. Zimska veranda! Začetek ob 9. uri zvečer. ■ Vstop prost.- ČUDEŽ! samo 4 K! ČUDEŽ! Posebni oddelek poln jesenskih in zimskih jopic, paletotov in pelerin za dame in ■ ■MHMHMM^H^HMMHI deklice pO K 4a ~. ■—— Angleško skladišče oblek, 0. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Mnpferd-lililno-mlečno-mllo. Najmilaj&e milo za kožo. 67« 40-31 Zlate netiaje: Berlii, Paril, Kis iti. najbolj, koam. zobo tla tli. —IzdcloviUIj jg. (D. ^ »plUl.-StrtUr. nI. T * Ženitvena ponudba. JOletni uradni^ v neposredni bližini Trsi a j letno plačo nad 2500 Jf in pravico do penjije jeli radi pomanjkanja seznanja seznaniti se v svrho Ženitve s poštenim slovenskim dekletom z ali brez dote. Ze resne ponudbe s slik° oli brez nJs Je poslati na naslov ,,/fada", poste restante, Trst, poste centrale. 2858 3-2 POSESTVO veliko, obstoječe iz travnikov, njiv in gozdov, se kupi v bližini kake žel. postaje. Oglasi naj se pošiljajo pod šifro ,,A. B.'* na upravništvo ..Slovenca." 5852 3—2 Prispela je zopet v velikem številu Sveža najfinejša konfekcija za dame v najmodernejši fazoni in kroju, katero priporočam cenjenim damam na ogled, Cene čudovito znižane/ JVajvečja izbera konfekcije za gospode in dečke. „Jxnglaško skladišče oblek? O. tfernatovič Ljubljana 2820 Ajestni trg $t. 5. 6-4 Gostilniška f baraka (6 m dolga, 4 m široka, 3 m visoka) v Lattermannovem drevoredu sa proda. Več se izve pri I. Kenda, Švicarija. Jv(atev3 Hafner termina J{afner roj. tfusebavh poročena 3. novembra tS08. Skofjaloka. Timersdcrf. Mlekarska zveza Ljubljana 2830 Dunajska cesta št. 32 2 : priporoča povodom bližnjih praznikov : kuhano moslo iz čajnega surovega masla, surovo moslo, Sir domačega izdelka. — Pošilja se maslo najmanj po 5 kg, sir pa le v celih hlebih po 10 do 30 kg težkih. Cena najnižja! Kakovost najboljša! trsovina s klobuftd m če vili Ivan Potaiik ml. Ljubljana, Stari trg štev. 10 priporoča tvojo vcHtro zalofo Mfraznomtnejltti klaba-kov, oiliadro« in ftapio, kakor tod« Mjtrpežncj** . te«yw. ——————— 046 UinsKi MOST siadek, pristni beli ta rude* fo ||OUakOVlČ ^el',^ domači pridelek tvrdke in na Rimski cesti št. 5. Največja svetlolikalnica in pralnica na Kranjskem Ljubljana, Kolodvorske ulioe Sto*. 8 je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika. •: :: Cene so znižane in nižje kot drugod. :: :• Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano. Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem 2239 16 J^AIJC itf Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni ****** Cenjenim odjemalcem na deželi se priporoča slovenska špecerijska trgovina na debelo in drobno M. SPREITZER, Ljubljana Stari trg (pri Plavcu). 2748 7 1**1** ****** Bil Podružnica - v Spljetu - - Delniška glavnica - K 2,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 2 novembra PriPoroča promese na dunajske komunalne srečke a K 15-50. Fk^OOOO11: sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti 4'/2° minimal. obrestlm Podružnica - v Celovcu - Rezervni fond K 200.000. Priloga 253. itev. „Slover*ca" dnč 3. novembra 1908, Demonstracije pred sodlifem L j ubij a n a. 2. nov. 1908. Ob 4. popoludne se nadaljuje razprava. Dvorni svetnik Pajk prečita izvid o škodi pri Mahrovem zavodu, nakar se zasliši ravnatelj Mahrovega zavoda Robert Haarmann, ki izpove nemško, da je bil slučajno tudi v kazinski kavarni, kjer je čul, da lahko kaj doživi. Povedal mu je to kavarnar kazine. Dvorni svetnik Pajk: Kavarnar, o tem zaslišan, je izpovedal, da tega ne ve. Priča je šel k poli-i eiji, kjer se mu je reklo, da je za varstvo ( vse pripravljeno. Dr. Švigelj in dr. Pegan , zahtevata, naj priča ne čita. Prepovedal je doma, da ne sme nihče zapustiti poslopja. Gledal je proti »Mestnemu domu«, ' lirjišč ni bil močan. Proti 10. uri zvečer je postaja lirušč močnejši. Posamezniki so se izgubili. Sluti, da je množica grozila ter kričala: Mahrove barabe! Cez 20 do 25 minut se je lirušč pomnožil. Ljudje, ki so l)A;i odšli, so se vrnili. Pričeli so metati kamenje. En kamen je padel celo v drugo nadstropje. Množica se je nato postavila pred hišo. Videl je le enega policista, pozneje 4—5, ki so odrinili množico do električnega tira. Prva šipa je bila ubita v prvem nadstropju. Večina kamnov ni zadela oken, marveč poslopje. Medtem, ko je metala množica kamne, se policija ni ganila. Nov lirušč se je čul iz Kopitarjevih ulic. Prišla sta 2 do 3 orožniki. Videl ie dva orožnika, ki sta snela puški. Gruča se ie pomikala pred orožniki proti Krischu. Nato je čul lirušč med deklami. Videl je, da je množica zopet prihajala iz Poljanske ceste. Pobito je bilo nekaj šip. V sobi za dekle je dobil služkinje skrite v omarah. Kamni so padali v postelje. Služkinje V so se bale, se tresle in se skrile v omare, j Približno ob 11. uri 7 minut je izpraznilo | vojaštvo trg in zaprlo jubilejni most. Pre-J štel je pobite šipe, bilo jih je 91. Poklical je steklarja, ki mu je pozneje sporočil, da je bila pobita 101 šipa. Skoda znaša 139 kron. Drugi dan je javil napad županu, ki je pozval svetnika Lauterja. ki je sprejel ž njim zapisnik. Priča Antonija Potisek izpove nemško. Služi pri Maliru kot gospodinja. Dne 20. septembra je spala. Padali so kamni v sobo iz Šolskega drevoreda. Vstala je in se skrila v omaro. En kamen jo je zadel v hrbet. Spale so štiri služkinje v sobi. Neka služkinja je bila pozneje opsovana, češ, zakai da služi pri Nemcu Mahru. Dr. Svigelj vpraša, ali so bile služkinje drugod tudi v nevarnosti in če so bili pripravljeni prostori za goste. Priča izpove na to slovensko, (klici: Zdaj zna slovensko!) da so bili res še prostori pripravljeni, ne ve ali za nemške ali za italijanske dijake. Dvorni svetnik Pajk prečita izpoved o škodi pri Reisnerjevi hiši, ki je bila izpostavljena »einem heftigen Steinliagel«. Priča Anton Reisner, krojaški mojster v Ljubljani, izpove slovensko: Moja žena jc prva čula pokanje. Mi smo že vsi spali. Mislil sem, da streljajo, ko je počil ob oKiio prvi kamen. Nato so metali kamne toliko časa, da so pobili okna. Odprl je okno in rekel stražniku, ki je stal pri svetilki: »Ce ne napravite miru, bom streljal!« V sobo je padlo 51, v prodajalno pa 10 kamnov. Bilo je to % na 11. Škoda še ni natančno označena, bo do 450 kron. Pridruži se kazenskemu postopanju. Priča Viktorija Reisner izpove slovensko: Spala sem zvečer, 18. septembra. Ob na H- sem čula, da grozno kriče. Zaupila je svojcem: »Skrijte se, streljajo notri!« Mož ji je rekel, kaj mi razbijajo, sem bolj poštenjak Slovenec, kakor vsi drugi. Sinu je priletel kamen na stegno. V vse tri sobe so prileteli kamni na vse strani. Prečita se nato nemška izpoved Her-uiiiie Reisner, ki je izpovedala, da je šla spat, ne da bi biia kaj mislila na nemire. Zbežala je v drugo sobo. Postala je vsled demonstracij nervozna. Najmanjši šum jo oplaši, da misli na demonstracije. Dvorni svetnik Pajk prečita izvid o škodi pri Jaxu, ki naglaša, da Dunajska cesta ni nasuta. Priča Johann ,|ax izpove nemško: Okolu pol 10. ure so pobili pri meni 75 navadnih in eno zrcalno šipo. Škode je 186 K. Demonstrantov je bilo do 150, prišli so iz mesta in odkorakali proti kolodvoru. V petek je bilo pobitih 4,3, v soboto pa ostale šipe. Dvor. sv. Pajk prečita izvid škode pri Kranjski hranilnici«, ki pravi, da je to poslopje za skrite demonstracije in napade zelo pripravno. Šip jc bilo razbitih 17(). Kamnov jc padlo 500. Priča Jožef Kurent, sluga »Kranjske hranilnice«, izpove slovensko. Videl jc, ko so metali kamne. Bil jc v nevarnosti. V spalno sobo jc padlo 11 kamnov. Okoli 1500 kamnov je padlo. Smeh. Dvorni svetnik Pajk: »Tiho, če se boste smejali, bom pustil vse izprazniti tam zadaj.« Padlo jc nekaj kamnov tudi proti »Avstro-ogrski banki«. Cul se je klic: »To pa ni prav!« Zapisnikar prečita nato nemško ovadbo > Kranjske hranilnice«, ki jo : podpisal dr. Schoeppl in ki opisuje, kakor da bi bili demonstranti lepo po vrsti gasili svetilke, nato metali kamne, vsega čez 1400, ki so bili debeli kot pest. Prečita se nato nemška izpoved dr. Schoeppla, ki opisuje napad na »Kranjsko hranilnico«. Čuvaj je bil s kamnom zadet v tilnik. Vse, kar vč, mu je povedal Kurent. Pridružuje se kazenskemu postopanju. Škoda znaša 452 K 80 vinarjev. Franjo Kurent, praktikant tobačne režije, je slovensko izpovedal, da ni bila za njegovo osebo podana nevarnost, pač bi se pa bil lahko urezal ob steklo. Valentin Gostič, nočni čuvaj »Kranjske hranilnice«, je izpovedal, da ni mogel nobenega izpoznati. Vsak je imel dosti opravka, da se ie izogibal kamenju. Cecilija Kasteiic je spala s štiriletnim sinčkom. Ropot, žvenketanje šip jo je izbudilo. Bila je vsa iz sebe, ker je sinček trepetal. S sinčkom sta bila vsmrtni nevarnosti. V srajci je skočila iz postelje in šla v kuhinjo. Dr. Pegan: Iz ovadbe »Kranjske hranilnice« je razvidno, da so demonstranti luči ugaševali. Nikjer pa ni našel povoda za to. Cisto drugače se čita ovadba, kakor je Kurent povedal. Dvorni svetnik Pajk prečita nemški izvid o škodi Bambergove tiskarne. Dr. Švigelj se čudi. zakaj sc se napravili lokalni ogledi nemško. Predlaga, naj se prebero ali raztolmačijo izvidi tudi slovensko. Naj se vsi zapiski raztolmačijo slovensko. Obtoženci ne razumejo nemško. Dvorni svetnik Pajk: »Ja, ja, gut, bom«. Priča dr. Er. Vok: izpove slovensko: »Stanujem v Bambergovi hiši. Cul sem šunder. Skozi dve šipi je priletel kamen do polovice sobe. Ljudje so toliko vpili, da ni bilo mogoče razločiti. Cul je pač klice: Bamberg, hier! Godilo se je to okoli polnoči 18. septembra, prvi večer. Priča pravi na to, da ne ve natančno, kdaj je to bilo. Sodi, da v soboto. — Prečita se izpoved priče Otomarja Bamberg, da so demonstranti vzeli na piko tiskarno, škoda znaša 201 K. ubitih je bilo 113 šip. Napadena ie bila Bambergova hiša dvakrat: 18. in 20. Cul je klic: »Tukaj je Bamber- ! gova hiša, tiskarna.« Izgredniki so metali : kamne zelo visoko. Ob drugem napadu je ! že okolu 7. ure opazil sumljivo zbiranje, j Prosil je za pomoč pri deželni vladi, a predno je prišla pomoč, je bila že hiša napadena. Prečita se nemška izpoved trgovca Hugona Ihla, ki se je pridružil kazenskemu postopanju. Opazoval je množico, ko je pobijala šipe pri njegovi hiši. S svojega stanovanja je videl, da je deževal »minde-stens zueimaligcr Steinliagel« na njegovo hišo. Množica kakih 1500 do 2000 oseb je prišla. Izpoznati ni mogel nikogar. Škode ie imel 250 kron. Ne ve, kie so dobili ljudje kamenje. Dvorni svetnik Pajk prečita izvid škode tvrdke I. C. Mayer. Pobite so bile vse šipe, ki niso bile zavarovane z roletami. Nevarnosti ni bilo nobene. Emerich Mayr je imel škode 57 kron. Albert Zeschko je izpovedal, da je imel škode 70 K. 1. Buzzolini je našel pobite šipe, ko je prišel z Jožice zjutraj v prodajalno, kar se mu je zdelo čudno, ker se ne briga za politiko. Jakob Kraljevič je šele dva meseca v Ljubljani. Ni vedel, zakaj so pobili Fran-klu šipe. Prečita se nemški izvid o škodi nemške tvrdke Rudolf Miklautz. Drofenig ie izpovedal, da je bilo pobitih 31 šip. Škoda znaša 87 K 30 v. Pridružuje se kazenske-mu postopanju. Izvid o škodi tvrdke Persche pravi, da je bila steklarina vsa pobita. Anton Stauta, poslovodja, ni bil navzoč. Škode je 56 K. Svetilke so bile pobite s palico. F. M. Schtnidtova trgovina se nahaja na Glavnem trgu. Vse tri šipe so v sredi ubite, najbrže s fračo. Schmidt je izpovedal v preiskavi nemško, da ima 253 K škode. Pridružuje se kazenskemu postopanju. Videl je velikansko množico. Cul je ploskanje in klic: Schmidtu ne, je dober človek! Drugi dan je pa dobil pobite šipe. Sodi. da so luknje v šipah povzročile svinčene kroglje, ki so bile vržene iz frač. Jožefu Kordin je bilo pobitih v prvem nadstropju 11 šip, ena črka na tabli je bila ubita, poznal se je tudi madež od črnila. Adolf Kordin je nemško izpovedal, da ob napadu ni bil doma. Prebarvati bo moral hišo. Fani I1anslowsky je izpovedala slovensko, da je previdno opazovala, kako so šli ljudje iz Mestnega doma. Opazila je, da sc je ena gruča pečala s Kordinovo tablo, druga gruča je pa metala kamenje. Nekdo je tudi vrgel steklenico črnila. Iz-grednika ni nobenega izpoznala. Izvid o škodi tvrdke Krisper pravi, da je bilo pobitih šest šip v I. nadstropju. Johann Krisper je izpovedal, da ima škode 9 K 60 v. Kazenskemu postopanju se ne pridružuje. Ni bilo nevarnosti vsled kamenja. Tvrdki ')hler je bila poškodovana napisna deska s kamni, tudi lesena vrata je moral nekdo razbiti, ker so počila. Ludvvig Spitz je izpovedal, da znaša škoda 221 K 20 v. Firme Recknagel lastnik ne ve, kako se jc poškodovalo pri njem. Pri Schiffrerju je bilo vrženih 5 kamnov. Škode 260 kron. Obe tvrdki sta se pridružili kazenskemu postopanju. Meisetzovi trgovini Pod Trančo sta bili sneti dve napisni deski. Franz Meisetz .,e izpovedal v preiskavi nemško, da je škoda neznatna, 1 K. Kamne so pa metali na zastore. Ponoči od 20. na 21. je pa bilo hudo. Do II. nadstropja so metali kamne, pa niso napravili škode. Videl je, ko so vrgli deske v Ljubljanico, ki jih je odnesla. Skoda znaša 25 K. Pridruži se kazenskemu postopanju. Priča Miroslav Krivačič, trgovski šotni dnik. se zapriseže in izpove: Bil je v »Mestnem domu«. Prišel je do pivarne Aner. Pred magistratom je videl, kako jc nekdo vrgel en kamen v Oelilerjevo prodajalno. Vpili so, da gredo k Hamannu, Recknaglu in h Kendi. Pri Perschetu so s palico dregali po svetilkah. Bilo jih je veliko. Poznal ni nobenega. Dvorni svetnik Pajk čita izvid o škodi tvrdke Trdine. Višnjeva 'kroglja je bila zadeta s kamnom, v Trdinovo spalnico je padlo pet kamnov. Trgovec Trdina je izpovedal v preiskavi nemško. Ko se Je vlcgel v posteljo, je opazil, da se bliža množica. Mislil ni, da kaj pride, ko so pričeli frčati kamni v spalno sobo. Zginila je tudi njegova napisna deska. Škoda znaša 48 K 19 h. Pridružuje se kazenskemu postopanju. Telefoniral je po stražnika, ki je tudi prišel. Tvrdki Kendi so razbili pet svetilk, v prvem nadstropju je bilo pa razbitili trinajst šip, en kamen je celo razbil stekleno steno pisarne. Tvrdka se pridružuje kazenskemu postopanju. V mezaninu so naši; dvanajst do trinajst kamnov. Kavarni »Egia« sta razbiti dve šipi. Johann H a b e r 1 e je izpovedal, da sta dva kamna ubila dve šipi. Mislil si ni, da je tc v zvezi z demonstracijami. V njegov lokal hodijo večinoma Slovenci. Pozneje sta bili pobiti še dve šipi. Le slučaj je bil, da ni bil nihče poškodovan. Škoda znaša 256 kron. Blagajničarka »Egie«, Elza Z u -| p a n, se je mudila v stanovanju, ko je čula pokanje šip. Ostala je nato v kavarni, kamor je priletel le en kamen, ki bi ne bil mogel drugemu škode storiti, kakor tistemu, ki bi sedel tam. Lekarni Mardaetschiaeger je bila odstranjena napisna deska. Mardaetschiaeger je izpovedal v preiskavi nemško, da je bil ponoči pri »Roži«. Odstranjena mu je bila napisna deska. Sodi, da so jo odstranili iz osebne mržnje. Poliksena Kirbisch je izpovedala v preiskavi nemško, da je čula ropot, ko so metali kamne v rolete njene prodajalne. Stanovanja ni zapustila. Škoda znaša 300 kron. Pri Virantu je bila odstranjena deska Krainische Kunstwebe-Anstalt«, ubita je tudi ena šipa in svetilka pri vrtu. Lastnica hiše je »Kranjska hranilnica«. Oskrbnik hiše Rajmund Schischkar je označil škodo z 49 K 60 h. Pri »Baierischer Hof« (Bavarski dvor) je bilo ubitih dvajset šip. Viktor Petsche je v preiskavi nemško izpovedal, da so mu napravili demonstranti bolj malo škodo. Ob prvem napadu je ležal v postelji, drugi večer je razgrajalo okoli devete ure veliko ljudi, a le malo časa, ker je prišla »kompanija vojakov«. Nekaj gostov je bilo v restavraciji, a nevarnosti ni bilo, dasi je bilo vrženih veliko kamnov. Razbita je bila svetilka nad vrati. Škode je imel 49 kron. Ivan Peklenk je izpovedal v preiskavi, da je bilo v stanovanju gospe Vilhar 22 šip ubitih. Gospa ne zahteva odškodnine. Glede na storilce ni nihče ničesar opazil. Viktor Cantoni je izpovedal v preiskavi nemško, da je bila odstranjena njegova napisna deska. Škode je imel 50 K. Josipina Hudabitinig je izpovedala v preiskavi nemško, da je čula pred Canto-nijem hrup. Ubita ji je bila ena šipa s kamnom. Njena škoda znaša 2 K 88 h. Demonstrantov je bilo do 22. Mihael Frančič je oskrbnik hiše št. 5 na Vodnikovem trgu. Izpove, da so ljudje ubili enajst oknov, ker so mislili, da stanuje Nagy tam. Slovenec se pridruži kazenskemu postopanji!. Trgovec Franc Iglič je bil še v trgovini, ko je začul močan pok. Ni mislil, da so naperjene demonstracije proti njemu. Skoda zrfaša 50 kron. Pridruži se kazenskemu postopanju!!! Cul je tudi klic: »Iglič nemškutar!« Občinstvo kakor tudi zagovornike je presenetilo, da zahteva »Slovenec« (?) Iglič povračilo škode, česar ni zahteval še noben Slovenec in celo nekateri Nemci ne. (Klic med občinstvom: »iglič ima za zastopnika nemškega odvetnika dr. Valentschagga!«) Nemec Somnitz mora iz dvorane. Dr. Pegan: Poročalo se mi je, da se nahaja med občinstvom in posluša razpravo še ne zaslišana priča Somnitz. Ker ne vem, če je to res, prosim g. predsednika, naj poizve, če je Somnitz med poslušalci, in odredi, da se odstrani. Dvorni svetnik Pajk: Ali je gospod Somnitz v dvorani? Molk. Somnitz, ki stoji pod galerijo, noče ničesar razumeti, le debelo gleda okolu sebe. Gospod, ki stoji na njegovi strani, pokaže s prstom nanj in pravi: Saj .stoji tu! Dvorni svetnik Pajk: Morate vun. — Somnitz noče še razumeti, dokler mu Pajk nemško ne pove, da mora iti vun in naj pride jutri okoli 11. ure dopoldne k razpravi. Somnitz se na to obrne proti izhodu, paznik pri vhodu ga je že »pomenljivo« gledal, sluga Simonič se je že tudi pripravil, da ga pouči, da ne sme biti priča zraven, ko zaslišavajo prejšnje priče. Vse to je na Soiiinitza tako vplivalo, da je šel iz dvorane z uljudnim, med poslušalci ne navadnim pozdravom: Gute Nacht! Ko se je Somnitz odstranil, prečita še dvorni svetnik Pajk uradno poročilo mestnega uradnika Šviglja, ki opisuje, kako je delal ob demonstracijah službo cele noči :n napovedoval po kavarnah in gostilnah policijsko uro. Državni pravdnik nastopi. Dr. Švigelj predlaga, naj se zaslišijo dr. Triller, dr. Kokalj in dr. Oražen, ki bodo dokazali, da se množica ni razburila na protestnem shodu, pač pa da so demonstracije hipoma izbruhnile. Dvorni svetnik Pajk: Imamo zdaj še pjleg tega predloga rešiti predlog o Ger-lovičevi verodostojnosti in pa o zaslišanju priče Juvan. Gospod državni pravdnik? Dr. Pajnič: Pripuščam razsodbo o zaslišanju priče Juvan sodnemu dvoru. Pro-tivim se pa ilustrujočim dokazom o Ger-lovičevi verodostojnosti. Ce smatra magistrat Gerloviča za zanesljivega, ga moramo smatrati tudi mi. Nedopustno je, če se prečitajo Gerlovičeve lanske ali predlanske kazni. Protivi se tudi predlogu o zaslišanju dr. Trillerja, dr. Kokalja in dr. Oražna. Dvorni svetnik Pajk: O predlogih bo sodišče sklepalo. Razprava se nadaljuje ob 9. uri dopoldne. Ljubljana, 3. novembra. Ob 9. uri dopoldne se nadaljuje razprava. V obtožnici pod črko B navedene priče niso vabljene k razpravi, ker tega tudi zagovorniki niso zahtevali. Zato so se prečitale njihove izpovedbe, ki so jih podale v preiskavi. To čitanje je mučno tako za sodnike, za zagovornike in za občinstvo. Razprava gre pa le hitro izpod rok. Znano je namreč, da dvomi svetnik ,Pajk jako hitro in natančno vodi preiskavo. Ob dolgočasnem čitanju teli izpo-vedb smo izvedeli med drugim včeraj, da je kasino-direktor« Guido Schneditz, ki jc v svoji izpovedbi v preiskavi kot tak označen. Izpopolnimo, da opravlja Guido Schneditz poleg svojega glavnega posla Kasinodirektor« še posel deželnega višjega sodnega svetnika, kar mora biti le njegov postranski posel, ker ga v svoji izpovedbi ni omenjal. Dvorni svetnik Pajk takoj začetkom razprave pravi: Tu imamo zaboj zbirke kamnov. — Kaže jih odvetnikom. Dr. Pegan: So Ii avtentični? — Pajk: So! — Kaže kamne in pravi: So že dosti veliki. | da se šipe pobijejo. — Pokaže tudi konec ■ odlomljene palice, ki se je našla pri Per-| sehetu. Dr. Pegan: Najti bi se morala tudi palica. Dvorni svetnik Pajk prečita ovadbo mostnega magistrata državnemu pravdni- tvu. Ovadba opisuje, da se je po protestnem shodu pomikala velika množica. Na stražnike in orožnike je letalo kamenje. 1 Zabraniti se ni dalo, da ne bi bila množica pobila šip pri kazini. Metanje kamnov se ni moglo zabraniti. S pomočjo orožništva so odrinili demonstrante od kazine. Večje množice so se razkropile po mestu in pobijal šipe. Mir se je šele napravil, ko so prišle tri stotnije pešpolka št. 27. Množica je tudi udrihala po stražnikih. Ovadba navaja imena ob demonstracijah aretiranih oseb. Prečita nato dva oklica na »Slovenke in Slovence«, ki se je razširjal povodom agitacije za protestni shod v »Mestnem domu«. Stražnik Štefan Goričan. Dne 18. septembra je bil pred »Mestnim domom«. Nalog je imel, da gre po shodu pred demonstranti. Selenburgove ulice so bile zaprte. Bilo nas je deset do dvanajst. Nismo mogli vzdržati reda. Prodrla je množica kordon. Videl je, ko so metali demonstranti kamne. Prijel je štiri do pet ,oseb, a so mu jih takoj iztrgali. — Pajk: Zakaj jih pa orožnikom niso iztrgali? — Priča: Zato, ker se jih bolj boje zarad; orožja. — Dr. Pegan: Naj jih oborože bo-ije. — Priča: Pri realki je zasačil Tur-zana, ko je lučai pred »Tonhalle« kamne. Podili so demonstrante naprej. Pred realko je zopet videl Turzana, ko je mislil metati kamne. Aretiral ga je nato. — Na .vprašanje dr. Leskovarja odločno potrja priča, da se glede Turzana ne moti, da je metal kamne pri »Tonhalle«. — Na vprašanje dr. Pajniča odgovori priča, da so vpili ljudje živio, ko so padale šipe. Na dr, P3ganovo vprašanje potrdi priča, da so Jjudje sploh živio vpili. Kdaj so prišli demonstranti pred kazino. Stražnik Jezovšek je imel službo 18. septembra pred kazino. Okolu devete ure so prišli demonstranti. Pozneje i epa postalo kar črno. Bomardiranje s kamni je trpelo do pet minut. Vse se je godilo kar jtipoma. Do 150 oseb je metalo kamne, ljudstva je bilo do 2000. Prišel je ravno zraven, ko je bil aretov. Turzati. Kamenje je letelo od zadaj, lzpoznal je živinozdrav-uika Ribnikarja. Ne more reči, da bi bil vplival na demonstrante. Sinerke je stal pred kazino, ko so metali kamne. Ne verjame, da bi bil metal kamne. Bil je ves čas pri meni in ni vrgel nobenega kamna. S Turzanom sta bila .skupaj štiri do pet minut. Policijski stražnik Miha Sitar. Policijski stražnik Miiia Sitar je imel 18. septembra službo pred pošto. Bil je zraven pri kordonu v Šelenburgovih ulicah. Držali smo demonstrante nazaj, ko so pokale šipe na kazini. Pred škofijo je aretiral Mravljo, ker je metal kamne proti Perschetovi trgovini. Trditi ne more, da je Mravlja kaj zadel, a dvakrat je vrgel, ko se je pa tretjič pripognil, ga je pa aretiral. Orožnik Anton Čuček je aretiral 18. septembra neko osebo. Praznili so prostor pred Zvezdo. Videl je, ko so metali kamne. Parkelj je metal 'kamne od vogala deželnega dvorca, zakar ga jo aretiral. Stal je za voglom. Z velikim kamnom bi ne bil zadel realke. Pol. stražnik Franc Grošelj. Pol. stražnik Franc Grošelj izpove, da je aretiral ob demonstraciji neko osebo ,v šolskem drevoredu, ki je nabirala kamne in mu povedala »fovš« ime, tudi na stražnici je povedal aretiranec »fovš« ime. Imel je poln žep kamnov. Kamni so bili debeli. — Dr. Tominšek: Kje ste ga zasačili? — Priča: Koncem Šolskega drevoreda, zadaj kaka dva koraka pred hišo je pobiral kamne. — Dr. Tominšek: »Ali je metal?« — Priča: »Takrat še ne.« Cul je tudi klice: Zdaj pa za menoj. Časa, kdaj je aretiral Milana Makarja, ne ve. — Na vprašanje državnega pravdnika izpove priča, da se natančno spominja, da mu je povedal aretiranec napačno ime. — Drž. pravdnik dr. Pajnič predlaga, naj se zasliši še priča Slanovec. — Dvorni svetnik Pajk: Ali ste imeli Makar kamne v žepu? — Makar: Seveda sem jih imel. Pobral sem jih v drevoredu. Ne vem ko-Jiko sem jih imel v žepu. Pol. stražnik Franc Vrečar Pol. stražnik Franc Vrečar je delal 18. septembra tudi zapah v Wolfovih ulicah. Nekaj dam so izpustili skozi. Ko so prišle dame skozi, so pa rekle: »Možje za nami!« — so pa prodrli zapah. Do 2000 je bilo ljudi. Ko so nas tam predrli, smo šli pred kazino, kjer sem videl, kako so metali kamne proti salonu. Enega je videl, ko je metal kamne in ga aretiral. — Obtoženec Koren: »Ne, nisem metal.« — Priča: »Na stražnici je sam priznal, da je metal.« — Dr .Hribar: »Ali ni izključeno, da ste se motili.« — Priča: »Večkrat je zamahnil obtoženec z roko proti kazini.« — Koren: »Sploh nisem mahal z roko.« Pred Bambergom je aretiral orožnik Telban obtoženca Bajžlja, ker je metal kamne v Bambergovo hišo. — Pajk: »Ali ste vrgli kamen?« — Bajželj: »Ne!« — Pajk: »Ste zamahnili z roko?« — Bajželj: »Ne«. Orožnik Telban je videl, ko je mahal Bajželj proti Bambergovi hiši. Prijel ga je, našel mu je v žepu še kamne. Bilo je do 20 fantov tam, ki so pa zbežali. — Dr. Švigelj: »V predpreiskavi ste rekli, da je le enkrat zamahnil?« — Priča: »Videl sem, ko je ravno zamahnil.« — Dr. Švigelj: »Ali je priznal na stražnici.« — Priča: »Priznal je pozneje in celo rekel, da meče zato, ker tudi drugi mečejo.« Bajj-želj: »To ni res, da bi bil to rekel.« — Priča: »Saj ste priznali, kako morate to zdaj tajiti.« Zaslišane so bile še priče: orožnik Alojzij Steklasa, pol. stražnik Pust, orožnik Modic, ki nekaj časa ni hotel odgovarjati zagovorniku dr. Totninšku, orožnik Mavrovič, Golobic, policist Avsec, policijska stražnika Pavline in Ažman ter Som-uitz. Te priče so vneto branile obtožbe. Na nekatere njihove izjave se še jutri po-« vrnemo. VVindischer, Potnik, Kainenšek. Dvorni svetnik Pajk prečita policijsko ovadbo glede na metanje kamnov po Win-diseherju, Potniku in Kamenšku. Ovadil je obtožence stražnik Gerlovič. Besedilo ovadbe je slično besedilu obtožnice. Mag. koncipist Frančišek Jančigaj. Dr. Pegan: »Ne zahtevamo prisege!« Dr. Pajnič: »Zahtevam prisego.« Priča se zapriseže in izpove, da je bil pri kordonu v Šelenburgovih ulicah. Kordon se je pomikal od Knaflovih ulic do kazine. Pritisk odzadaj je potisnil kordon nazaj. Bil je tam Windischer, kateremu je še rekel, naj se umakne. Dne 19. t. m. je kontroliral v kolodvorskem okrožju gostilne, če so zaprte. V Seidlovi gostilni je dobil Kamenška, ki je bil popolnoma pijan, da se je gugal. Pred kolodvorom je bilo čisto mirno. Nismo zapazili nobenega človeka, razven treh gospodov, ki jih pa nisem razločil. 1'udi na Dunajski cesti je bilo mirno. Šel je stražnico in povedal, da se zbirajo ljudje pred kolodvorom, kmalu nato se je pa telefoniralo. Pozna Gerloviča, ki je vesten stražnik, mogoče še preveč vesten diensteifrig«. Dr. Pegan: Vam ni znano, da včasih Gerlovič v ovadbah pretirava. Opozarjam na slučaj Himmelreieh, katerega je aretiral Gerlovič, a je bil Himmelreieh izpuščen. Dr. Pajnič: »Pripomnim, da je povedal v Himmelreichovi zadevi Gerlovič razbremenilno: Aretiral ga ni po svoji krivdi.« — Dr. Pegan: »Kaj razume priča pod »diensteifrig?« — Priča: »Na me napravi vtis verodostojnega človeka.« — Dr. Švigelj: »Windischer je bil popolnoma miren.« — Priča: »Popolnoma miren je i bil.« — Kamenka že dlje časa poznam, a pijanega ga še nisem videl.« Priča Martin Gerlovič. Dvorni svetnik Pajk proglasi senotov sklep, da se Gerlovič zasliši, zasliši se priča Juvan, ne zaslišijo se dr. Triller, dr. Kokalj in dr. Oražen. Dr. Tominšek predlaga, naj se zasliši še priča Ivan Černe. pomočnik pri električnem inštalaterju Fa-kinu. Dr. Pajnič se protivi predlogu. Gerlovič se zapriseže. Bil je 18. septembra pred kazino, prej je bil v kordonu v Wolfovih ulicah. Šel je z demonstranti, ki jih je odganjal v Zvezdo. Odzadaj med kostanji je pričelo padati kamne. Prišel je "a V(?Ka|, ko je opazil, da je VVindischer zamahnil m vrgel, kaj, ne ve. Videl je tudi Stauta ko je tolkel s palico po kazinskem oknu. Kake tri 'korake od mene proč sem videl Potnika, ko je zamahnil. Rekel sem mu: Gospod Potnik odstranite se! Pri Tonhalli sem videl gospoda Kamenška, ki je tudi zamahnil. Kamenška smo peljali do obločnice kjer se je legitimiral. — VVindischer: »Stražnik me ni prijel.« — Potnik->Mogoče sem dvignil roko, a vrgel niseiii kamna.« — Dr. Pegan: »Ali niste videli svojega prijatelja Potokarja?« — Dvorni svetnik Pajk: »Ne dopustim, da bi ga navajali kako se naj zagovarja.« — Staut izjavi da se ne spominja ,da bi bil Gerloviča videl. Gerlovič: »S palico je tolkel, držal jo je spodaj, tolkel pa s kljuko.« — Kainenšek: »Vrgel nisem kamna, marveč škatljico; od deželnega dvorca do realke je taka razdalja, da se ne doseže.« — Pri-ča: »Stal je pri vogalu začetkom deželnega dvorca.« — Dr. Vodušek: »To je najmanj trideset korakov.« — Priča: »Žoper-stavljal se mi Kamenšek ni.« — Kainenšek: »Se ne spominjate, da sem takoj zatrjeval, da nisem vrgel kamna.« Priča: > Se ne spominjam.« — Smeh med občinstvom. — Pajk: »Ja, se hote spodobno obnašali ali ue?« — Priča: »Vrgel je Kainenšek na vogalu od dvorca naprej.« — Dr. Svigelj: »Ali ste videii, da je VVindischer vrgel kamen ali le zamahnil.« — Priča: »Zamahnil.« — Dr. Švigelj: »Naj se konštatira, da je rekel v preiskavi, da je vrgel kamen, danes pravi, da je le zamahnil.« — Dr. Švigelj: »Ali je bila še šipa cela potem, ko je zamahnil?« — Priča ne ve natančnega odgovora. — Dr. Pegan: »Ste govorili s Potnikom enkrat ali večkrat.« — Priča: »Enkrat.« — Dr. Pe-,gan: Ali je Potnik zamahnil proti koncu?« — Priča: »Proti koncu. Ko je za-» mahnil, je zažvenketalo. Piiča končno pove. da so v istem času drugi metali.« — Dr. Pegan: »Ali ste aretirali nekega Him-melreicha.« — Priča: »20. septembra sem ga retiral.« — Predsednik: »To ne spada k stvari, to je druga zadeva. Ne dopustim takih vprašanj.« — Dr. Pegan: »Si pridr-žim ničnost.« — Dr. Tavčar hoče nekaj vprašati Gerloviča. Predsednik Pajk nekaj ugovarja: >Ali vi koga teh zagovarjate?« Dr. Tavčar: »Stauta in tudi o tem je priča Gerlovič. Zagovorniki nismo tu samo za balast!« — Predsednik Pajk: »Gerlovič pa^ tudi ni obtoženec.« — Dr. Tavčar: »Gerloviču še nisem nič rekel. Gerlovič, poznate li Stauta dalj časa?« — Priča: »Poznam.« — Dr. Tavčar: »Ali so bili ko ste prišli k kazini ljudje v kavarni?« — Priča: »Ne.« — Dr. Tavčar: »Ali je Staut udaril po celi šipi.« — Priča: »Ne ve natanko. Otroka Stautovega ni videl.« Na dr. Švigljovo vprašanje pove priča. da je, ko je zamahnil Windischer od vseh strani padalo kamenje. Pozneje VVindischer s pričo ui nič govoril o kakih 100 kronah in tudi obiskal ga VVindischer ni Le najfinejše, pc$u|ene kokosove orehe predeljujejo tvornice Ceres" in delajo iz njih brez vsakoršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito ledllno mast ki se rabi za praženje, kuhanje in pecivo. ■■■■HHHfflHHHHHHH Slavnemu občinstvu, posebno pa pre- H častiti duhovščini in cerkvenim predstoj- H ništvom priporočam svojo dobro nrejeno S podobarsko inpozla- S farsko obrf ■ v Mfolfovih ulicah št. I ® nasproti fran£i$kanske cerkve H ter vsa v vso to stroko spadajoča dela H kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna- M kijev itd. in zagotavlja kolikortr ožno umetno 2 In fino ter trpežno izdelavo po lastnih in H predloženih načrtih. m Cene zelo zmerne I Priznano dovršena delal S 46fi Z odličnim spoštovanjem 52-32 ™ Aleks. Gotzl 5 podobar in pozlatar. _ mmmmmmmummmnmmmn furnirane, masivne vseh vrst, hrastove 'in bukove deščice I. vrste izdelek, največje in najsolid-nejše domače tvrdke J„ KOTNIK, Verd - Vrhnika priporoča in poklada 2683 10-3 Ferdo Primožič, mizarsko. Ljubljana, Hilšerjeve ulice 5. Sprejeira in izvršuje tudi vsa popravila starih parket, likanje, in vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. Globoke* izpod cene prodajam radi pomanjkanja prostora obieke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. Konfekcijska trgovina Pred škoiijo štev. lf>. 2811 5 Delniška dražba, združenih pivovaren Žalec in Lr priporoča svoje izlftopno* Specialiteta: „Salvafor" (črno pivo a ia monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). - Pršiljatve na dom sprejema restavrater „Narodnega doma" g. Kržlšnik. (Telefon št. 82.) — Podružnice: ?«B« J menjalnicami: Graben IS, Mah stran. Mest. ulica 17, Baden, Brno, e$ka Lipa, CeSka Kamnica, Moravski Zumberg, Jftodllng, Novi Jlčln, f Plzen, Zvltavn In Llberce. Menjalnice na Dunaju: t. VVollzelle 10, Taborstrasse 1, III. Ungargasse 77 (vogal Rennwcga), III. LS-wenaasse 27, IV. VVledner Hauptstrar.sc 12, V. SchBnbrunnerstrasse 88 a, VI. Gumpendorferstrasse 22, VII. Mnriahllferstrasse 70, VIII. I.erclienfelder-itrasse 132, IX. fllserstrasse 32, XVIII. VViihringerstrasse 82, XfX Dtibllnqer Hauptstrasse 83, XIX. Hauptstrasse 32. IJ Menjalnična delniška družba MERCUR * DUNAJ, I., WolIzeile 1. Ll Jlkc. kapital K 20,000.000. Hcs. zaklad K 8,000.000. • • o • Na|kulantiiejši nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, sreCk, deviz, valut in denarja. :: :: Zamenjava in eskomptfranje izžrebanih zastavnic in obligacij, sreCk in kuponov.