NEODVISNA POTA
Nekoliko tvegano je pisati o jugoslovanski zunanji politiki, ker nam pač ob zaključku redakcije še niso poznani izidi Titovega obiska v Sovjetski zvezi. Toda nikdar prej niso rdeči jugoslovanski veljaki toliko govorili o tem predmetu,kot prav v zadnjih dveh,treh mesecih Pred Titovim obiskom Moskve. Vzrok za takšno zgovornost je zelo eno = staven: ko na zapadu sumljivo gledajo na Titov obisk sovjetske presto lice, je treba vendar na ves glas povedati, da se pri tem jugoslovan= ska politika nič ne spreminja. Čeprav prevladuje v mnogih krogih miš= Ijenje, češ da ima ta zunanje politična klepetavost samo propagandni namen, da bi preslepila zapadno javnost, vendar mislimo, da v mnogih ozirih zares predstavlja zunanje politično smer jugoslovanske vlade : ne se vezati na noben vojaški "blok", a obenem od obeh "blokov" spre= jeti kar največ materialnih koristi; istočasno pa vplivati na lajšanje mednarodne napetosti in normalizacijo mednarodnih odnošajev,
V celoti se zavedamo, da je Tito komunist, nič manjši od kakega Hruščeva. Prepričan je, da se ves svet neizogibno premika v sociali = stično smer in da bo. tudi na zapadu slej ko prej moralo priti do soci alistične ureditve, ker da 'druge možnosti pač ni,kot je izjavil pariš kemu Le MONDU. Ali ni morda to prepričanje, ta njegova neomajna vera v socialistični odnosno komunistični "konec sveta" poglavitni vzrok, da s tako samozavestjo ubira svojska pota in celo prepriča trdoglave= ga Hruščeva, da vodijo različna pota v socializem? Gotovo pa Tito vs$ kar počne, dela s pogledom v končni cilj: svetovni komunizem,.
Toda podobno kot smo že nekoč ugotovili za Sovjete, se tudi pri jugoslovanskih komunistih prepletajo čisti partijski in .osebni intere si z državnimi interesi. To sovpadanje interesov, ki ga pogosto nare= kujejo toki činitelji, ki jih komunisti ne morejo imeti na vajetih,in ki se nikoli ni pojavilo pri komunistični partiji,ki ni bila na obla= sti, je moralo odločilno vplivati tudi na Tita. Zatajitev teh držav = nih interesov ali pa njihova brezpogojna podreditev tuji državi, četu di komunistični Meki, bi poleg.tega nevarno ogrožala čisto osebne ko= risti, ki izvirajo iz oblasti. Kajti komunist ali nekomunist - vsi smo krvavi pod kožo.
Ni važno, v kolikšni meri je eno in drugo vplivalo na Tita,da se je uprl Stalinu in da je vztrajal v tem uporu, niti ne s kakšno ideo= loško formulo je branil svoje stališče in končno dosegel,da ga je pri znala tudi Moskva. Odločilno je, da je na "jugoslovansko pot v socia= ližem" gledal tudi z jugoslovanskega vidika in jugoslovanskih razmer. Kajti če bo svet slej ko prej neizogibno socialističen, ker da to za= btevajo nespremenljivi naravni zakoni, potem ni nobeno potrebe,da bi se morali jugoslovanski komunisti komurkoli podrejati.
Zato torej toliko govora o lanski junijski "beograjski deklara= ciji" in pa o enakopravnosti in neodvisnosti. Y neodvisnosti namreč titovci ne vidijo zgolj zagotovitve nacionalne enakopravnosti ampak tudi nujni pogoj za neovirani razvoj njihovega socializma, kot je na= glašal Kardelj nekemu angleškemu publicistu. To bi se reklo, da ne pu stijo vmešavanja od zunaj v njihove domačo zadeve, kar gre na račun tako Moskve kot Zapade.
Ne dvomimo, da so jugoslovanski komunisti prišli v času stalimi= stične strahovlade in neposrednega ogrožanja do iskrenega prepričanja, da komunizem take Stalinove vrste in takih stalinskih metod neizogib= no vodi v svetovni spopad in da s tem posredno zavira svetovni razvoj v socializem-. •'Zato so iz vsega srca pomagali po svojih močeh prepre= čiti slabšanje mednarodnih odnošajev, ker bi to navsezadnje ogrožalo ne samo njihovo državo amp^k tudi njih same. Zdaj po tisti trdi preiz= kušnji v letih neposredno po izključitvi iz Kominforma iskreno želijo mir na svetu in "aktivno koeksistenco,ki izključuje sleherni poskus, da bi obravnavali probleme z oboroženimi sredstvi",kot jo Tito izjav= Ijal UNITED PRESSE* Po drugi strani vedo, da je Jugoslavija Še neraz= vita dežela, potrebna pomoči od vseh strani, čeprav pri tem - prav zaradi svojega marksističnega dokthinarstva - ne dopuščajo v polnosti svobodne razprave,kako državo z najmanjšimi žrtvami a na najbolj uČin kovit način dvigniti iz zaostalosti.
Kot jih želja po miru odvrača od enega ali drugega vojaškega ta= bora, tako jih koprnenje po materialni pomoči privlači k nevojaškemu sodelovanju z obema. Pri tem pa računajo, da bo njihova korist večja, pa tudi nevarnost oboroženega spopada manjša, kolikor bolj oodo imeli opravka z zares neodvisnimi narodi in njihovi vladami. To jo imel Ti= to v mislih, ko je vse leto po beograjski izjavi in zdaj v začetku moskovskega obiska v odgovoru na zdravico Vorošilova poudarjal, da je ta deklaracija dejanje zgodovinskega pomena, ker ta politični temelj .pr.esega okvir jugoslovansko-sovjetskih odnošajev, sa.j vsebuje^elemens te novih načelnih gledišč v stikih tako med samimi socialističnimi de želami kot tudi med ostalimi. T0 ni nič drugega kot pozivanje Sovjetom naj dovolijo satelitskim vladam tako neodv&nost.kot jo uživa Jugosla= vija in da naj umaknejo svoje čete z jugoslovanskih meja (iz Rumunije in Madžarske). Jugoslaviji gotovo ni vseeno, če so satelitske vojske, njihove surovine in njihova delovna sila kontrolirana od zares neod= visnih vlad ali pa od Moksve. Kot država bodo Jugoslovani z'neodvisni mi vladami - komunističnimi ali nekomunističnimi - laž© sodelovali, trgovali in pri slednjih zlasti delovali v socialističnem pravcu,
Ta neodvisnost jugoslovanske vlade je prišla do izraza tudi, ko se je Tito v odgovoru na zdravico Bulganina zavzel za svetovno razoro. žitev v okviru Združenih narodov, s čemer je podprl anglo-ameriška pri zadevanja. Po drugi strani je istotam zagovarjal francoski_načrt, da bi tudi vsa pomoč nerazvitim deželam pritekala preko Organizacijo Z^ru Ženih narodov. Kot to poslednje sicer lahko predstavlja tudi propagan dni manever, ima pr-i tem Tito verjetno stvarno namene. V prvi vrsti bi taka pomoč preko Združenih narodov ne mogla biti vezana na poli = tične pogoje. Na tak način bi se rešil ameriškega političnega priti =_ ska, obenem pa si zagotovil tudi brezplačna sovjetska darila. Po drugi strani pa bi mu ostala še vedno vrata odprta za dolgoročna posojila z ugodnimi pogoji,kot jih je sklenil pred časom z Moskvo in kot jih v bodoče želi - namesto direktne pomoči - sklepati z Ameriko.
Vse to bi govorilo, da glede zunanje politike v Jugoslaviji ne bo sprememb. V to jo sili zlasti gospodarsko stanje, saj bi naslonita na recimo sovjetski tabor ne ustrezala gmotnim koristim Jugoslavije, kot je trdil Kardelj v že omenjenem intervjuju. 'Premagovanje jugoslo venskih notranjih gospodarskih težav bi bilo nemogočo brez povečanega izvoza. Naš cilj je povečanje izvoza na vzhod in zapad.’
In Še na nekaj ne smemo pozabiti. Noben totalitarni režim se ne more obdržati, če nima opore v gotovem delu prebivalstva. Ali ne bodo jugoslovanski komunisti gledali Titovo pot v Moskvo kot triumf,ker bo še enkrat potrjeno, da je imel on prav v sporu z drugim Rimom? Tako bo Tito deležen še večjega spoštovanja lastnih tovarišev, nekomunistični državljani pa utegnejo celo tu in tam poreči:"Ha, Tito je tič,kako je Moskvo okol' prinesel", ali pa "Reci kar hočeš, Tito je pa le kavelj, saj Jugoslavija še nikdar ni imela takega ugleda v svetu kot zdaj." Poleg tega pa Tito z vso to "svetovno politiko" aktivne koeksistence gotovo noče samo lastne.slave ampak želi z bleščečo zunanjo politiko odvrniti pozornost državljanov in sveta od težavnega notranjega polo= ž a j n.
KOROŠKA POLITIKA
Letos 13.maja so imeli v Avstriji volitve v državni zbor in v de želne zbornice. Z radovednostjo smo pričakovali volilnega proglasa slovenske Krščansko demokratske s tränke, (ki jo v nevolilnem razdobju nadomešča Narodni svet koroških Slovencev,) ko smo že predvidevali , da se bo od komunistov vodena Zveza slovenskih organizacij v naprej izrekla za avstrijske socialiste.
Nič se nismo začudili, da slovenski krščanski demokrati niso šli na deželne ( celo pa ne na državnozborske) volitve s slovensko kandi = datno listo. Dokler vsi koroški Slovenci ne bodo nastopili na ta= kih volitvah združeno z eno listo, toliko časa ni govora o kakšnem vo lilnem uspehu. Samo štetje slovenskih glasov pa je moč opraviti na občinskih bojiščih.
Toda kljub tem neprijetnim okoliščinam imajo vendarle politične stranke, (kakorkoli se že sicer imenujejo,) smisel in pomen samo, če zavzemajo določena stališča do konkretnih političnih vprašanj in z ozirom na to usmerjajo svoje pristaše in volivce. Čudna je politična stranka, ki ob času najhujše preizkušnje - na volitvah - prepušča vo= livce samim sebi.
.Nekaj takega se je namreč zgodilo v maju na Koroškem. Prav je, da Narodni svet koroških Slovencev ni pri volitvah za deželni zbor Priporočil nobene avstrijske stranke. Zaradi znanih razmer pač nobe= na takega priporočila ne zasluži^niti ne zasluži zaupanja koroških Slovencev. Vendar pa se nam zdi tako stališče premalo. Zakaj se ni Narodni svet raje odločil za abstinenčno politiko, podobno kot so to storili pred leti goriški Slovenci? Tak odločen in organiziran odpor bi vlil več tako potrebne samozavesti v koroške Slovence kot pa zgolj negativistično "nepriporočanje". Predvsem pa bi to bil način/da bi Narodni svet koroških Slovencev,dovolj zgodaj pred volitvami, preko Davnega razpoloženja pritisnil na dr.Zwitterja, da bi se morala tudi Zveza slovenskih organizacij izreči za enako borbeno stališče. Vemo, da položaj dr.Zwitterja še zdaleč ni tako močan, da kaj takega ne bi bilo mogoče doseči preko javnega mnenja. S tem bi koroškj Slovenci istočasno udarili tudi po avstrijskih socialistih, ki so jim sicer slovenski glasovi gotovo prišli prav,
A kar je glavno, takšno organizirano vseslovensko abstinenčno gibanje bi bila psihološka predpriprava za skupen slovenski nastop na naslednjih deželnozborskih volitvah čez štiri leta. Takega nastopa si velika večina koroških Slovencev iskreno želi in tok nastop bi koroškemu slovenstvu brez dvoma veliko koristil.
Iznenadilo nas je dalje stališče Narodnega sveta glede volitev v državni zbor. Pri teh je šlo za "upravljanje avstrijskega premoženja", kot.d© pisalo v- oznanilu Narodnega sveta. In ker so bili avstrijski socialisti za popolno podržavljanje petrolejskih vrelcev, avstrijski krščanski demokrati pa samo za podržavijenje do 51$, je Narodni svet v tem videl svetovnonazorsko vprašanje, češ da kot katoličani vendar zagovarjajo osebno lastnino. (Zanima nas, koliko angleških katoliča= nov, ki v pretežni meri pripadajo laburistični stranki, zato ker niso bogati,je imelo take svetovnonazorske pomisleke,ko je njihova laburi= stična vlada po vojni podržavila angleške rudnike... Tudi nas zanima, ali so tudi angleški katoliški škofje tedaj v tem iskali svetovnonazor sko vprašanje...)
Zato je.Narodni svet koroških Slovencev na drž.avnozborskih volit= vah priporočil stranko, ki "načelno zagovarja osebno lastnino". To je seveda Avstrijska ljudska stranka. Vendar pa to še ni vse. Narodni svet je v istem oznanilu zapisal, da je "najosebnejša lastnina...naša beseda, naša govorica, naša pesem." Doslej res še nismo doživeli, da bi Avstrijska ljudska stranka kaj bolj spoštovala in podpiralo, to našo najosebnejšo lastnino" kot pa socialisti. Pravijo celo, da so na Ko= roškem avstrijski socialisti bolj razumevajoči za slovenski problem kot pa avstrijski krščanski demokrati...
PORAZ NA TRŽAŠKEM
Kot amo ae bali, ao tržaški demokratični Slovenci na zadnjih vo litvah 27./28.maja izgubili vae okoliške občine,ki ao jih ;oriborili titovaki komuniati a podporo dr.Beaednjaka in "neodvisnega" dr.T0nči ča. V aamem Trstu ao Demokrati dobili v občinakem svetu eno mesto, dočim titövci dva - z italijanako podporo.(Eno mesto bo tako zasedel Italijan Petronio.)
Ob primerjavi z volitvami leta 1952. so glasovi, oddani za Demo krate, porasli, dočim so v treh okoliških občinah padli; v preostali občini - v Zgoniku - ao tudi porasli.
Komentarji demokratakih prvakov in časopisov so kljub temu do = kaj ugodni, upoštevaje, da je bila volilna borba izredno ostra in da so se komunisti obenem z dr.Besednjakom poslužili nečednih aredstev, da bi potolkli Slovensko listo.
V tržaškem pokrajinskem svetu pa ne bodo imeli niti demokrati niti titovci nobenega zastopnika, medtem ko je akoro gotovo, da bi ga imeli, če bi nastopili s skupno listo. Pač pa bosta tam sedela dva Slovenca, izvoljena na listi tržaške Komunistične stranke.
Ze pred volitvami smo opozorili na dejstvo,da kljub porazni ko= munistični politiki še vedno toliko Slovencev voli titovsko lis to.Na zapadu je običaj, da postavijo stranke po izgubljenih volitvah kar le moč neodvisno komisijo, ki mora raziskati vzroke, zakaj je prišlo do poraza. Kot se zdijo oficialni demokratski komentarji prepričlji= vi, gotovo niso popolni, ker so bili namenjeni javnosti in ker išče= jo vzroka za poraz samo pri nasprotniku. Dobro izbrana preiskovalna komisija kar le moč razgledanih in bistrih pristašev slovenskega de= mokratičnega tabora (tu mislimo na obe skupini), ki pa nimajo nobenega položaja v odborih, bi verjetno laže in bolje raziskala celotni poraz kot pa kak izvršilni odbor recimo Slovenske demokratske zveze ali Slo venske katoliške skupnosti. Ne dvomimo, da bi prišla takšna komisija
---------------------------------- do zanimivih zaključkov, če bi iz=
KLIC TRIGLAVA	vedla dobro organizirano a vendar
57, Totland Road	??eb3?° anketo med_ slovenskimi vo =
LEICESTER	livci. Ta posel m lahak*, je pa po
•1	treben.In to zdaj po volitvah, ne
Izhaja 1.in 3. soboto v mesecu, pa čez 'štiri leta pred novimi.
Ivan Kočevar:
AMERIKA JE DALEČ...
Že ko sem bral polemično Razmišljanje Klicovega političnega so= delavca ob sejnem poročilu Narodnega odbora za Slovenijo (KT 187), se mi je zdelo, da gre za klasično emigrantsko nepoznavanje domačih pri lik ali pa za nečedno potegavščino.Izrabil sem prvo priliko in o tem sejnem poročilu razgovarjal s primernim človekom iz Jugoslavije.
Mož je bil iznenaden nad tolikšno naivnostjo emigrantskih<5vodi = teljev,ko je bral poročilo v clevelandski SLOVENIJI. S samimi svobod nimi volitvami torej mislijo zrušiti komunistični režim v FLRJ! Kaj lep cirkus bi nastal v Jugoslaviji, je mož trdil, če bi se take svo= bodne volitve v Jugoslaviji zares izvršile,četudi pod nadzorstvom Za pada. Ze Če bi hoteli izvesti enostavni,običajni plebiscit, ki‘bi naj recimo odločil razvoj za pol stoletja, bi bilo treba ljudi najprej pripraviti, vzgojiti. Komunisti imajo v okviru svoje taktike namreč - po mojem informatorju - mnogo trdnejših in realnejših argumentov od "svobodnih volitev"; imajo dalje zgrajen in kar je najbolj važno dejanskim razmeram doma prilagojen program, ki ga sicer večina ne odo brava, vendar ta večina nima nobene druge izbire. "Vzemite volitve: za:'.ali proti Titu. Kaj potem? Monarhija s starimi strankami in emigrant skimi voditelji, z velesrbsko usmerjeno vojsko?",je vprašal obiskova= lec iz Jugoslavije. "Ali pa morda odškodnina za razlaščeno imovino,od
AVSTRIJA PRIZNAVA GOSPODARSKE BEGUNCE
Avstrijski Sasopia KLEINE ZEITUNG je 27.niaja priobčil daljši čla= nek, v katerem, je obravnaval vprašanje jugoslovanskih beguncev.Po nje= govi trditvi prihaja dnevno iz Jugoslavije v Avstrijo do 30 ljudi, kar se pa seveda zgodi zelo redko. Pi'sđc članka gleda v glavnem z razumeva njem na nadloge in težave,ki tarejo naše rojake, primorane, da si z be gom iščejo bodisi svobodo bodisi znosne življenjske razmere. Vendar Pa je skeptičen glede dolgoročnih posledic tega naseljevanja Jugoslova nov v Avstriji, zlasti kar zadeva lokalne spodnje štajerske razmere.
On informacij, ki zadevajo Slovence, je gotovo najbolj zanimivo da Avstrija ne dela več razlike med begunci,kar zadeva politični azil. Se jeseni preteklega leta so avstrijske oblasti ločile med npolitični= mi" in "gospodarskimi" begunci. Pravico do zavetišča so imeli le oni, "ki so bili v svoji domovini v resnici politično preganjani v kakršni= koli obliki"» Ostale pa so naložili na tovorne avtomobile in jih posla H nazaj v Jugoslavijo* Toda Ministrstvo za notranje zadeve je tak po= atopek zdaj prepovedalo in objavilo, da mora biti po določilih Organi= zacije Združenih narodov odslej "vsak begunec sprejet". Zato na Štajer akem predvidevajo, da bo letos večje število beguncev kot lani. Pisec sicer dodaja, da obstoja še vedno neka razlika med enimi in drugimi be gunci; tako imajo n.pr. politični boljše možnosti glede:zaposlitve, ven aar je ob»jim dovoljeno ostati v Avstriji.
Večji del članka obravnava posledice tega priliva slovenskih be = guncev v Avstrijo, kar je do neke mere seveda razumljivo. Stroški vzdr zevanja nezaposlenih beguncev so visoki. Mnogi gredo sicer preko morja, toda običajno je tako, da gredo le zdravi in dobri, dočim slabši osta= nejo. V doglednem času utegne nastati zaradi tega begunskega dotoka v pokrajini nezaposlenost. Po piščevem mnenju obstoja najvažnejši pro= blem v velikem številu slovenskih beguncev, ki se stalno naseljujejo Po spodnjem Štajerskem. 0 tem že avstrijski Štajerci odprto govore in napovedujejo, da bodo Slovenci - če se bo ta proces nadaljeval - kma = lu tako številni, da bodo zahtevalivpravice narodne manjšine, lastne sole ter da bodo končno avstrijski Štajerci - poslovenjeni. Zato je nujno, da morajo glede tega avstrijske oblasti nekaj ukreniti. "Avstrij ske obmejne pokrajine so v nevarnosti", zaključuje pisec.
Sovjetski turist izbral svoboda
Neki sovjetski tehnik, ki je po= toval iz Sovjetske zveze v Avstrijo iz turističnih razlogov, je 24 ur Po prihodu na Dunaj poiskal policij 3ko nostajo in prosil za zaščito.To
je bilo prvo od turističnih potos» vanj,ki jih je za letošnje polete pripravil sovjetski Inturist.
Devetindvajset jugoslovanskih beguncev je zaprosilo za zaščito v Italiji 7.junija^beg preko Jadrana.
katero si država ne bi mogla opomoči trideset let kot m,or, Francija po ^apoieonovem padcu, ko so podobno delali...?" Enajst let je minulo od konca vojne. Stara generacija, ki je bila na en ali drug način poveza = na s_starimi političnimi strankami in sedanjimi emigrantskimi voditelji ~ umira; novi rodovi za stare 'stranke niti ne vedo ne.	1
Kaj potem, sem vprašal. Mož ni videl v takojšnjih volitvah rešitve jugoslovanskega vprašanja. Bil je mnenja, da bo potrebna prehodna do = ba, v kateri bi se izčistile pozitivne sile, ki bi končno prevzele vod= stvo toda vsekakor v smeri naprednega razvoja. Taka prehodna garnitura - med diktaturo in demokracijo - bi šele lahko pripravilo ljudi na ti = ati poglavitni akt, ki bi končno s svobodnimi volitvami odločil usodo jugoslovanskih narodov.
Obiskovalec je še pripomnil, da ni v celotnem poročilu s te seje predsedništva Narodnega odbora za Slovenijo nobene dinamike in da iz njega naravnost žari zavest nemoči.
TOTALITARČI
Pred Sasom je KLIC TRIGLAVA (št.180.) objavil članek g.P.St. "Ge nerali prve Jugoslavije". Podatke za tisti članek je g.P.St. črpal ifca ISKRE, časopisa totalitarne skupine "Zbor". Ko sem odgovarjal g.P.St-u (KT 181)nisem uiti napadal niti branil generale, temveč sem protesti = ral proti posploševanju od strani g.P.St.,obenem pa podal nekaj svojih misli glede istega predmeta. Moj članek ni bil niti najmanj polemika z ISKRO niti ne z njenim pisanjem, pa tudi ne s piscem članka "Genera= litet kraljevine Jugoslavije" g.M.M.Vukičevidem (ISKRA 109.)
Moj članek - odgovor g.P.St-u,- je vzpodbodel list SRPSKO JELIN = STVO, ki je objavilo članek nekega g.Bilbije. Na žalost ni bil g.Bilbi ja toliko korekten, da bi preskrbel uredništvu KLICA TRIGLAVA svoj list, iz katerega bi bilo mogoče videti celotni članek. PaČ pa je ISKRA obja vila kratek izvleček iz članka g.Bilbije obenem z lastnim daljšim ko = mentarjem. ISKRA se razburja nad mojim člankom, katerega imenuje "nepo .eni napad na Iskro" in mi daje lekcije o demokraciji? kot dokaz, kak) 3® članek učinkoval pri "objektivni javnosti"( sie) kliče na pomoč SRPSKO JELINSTVO in_g.Bilbij o. Eden in drugi časopis nazivata moj čla= nek^"anonimen", verjetno zato, ker ne poznata pomena te besede. S cene no _časnikarsko zvijačo, katerih se običajno poslužujejo to tali tarči,.že liDO pri nepoučenih ljudeh izzvati simpatije za zboraše ki jih baje nekdo neuprravinono preganja, napada ali pa ne more ali noče razumeti njihove globoke "ideologije".
Nihče od demokratov ne osporava totalitarcem pravico,do podajajo svoje mišljenje. To kar vzbuja protest, je prednašanje neresnice ter preobračanje in skrivanje dejstev.
Kaže, da je ISKRO zabolelo, ker sem jo nazval glasilo totalitarne skupine. Ne morem razumeti, zakaj se ISKRA in SRPSKO JELINSTVO razbur= jata. Ker ža*vim na zapadu, uporabljam kot merilo za ocenjevanje pojme, pr?vladu3e3° me^ demokrati na zapadu. Po tem merilu je skunina Zbor bila in ostala totalitarna skupina (ne glede na to,da je spremenila i= me),v osnovi podobna italijanskemu fašizmu, nemškemu nacizmu in špan = skemu falangizmu. Zakaj se ISKRA tega sramuje? Öesa se deines boji? Ali se želijo morda še naprej kamuflirati, pa jim je resnica neprijetna?
KLIC TRIGLAVA na žalost nima dovolj prostora, toda razvojni pri = kaz Zbora" je v poglavitnih črtah možen. To je zgodovina totalitarne skupine._"Zbor" je osnoval Limitrije Ljotid, mistik in izraziti pred=
3Javnik iracionalizma, na katerega je v mladosti veliko vplival Tolsto jev krščanski anarhizem. Razve,j komunizma v Rusiji', moralna kriza demo kračij na zapadu in pojav fašizma so našli v Jugoslaviji odmeva z u = stanavij anjem.raznih fašističnih skupin (n.pr. Orjuna,B0rbaši itd),med katerimi je bil tudi "Zbor". Kot vzorec sta služila Ljotidu Italijan -fkl fašizem in nemški nacizem, ki ju je Ljotid poskušal prilagoditi kmečki kulturi Srbov. Vpliv "Zbora" je bil pred vojno neznaten; L-j o ti du je uspelo.združiti okoli sebe pisano grupo iracionalistov, antisemitov, antikomunistov in antidemokratov.
Okupacija je vsekakor predstavljala gnoj^ejkaterem je mogel brez o vire rasti plevel, med katerim je bil tudi "Zbor". Ljotid ni hotel po= stati "šef države" kot podobni totalitarci v ostalih okupiranih deže = lah (Kvisling,Tiso,Pavelid in drugi). Namesto tega je Ljotid rajši iz= za kulis poskušal kontrolirati ljudi, kot generala Milana Nedida, ki jih je velika ljubezen do srbskega naroda pognala, da so se odločili za sodelovanje z okupatorjem v nameri, da olajšajo težo okupacije. Te= kom partizanske akcije v Srbiji je srbski narod začel borbo proti par= tizanom,v težnji, da bi se obvaroval pred neusmiljenim okupatorjevim maščevanjem. Med drugim so bili ustanovljeni Srbski dobroveljski odre= di, ki so jih pa kaj hitro vzeli v roke zboraši in jih imenovali Srbski dobrovolj neki korpus.Za poveljnika tega korpüsa je bil postavljen pol= kovnik Kosta Mušicki (kasneje zboraški - od okupatorja povišan - gene= ral, a ne jugoslovanski), na nižja poveljniška mesta pa so bili imeno=
vani preizkušeni zlooraši. Uvedli so politične komisarje, ki so jih na= zvali "prosvetarje". Na njihovem čelu se je nahajal rezervni jugoslo = vanski podpolkovnik Dimitrije Ljo tič z naslovom "komendnnt Centra za o buku". Tako sestavljen Srbski dobrovoljaČki korpus je ob krepki podpo= ri okupatorja vodil krvave borbe proti edinicam Draže Mihailoviča.
Po zanustitvi Jugoslavije so se "Ijotičevci" - tako jih je srbski narod krstiti - z'§t^SHkov ceno otresti imena "Zbor". Svoj dobrovol jski korpus so spremenili v Šumadijsko divizijo. Njihovi poskusi, da bi se Priključili raznim skupinam v emigraciji, da bi se v njih skrili ali da bi te grupe zakulisno vodili, niso uspeli. Na zadetku so se na pri= mer hoteli predstaviti kot veliki spoštovalci generala Mihailoviča.Toda to zvijačo so morali opustiti zaradi protestov Mihailovičevih bor= cev. Danes napadajo zboraši Mihailoviča v listu HRVATSKA ZORA in ga Primerjajo s Paveličem. Danes zboraši prav tako poskušajo prepričati nepoučene, da so oni, Ijotičevci, reševali mnoge srbsko glave pred oku Patorjem, čeprav to ne odgovarja dejstvom. Zasluga za to pripada gene= ralu Nediču, ki so mu med vojno zboraši delali velike težkoče, grozeč mu z odstavitvijo s položaja,(na katerem je mogel pomagati srbskemu na rodu,) če ne bo ugodil mnogim njihovim zahtevam. Danes proslavljajo zboraši Nediča kot "svojega4,1 toda že se dvigajo v srbski emigraciji glasovi proti tej najnovejši Ijotičevski zvijači.
V emigraciji so zboraši organizirani pod imenom "Fond zajednice". Izdajajo časopisa ISKRO in HRVATSKO ZORO, četrtletnik SLOBODNA JUGOSLA VIJA in periodično "Zapise iz dobrovoljačke borbe". Nedavno je postal sodelavec SLOBODNE JUGOSLAVIJE tudi g.Dragiša Cvetkovič.	v
ANGLEŠKI SLOVENCI DALEÖ ZADAJ
Poljski emigranti so se lotili ustanavljanja "svobodne poljske tr = govske mornarice". Tako je v januarju pričala pluti med Nev; Torkom in Londonom ter Francijo ladja "Svobodna Poljska" pod zastavo Liberije.Po leg te pa ima razobešeno tudi zastavo predvojne Poljske. Ladja je last Prevozniške tvrdke,ki so jo ustanovili poljski trgovci v Filadelfiji. Značilno je, da so večina mornarjev begunci iz poljskih komunističnih ladij. Tudi kapitan je tak begunec: Jan Cwiklinsky, ki je pred dvema letoma zapustil poveljniški most poljskega parnika "Batory" in izbral svobodo v Angliji.
Ob tej drzni trgovski odločitvi se nehote spomnim na gospodarsko Podjetnost slovenskih beguncev. Sicer nas je malo in preveč praznih že Pov smo prišli na zapad, da bi se mogli primerjati z drugimi emigraci= jami. Vendar pa tudi naši slovenski begunci počasi pričenjajo misliti na gospodarskonpodjetnost. Bili so že storjeni nekateri kar hvalevred= ni koraki n.pr.v Argentini, v Severni Ameriki, na gradbenem, hranilniš kem, tiskarskem in drugem polju. Običajno stoje iniciatorji pred dile= mo: ali najprej poskrbeti za osamosvojitev posameznikov, ki bi nato mo gli združiti svoja sredstva za večja podjetja, ali pa združiti majhna sredstva mnogih gospodarsko neosamosvoj enih posameznikov v zadruge in na zadružni podlagi stopiti odločilen korak naprej. K0t imam vtis obi= čajno prevlado druga možnost, ki je hitrejša in bolj praktična.
Slovenci v Angliji smo glede tega še precej daleč zadaj. Poznam le en primer nekake obrtniško-trgovske zadruge, če izvzamem akcijo za Naš dom kot primer posebne vrste. Poleg tega so se nekateri posamezniki gospodarsko tudi osamosvojili, vendar čisto na lastno pest.
Težko je reči, da bi bili begunci v Angliji tako gospodarsko šib= ki, da ne bi zmogli družnega gospodarskega nastopa. Število kupljenih ali grajenih hiš priča prav nasprotno. Ali so pa morda prav te vzrok? Kaj pa če le premajhen čut za vzajemnost in medsebojno zaupanje? „
Vsi so enaki: V ljubljanskem časopisu berem norčevanja polno zgodbo o "j uz n ok o rej s kem prezidentu Singman Riju,po katerem naj bi se Seul odslej imenoval.Titovci naj rajši pogledajo sebe: BORBA prinaša 25.maja celo stran "krajev,ki nosijo Titovo ime": Titograd,Titovo Užico,Titova Kore= niča... Totalitarni možgani mislijo povsod enako!	TiČ.
PISMA UREDNIKU
^Mari ,j a, pomagaj ! 11: G.urednik ! Ko sem bral poročilo "Marija Pomagaj "( KT 189.) o razmerah v Torontu, mi je prišlo na misel, da so pogani v prvi dobi 'krščanstva kazali na kristjane govoreč:"Glejte, kako se ljubijo med seboj!" Verjetno bi isti pogani dali oznako sodobnim slovenskim ka toličanom:"Glej te, kako se sovražijo!" - Brez dvoma dokazujejo razmere v Torontu močan napredek iz "primitivnih" oblik prvobitnega krščanstva v "moderni" katolicizem 20.stoletja.	N.
fllas Iz Korotana: G.urednik! Kdaj bo emigrantski tisk,vključno KLIC ffilOlAVA,nehal rabiti v koroškem okviru izraz "titovci"? Ko sem se v počitnicah lansko leto razgovarjal glede tega izraza z nekim slovenskim bogoslovcem, mi je izjavil, da smatra ta izraz žaljiv. Upoštevati je treba vendar krajevno ozračje in pa dejstvo,da so Nemci še pred nedav= nim zmerjali vse zavedne Slovence s "tito-komunisti". Opustite vendar izrazoslovje iz Leta 1945.! Imam vtis, da ves zapad nima niti osnovn'ih pojmov o psihologiji političnega podajanja politično nerazvitim neredom, med katere moramo v veliki meri šteti K0rošce in Slovence sploh. Jaz se počutim ponosnega tu na Koroškem , kadar me kak zagrizeni Nemec ozmerja s "titovcem", čeprav sem od komunizma tako daleč kot luna od zPml0e.	H. R.
ZBOGOM IN NA SVIDENJE
Po skoro petih letih urejevanja KLICA TRIGLAVA zaključujem z da = našnjo številko^svoj posel, čeprav bom pri listu še sodeloval.
Kot prepuščam naročnikom in bralcem sodbo o listu pod mojim ured= ništvom, mislim, da lahko rečem, da je KLIC TRIGLAVA vedno prinašal v javno razpravo nova vprašanja ali pa stara na novo obravnaval in jih razčlenjeval.
Pri tem se je držal treh osnovnih vodil: krščanskih etičnih in mo ralnih izročil, demokratičnih načel in slovenskih izvorov, ki jih je vedno na praktičen in stvaren način poskušal spraviti v sklad s teko = čimi vprašanji in okoliščinami, ne da bi jih pri tem žrtvoval. V naših razmerah in v svetu, ki ne pozna mirovanja, to gotovo ni bil'lahak'po= s el • v	*	v•
Se enoje značilno za list: kakor ves moderen in odgovoren tisk , tako je tudi KKIC TRIGLAVA - čeprav skromen po obsegu in obliki - lo = čil med vestjo in mnenjem, med poročilom in uvodnikom. Po sem posku = šal na viden.način pokazati v listu. Pri tem je bilo prav mogoče,da so bili nekateri članki preveč kroničarski, čeprav so po drugi strani nu= dili informacijo v takšni obliki, kot je bila dostopna. V uvodnikih sem povedal svoje mnenje in ga utemeljil,kot sem vedel in znal .Pri tem sem vedno dopuščal možnost različnih tolmačenj, čijih izraz sem tradi= cionalno omogočeval v "Pismih uredniku" ali pa v obliki podpisanih člankov.
Čeprav je tekom razvoja KLIC TRIGLAVA priobčeval poročila in član ke, ki so si med seboj nasprotovali ali dopolnjevali, je vendar list imel svojo smer in je v njenem okviru dosledno branil svoje poglede. Prav to temeljno razlikovanje med različnostjo vesti in pa od vesti lo čenega mnenja-uvodnikov je marsikoga zavedlo, da je vse skupaj metal v isti koš in napak zaključeval, da KLIC TRIGLAVA nima določene smeri, da se obrača kot vihar piha. To kaže, kako težko pot si je izbral KLIC TRIGLAVA, ko je s primerom hotel kazati, kakšen naj bo sodoben in odgo voren tisk, v katerem je vest nedotakljiva, mnenje in komentar pa sta svobodna.
Iskreno se zahvalim sodelavcem in dopisnikom za njihovo sodelova= nje. Upam, da bodo bralci ostali listu zvesti tudi v bodoče in da bodo našli v njem marsikaj zanimivega.
Naročnina za KLIC TRIGLAVA: 24/- za celo leto, 6/- za četrt leta .