Dr. Janja Batič, dr. Dragica Haramija Slikopis kot pripomoček za razvijanje multimodalne pismenosti DOI: https://doi.org/10.55707/ds-po.v39i1.119 Prejeto 31. 8. 2023 / Sprejeto 15. 1. 2024 Received 31. 8. 2023 / Accepted 15. 1. 2024 Znanstveni članek Scientific paper UDK 028.6:087.5+373.2 UDC 028.6:087.5+373.2 KLJUČNE BESEDE: slikopis, vsebinske in oblikovne KEYWORDS: rebus stories, contextual and design značilnosti, multimodalna pismenost, bralna pisme- characteristics, multimodal literacy, reading literacy, nost, vizualna pismenost visual literacy POVZETEK – Slikopisi so ob slikanicah eden pr- ABSTRACT – Rebus stories are, beside picture books, vih multimodalnih sestavov, s katerimi se srečajo že one of the first multimodal ensembles that children najmlajši otroci. Znana je njihova didaktična vloga v encounter at a very young age. Their didactic role in procesu opismenjevanja, manj pa je slikopis poznan in the process of acquiring literacy skills is well known, uporabljen kot pripomoček za razvijanje multimodal- but rebus stories are less known and less often used as ne pismenosti. Multimodalna pismenost bralcu omo- an aid in developing multimodal literacy. Multimodal goča, da razbere pomene iz različnih kodov sporoča- literacy enables the reader to decipher the meanings nja in ustvari skupni pomen. V raziskavo smo zajeli 24 from various communication modes and create a joint izvirnih slovenskih slikopisov, izdanih med leti 2018 meaning. The study included 24 original Slovene re- in 2022. Raziskovali smo vsebinske in oblikovne zna- bus stories published between 2018 and 2022. We čilnosti slikopisov in ugotavljali položaj sličic v sliko- investigated the content and design characteristics of pisu. Analiza slikopisov je razkrila, da gre za izjemno rebus stories and the position of images in the rebus bogato obliko multimodalnega sestava, ki vsebuje ka- story. An analysis of rebus stories revealed that they kovostna informativna ali leposlovna besedila, manj- are an extremely rich form of multimodal ensembles še sličice v različnih funkcijah (dopolnitev, zamenja- that include quality informative or literary texts, small va …) in v nekaterih primerih tudi ilustracije različnih images in various functions (supplementing, replacing, velikosti (npr. ilustracija zavzema manjši del strani ali etc.) and in some cases also illustrations of various siz- pa kar celo stran). Večina slikopisov ima uporabljene es (e.g., the illustration takes up a small section of the velike tiskane črke, kar je pričakovano s stališča pre- page or even the entire page). Most rebus stories used poznavanja črk in postopnega opismenjevanja. capital letters which is to be expected from the aspect of local practices in teaching children letter recogni- tion and gradual acquisition of literacy skills. 1 Uvod Ljudje se sporazumevamo z različnimi kodi sporočanja, pri čemer je treba poudariti, da raziskovalci niso enotni v tem, kateri pojavi bi morali imeti status koda (modalitete). Temeljna opredelitev multimodalnosti izhaja iz strukturalne lingvistike (de Saussure) ter semiotike kot splošne vede o znakih (Barthes) in je kot taka del filozofske spoznavne teorije in filozofije jezika (Haramija in Batič, 2020). Teoretična izhodišča o multimo- dalnosti (Kress in van Leeuwe, 2001; Serafini, 2014; Jewitt 2008) ne ponudijo enotne opredelitve, pri čemer pa je vendarle skupna točka teoretičnih izhodišč o multimodalnih tiskanih besedilih opredeljena kot celota besedila, vizualne podobe (fotografije, risbe, slike, grafi, tabele) in oblikovanja (robovi, tipografija, drugi grafični elementi). Multi- Dr. Batič, dr. Haramija: Slikopis kot pripomoček za razvijanje multimodalne pismenosti 33 modalno branje zahteva od bralca sestavljanje pomenov besedila z upoštevanjem vseh kodov sporočanja, ki jih neko tiskano gradivo vsebuje. Najenostavnejša multimodalna besedila imajo dva koda sporočanja, to sta verbalni in vizualni kod, redkeje je dodan še zvočni kod. Multimodalni sestavi so v sodobnem svetu prisotni v fizičnem okolju (revije, časopisi, učbeniki, ilustrirane knjige, oglasni panoji ipd.) in na spletu (spletne strani, socialna omrežja), slednji pa temelji na multimodalnosti. Z uporabo tehnologi- je, npr. mobilnih telefonov, je skoraj vsak posameznik ves čas v stiku z neko obliko multimodalnega sestava (npr. si ogleduje videoposnetke, komentira objave z besedami in emotikoni, oblikuje multimodalne sestave, kot so fotografije z besedilom ali video- posnetke) (Stanković in Blažič, 2017). Pri tem je potrebno opozoriti, da so mladostniki do tovrstnih naprav “pogosto premalo kritični, zato je pomembno, da jih ozaveščamo s pomenom varne in odgovorne uporabe le-teh” (Cvek in Pšunder, 2019, str. 19). Če trdimo, da “med osnovno znanje in veščine pismenosti spada branje, razume- vanje ter tvorjenje informacij” (Sadar in Erjavec, 2021, str. 93), se je potrebno vprašati, kakšna besedila v sodobnem času zares beremo. S pojavom multimodalnih gradiv ali sestavov bi se namreč morala sistematično razvijati tudi multimodalna pismenost, ki bi bralcu omogočila, da razbere pomene iz različnih kodov sporočanja in ustvari skupni pomen. Vendar je tudi pri branju izrazito multimodalnih sestavov, kot je npr. slikani- ca, pozornost odraslega bralca usmerjena v verbalni kod sporočanja, od koder zajema informacije, in manj v vizualni kod sporočanja. Raziskava, v katero so bili vključeni študenti predšolske vzgoje, je razkrila, da so študentje “iz podanega multimodalnega dela svoje ugotovitve utemeljevali predvsem iz besedila” (Bednjički Rošer in Batič, 2022, str. 119). Najpogostejši multimodalni sestav, s pomočjo katerega otrok vstopa v svet tiskanih gradiv, je slikanica (Pečjak, 2009). “V predšolskem in zgodnje šolskem obdobju zapi- sana, govorjena in vizualizirana besedila predstavljajo odraščajočim pomemben stik z umetnostnim jezikom” (Mejak in Udovič Medved, 2019, str. 4). Slikanica vsebuje oblikovni in vsebinski odnos med besedilom in ilustracijo, ki pomembno vpliva na razbiranje sporočila (Nodelman, 1996; Nikolajeva, 2003; Sipe, 1998). Podobno je tudi pri slikopisu, ki je prav tako multimodalni sestav, pri čemer imajo slikopisi izrazito spoznavno funkcijo, zlasti na škodo estetske, deloma pa tudi etične funkcije besedila, kakor jih utemeljuje Kos (2001). Kljub temu da je slikopis multimodalno besedilo, je njegovo branje izrazito linear- no. Prav zato je branje slikopisa najmanj zahteven način branja multimodalnega bese- dila in s tem usvajanja veščin bralne pismenosti. Tovrstno branje lahko uvrstimo v prvo fazo bralnega razvoja v ožjem pomenu, to je v logografsko ali slikovno fazo (Pečjak in Gradišar 2015), v kateri otrok zaznava besede kot slike, hkrati pa so slike v slikopisu prepoznaven vzorec, ki mu pomaga pri razvijanju razumevanja pomena besedila. Otrok s pomočjo slikopisov ne usvaja le veščin bralne pismenosti, ampak tudi multimodalne in vizualne pismenosti. Vizualna pismenost se nanaša na sposobnost branja in interpre- tiranja slikovnega gradiva in je eden od pogojev za multimodalno pismenost, kadar je v multimodalnem sestavu prisoten vizualni kod sporočanja (Serafini, 2014; Haramija in Batič, 2016). Zaradi svoje didaktične naravnanosti se slikopisi načeloma sploh ne obravnavajo v okviru literarnoteoretičnih razprav o slikanicah, temveč v okviru didaktike jezika in književnosti (prim. opozarjanja na večkodnost v učnem načrtu Slovenščina, 2018), pre- 34 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (1, 2024) učevanja učbeniških gradiv za različne predmete (prim. Starc, 2009) in opismenjevanja s pomočjo večkodnih sporočil oz. spoznavanja sestavljenih sporočil, kamor sodijo tudi slikopisi (prim. Grosman, 2009). 2 Metodologija Namen raziskave in raziskovalna vprašanja Namen raziskave je proučiti in definirati značilnosti kakovostnih slovenskih sliko- pisov. V raziskavi smo si zastavili raziskovalni vprašanji: □ Kakšne so vsebinske in oblikovne značilnosti izvirnih slovenskih slikopisov? □ Kakšna je uporaba sličic v slikopisih? Potek zbiranja slikopisov in analiza gradiva V raziskavo smo zajeli slikopise, ki so bili izdani v knjižni obliki v zadnjih petih letih (med leti 2018 in 2022). S ključno besedo slikopis ob upoštevanju knjižnih izdaj zadnjih petih let ter hkratnem upoštevanju filtrov ciljna skupina otroci in slovenski jezik in vrsta vsebine (in slikanica in kratka proza in pravljica in poezija in razne literarne vrste) in tiskano gradivo, smo dobili 45 enot gradiva. Med dobljenimi 45 zadetki je bilo ročno pregledano celotno gradivo, zaradi ponatisov (letnice ponatisov so dodane v tabe- li) ali neustreznosti izhodiščnih pogojev (prevodi, nedostopnost) je bilo izločenih še 21 slikopisov. Raziskava je torej obsegala 24 izvirnih slovenskih slikopisov, izdanih med leti 2018 in 2022; pripravljen je bil izpis dobljenih rezultatov z ukazom izvoz podatkov. Ker so za raziskavo dobljeni viri temeljnega pomena, so ti navedeni v popisu literature. Gradivo smo analizirali z vidika vsebinskih značilnosti (književna vrsta in tema) in oblikovnih značilnosti (zgradba in število besed ter prisotnost vizualnih podob oz. sličic). Ugotovitve smo predstavili v tabelah. 3 Rezultati in interpretacija Pri vsebinskih značilnostih lahko ugotovimo, da sodijo besedila, izdana v slikopisni obliki, v različne tipe informativnih in leposlovnih besedil. V analizi smo identificirali en informativni slikopis, ki sodi na področje naravoslovja (tabela 1), in 23 leposlovnih slikopisov, ki so v spodnjih tabelah predstavljeni po književnih zvrsteh: različne literar- ne vrste (tabela 2), poezija (tabela 3), proza (tabele z oznako 4a, 4b, 4c, 4d, 4e). Dr. Batič, dr. Haramija: Slikopis kot pripomoček za razvijanje multimodalne pismenosti 35 Tabela 1 Informativni slikopis Avtor besedila in ilustracij, Vsebinske značilnosti: Oblikovne značilnosti: naslov, leto izida književna vrsta in tema zgradba in število besed Informativni slikopis: pomen □ Ena tematska pripoved skozi celotno žuželk za ohranitev planeta. slikanico, Besedišče je stvarno, besedilo □ na dvojnih straneh: ena stran opominja na raznolikost celostranska ilustracija, ki se navezuje Doria, Julija: biotskih vrst in njihovo na zgodbo, na drugi strani slikopis, Žužkopis: koristnost za Zemljo. Navedena □ velike tiskane črke, slikopis z so nenavadna poimenovanja □ približno 300 besed, žuželkami, 2019 nekaterih živali (npr. alpski kozliček je hrošč, ivanjska □ 34 sličic (poimenovane so v dodanem ptičica je metulj); delitev slovarčku na dnu posamezne slikopisne na nočne in dnevne živali; strani). Večinoma so s sličicami nekatere zanimive lastnosti zamenjane živali (npr. čebele, metulji, (prim. gosenica, govnač). mravlje …). V slikopisu je približno 12 % sličic. Tabela 2 Leposlovni slikopis, različne literarne vrste Avtor besedila in ilustracij, Vsebinske značilnosti: Oblikovne značilnosti: naslov, leto izida književna vrsta in tema zgradba in število besed Vsebuje 19 poglavij, ki sodijo □ Velike tiskane črke, spominja na ročno v različne književne zvrsti pisavo, (poezija, proza – pravljice, □ po barvi in velikosti izstopajo prve črke Štefan, Anja in živalske pravljice, kratka v povedih, Jelka Reichman: realistična zgodba). Poglavja □ naslovi posameznih poglavij so Lešniki, so dolga 1 ali največ 2 sestavljeni iz naslova in ilustracije lešniki, 2018, strani. Ob koncu besedila, v (kot dopolnitev), npr. poglavje Polžek, 2020, 2021, katerem so posamezne besede sličice in besedila (dopolnitev), 2022 (prva nadomeščene s sličicami, se v npr. Račke in ribnik (račke so samo izdaja 2000 nekaterih poglavjih pojavijo upodobljene), samo sličice (npr. in več izdaj) ilustracije, ki ne nadomeščajo Petelini); v kazalu so naslovi izpisani z besedila, ampak ga na nek besedami, način dopolnijo (npr. cvetoči □ posamezen slikopis ima med 50 in travnik na koncu poglavja, 100 besed, v povprečju je s sličicami naslovljenega Čmrlj in piščalka). zamenjanih okrog 25 % besed. 36 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (1, 2024) Tabela 3 Poezija Avtor besedila in ilustracij, Vsebinske značilnosti: Oblikovne značilnosti: naslov, leto izida književna vrsta in tema zgradba in število besed □ Velike tiskane črke, Remškar, V slikopis je zbranih □ vsaka pesem se razteza čez dve strani, Slavica in 10 pesmi. Veliko sličic □ v nekaterih je zelo malo zamenjanih besed Anka Kočevar: je na koncu verzov in (npr. Leti, leti, leti … nebo! ima le 4 sličice Leti, leti, tvorijo rimo (npr. v in skupaj 70 besed), to je 6 % sličic, v pesmi leti …, 2019 Pustni pesmici: grof, Bere, bere … pa je s sličicami zamenjanih krof, potica, kraljica). 11 besed (37 besed, od tega se jih 5 ponovi v sličici in besedi), kar je skoraj 30 % sličic. Med 21 proznimi slikopisi smo identificirali 2 slikopisa, ki sodita med pripovedke (tabela 4a), 9 slikopisov s pravljicami (tabela 4b), 7 je kratkih fantastičnih zgodb (tabela 4c), 2 slikopisa, ki sodita med realistične kratke zgodbe (tabela 4d), in eno delo, ki vse- buje tudi nekaj slikopisov s šalami (tabela 4e). Tabela 4a Proza (pripovedke) Avtor besedila in ilustracij, Vsebinske značilnosti: Oblikovne značilnosti: naslov, leto izida književna vrsta in tema zgradba in število besed □ Ena zgodba, □ na dvojnih straneh: ilustracije zgoraj ali Ban, Tatjana: Pripovedka je pojasnilo spodaj, tudi čez dve strani, v prazen prostor Volčja Draga: o imenu Volčja Draga. umeščen slikopis, [slikopis], 2019 Dodana je spremna beseda Igorja Sakside. □ približno 300 besed, □ zelo malo besed je nadomeščenih s sličicami; dodan je slovarček, sličice niso logične. □ Ena zgodba, ki je razdeljena na 31 poglavij (vsako poglavje je na dveh straneh: slikopis Grafenauer, Bistveno skrajšana + dodana ilustracija); sledijo naloge za Niko in Ajda Vandotova povest. opismenjevanje, ki jih je sestavila Eva Erznožnik: Niko Grafenauer je Grafenauer Korošec, Kekec in na enak način po □ informacije so podvojene: sličica + beseda, ki Pehta, 2022, Vandotovi zgodbi o je uokvirjena (izstopajoča); približno 20 sličic 2020 (prva Kekcu že priredil tudi izdaja 2012) delo Kekec in Prisank na poglavje; (2012 in več izdaj). □ posamezna zgodba ima v povprečju okrog 120 besed; to je približno 17 % podvojenih informacij. Dr. Batič, dr. Haramija: Slikopis kot pripomoček za razvijanje multimodalne pismenosti 37 Tabela 4b Proza (pravljice) Avtor besedila in ilustracij, Vsebinske značilnosti: Oblikovne značilnosti: naslov, leto izida književna vrsta in tema zgradba in število besed □ Ena zgodba, □ na dvojnih straneh: ena stran celostranska Živalska pravljica o ilustracija, ki se navezuje na zgodbo, na drugi strani slikopis, Ban, Tatjana: Kresnički, ki bi bila Kresnička: rada koristna, a nihče □ velike tiskane črke, pravljica v noče, da bi mu svetila. □ približno 350 besed, sličicah, 2018 Naposled sreča murna, □ 40 sličic, to je približno 11 % sličic, ki je vesel njene luči. Rodi se ljubezen. □ sličice so poimenovane v dodanem slovarčku ob koncu knjige, □ sličice niso logično prepoznavne, gre za nevsakdanje besede. □ Ena zgodba, □ na dvojnih straneh: ena stran celostranska Živalska pravljica o ilustracija, ki se navezuje na zgodbo, na drugi strani slikopis, Ban, Tatjana: Ediju kot umetniku, Mravljinček Edi: njegove pesmi niso □ približno 350 besed, slikopis, 2018 napisane kot slikopis, □ 40 sličic, to je približno 11 % sličic, temveč so navedene □ sličice so poimenovane v dodanem slovarčku kot navadno besedilo. ob koncu knjige, □ sličice niso logično prepoznavne, gre za nevsakdanje besede. Živalska pravljica o □ Ena zgodba, Taščici Rubi, ki lepo □ na dvojnih straneh: ena stran celostranska poje; povabijo jo, da bi ilustracija, ki se navezuje na zgodbo, na drugi Ban, Tatjana: zapela na koncertu. Tema strani slikopis, Sladica zgodbe je njena trema, ki □ približno 350 besed, je potica: pa ji jo pomaga kljukica [slikopis], 2019 za perilo odpraviti (reče □ 40 sličic, to je približno 11 % sličic, ji, naj misli na slastno □ sličice so poimenovane v dodanem slovarčku potico, ko bo pela). ob koncu knjige, Dodani sta dve pesmi, □ sličice niso logično prepoznavne, gre za vabilo in zahvala. nevsakdanje besede. 38 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (1, 2024) Avtor besedila in ilustracij, Vsebinske značilnosti: Oblikovne značilnosti: naslov, leto izida književna vrsta in tema zgradba in število besed □ Ena zgodba, □ velike tiskane črke, □ dvojna stran vsebuje do 50 besed (skupaj Živalska pravljica; okrog 400 besed) in celostransko pripadajočo Doria, Živa nekatere živali imajo ilustracijo, Viviana: raje dež kot druge (npr. □ pod besedilom je rubrika opis slik, kjer je Deževen zajec uživa ob skakanju nanizan slikovni slovarček (46 ilustracij), dan v gozdu: po lužah, miš pove dodana je beseda za posamezno sliko (gozd, slikopis, 20018 pregovor, da po dežju zajec, škorenjčki, luža …), vedno posije sonce). □ v slovarčku se ponavljajo iste besede (prim. gozd), □ z ilustracijami je zamenjanih približno 12 % različnih besed. □ Ena zgodba, □ velike tiskane črke, Živalska pravljica; miška Bonte, Mojiceja se odpravi iz luknjice □ slikopis je napisan v slovenščini, v tistem in Tina Perko: in vidi v svetu marsikaj delu, kjer so sličice, je pod sličico zapis v Teci, miška!, zanimivega. Mama jo angleščini, 2019, 2020, krega, ko se miška vrne, □ slovar: slika iz besedila ter angleška in 2021 saj se zaveda, da je bila slovenska beseda, mala miš v nevarnosti. □ gre za spoznavanje temeljnega besedišča – otrok lahko poimenuje sličico v slovenščini ali posamezne besede v angleščini. Poosebljena lisica se □ Ena zgodba, sprehaja po zasneženem □ velike tiskane črke, gozdu, v brlogu pije čaj, nato se gre sankat s čisto □ dvojna stran vsebuje do 35 besed (skupaj okrog 300 besed) in celostransko pripadajočo Doria, Živa novimi sanmi. Ker je Viviana: sankanje bolj zabavno ilustracijo, □ pod besedilom je rubrika opis slik, kjer je Zimski dan: v dvoje, želi povabiti slikopis, 2019 medveda, a ta jo odpodi, nanizan slikovni slovarček (44 ilustracij), saj se že pripravlja na dodana je beseda za posamezno sliko (lisica, zimsko spanje. Lisica medved, brlog, veje. sonce, budilka …), povabi na zimske radosti □ v slovarčku se ponavljajo iste besede (lisica, zajca, skupaj preživita zajec, sani, snežak); z ilustracijami je lep zimski dan. zamenjanih približno 15 % besed. Dr. Batič, dr. Haramija: Slikopis kot pripomoček za razvijanje multimodalne pismenosti 39 Avtor besedila in ilustracij, Vsebinske značilnosti: Oblikovne značilnosti: naslov, leto izida književna vrsta in tema zgradba in število besed □ Ena zgodba, □ velike tiskane črke, Narval je plaval proti □ dvojna stran vsebuje okrog 40 besed (skupaj sinjemu kitu. Našteto je, okrog 400 besed) in dvostransko pripadajočo koga vse je srečal na poti ilustracijo; (beluge, morski klobuki, □ slikopis je umeščen pod ilustracijo (dve do tri Doria, Živa trava, kiti), kita je našel Viviana: Narval na rojstni dan. Pove mu, vrstice besedila na vsaki strani), □ sličice, ki zamenjajo besede, niso pojasnjene in sinji kit: kako rad ima zvezde; kit slikopis, 2022 si izbere eno, da bosta oz. poimenovane z besedo, nekatere sličice so mislila drug na drugega, enoznačne (zvezde, čas, Zemlja …), druge pa ko bosta vsak na svojem lahko mladega bralca spravijo v dvom (ali so koncu sveta. Poanta o mišljene ledene gore, kdo je Narval), zvezdah malce spominja □ zamenjane sličice se ponavljajo (npr. zvezde, na Malega princa. Narval); □ s sličicami je zamenjanih 48 besed, to je približno 12 % besed. □ Velike tiskane črke, □ ena zgodba, razdeljena na 16 delov, ki so naslovljeni (vsak del se razteza čez dvojno Primerjava izhodiščnega stran), Grafenau- besedila Frana Levstika er Korošec, (ki je tudi naveden kot □ posamezni del je sestavljen iz dvostranske Eva in Daša avtor) in priredbe v ilustracije, ki se navezuje na naslov ter Simčič: Kdo je slikopis pokaže, da je slikopisa, napravil Vidku zgodba ista, deloma je □ podvajanje informacij – ilustracija srajčico, 2020 posodobljeno besedišče; in izpostavljena beseda (zapisana v slikopis ima podnaslove. pravokotniku) sta nosilki iste informacije, npr. ilustracija Vidka + zapis VIDEK, □ zelo veliko besed in ilustracij se podvoji, okrog 25 %. □ Štiri zgodbe, ki so različno dolge (naslovna stran posamezne zgodbe + prva obsega 6 Štiri zaokrožene zgodbe, dvojnih strani, druga 3 dvojne strani, tretja 4 in v katerih je glavni četrta 5 dvojnih strani + končno stran), literarni lik muca Mija □ velike tiskane črke, Kraljič, Hel- (Muca Mija in miška □ tipična dvojna stran je sestavljena iz slikopisa, ena in Po- Maška, Muca Mija in ene večje ilustracije (ključni dogodek ali lona Kosec: čudežna rastlina, Muca prikaz prostora), na obarvani podlagi na Muca Mija in Mija in rojstni dan, vseh listih v spodnjem delu pa je slovarček prijatelji: v Muca Mija in novoletno z naslovom Besede k slikam, kjer je k slikopisu, 2022 darilo). Vse štiri zgodbe posamezni sličici dodana beseda, so predhodno izšle kot □ razmerje med številom besed in ilustracij je slikanice (2017), gre torej pri vseh štirih zgodbah približno enako (npr. za avtoričine priredbe tipična dvojna stran vsebuje 9 do 12 sličic, lastnih zgodb v slikopise. skupaj okrog 70 besed; končne strani eno do štiri sličice), to je v povprečju približno 12 % sličic. 40 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (1, 2024) Tabela 4c Proza (kratke fantastične zgodbe) Avtor besedila in ilustracij, Vsebinske značilnosti: Oblikovne značilnosti: naslov, leto izida književna vrsta in tema zgradba in število besed □ Ena zgodba, □ velike tiskane črke, □ dvojna stran vsebuje do 40 besed (skupaj Slikopis predstavlja okrog 350 besed) in celostransko pripadajočo poosebljeno ladjo (v ilustracijo, Doria, Živa bistvu gre za jadrnico), Viviana: Rdeča ki pluje po morju, si □ pod besedilom je rubrika opis slik, kjer je ladja: sliko- ogleduje živali v morju, nanizan slikovni slovarček (44 ilustracij), pis, 2019 ko pa se vreme poslabša, dodana je beseda za posamezno sliko (ladja, poskuša ladja čim prej jadra, valovi, galebi …), priti v varno pristanišče. □ v slovarčku se ponavljajo iste besede (npr. ladja, valovi, sidro) □ z ilustracijami je zamenjanih približno 13 % besed. Dve zgodbi, vsaka zase je zaokrožena celota, in sicer Traktor Janez in Avtomobil □ Prva zgodba je dolga 12, druga 10 strani; Čarli. V prvi traktor □ velike tiskane črke; povabi druga vozila □ vozila imajo lastna imena in so poosebljena; Kraljič, Jaka (avtomobil, gasilski avto, in Bojan Sum- bager, tovornjak) na □ na dnu strani je slovarček, ki pojasnjuje sličice rak: Vozila v rojstnodnevno zabavo. (Besede k slikam), slikopisu: [dve Druga govori o tem, □ prva zgodba vsebuje 63 sličic (te se zgodbi], 2022 kako se avto počuti ponavljajo, npr. bager, dom, cesta …), skupaj nekoristnega v primerjavi okrog 300 besed (približno 20 % sličic), z drugimi tremi vozili, □ druga zgodba vsebuje 40 sličic in okrog 250 a se na koncu izkaže besed (približno 16 % sličic). za zelo koristnega, ko odpelje lastnika bagra k zdravniku. Zbirka kratkih fantastičnih zgodb; glavni literarni liki so □ 11 zgodb, vsaka zgodba je dolga eno stran, Krempl, Urša in Stropnik Šonc, živali, ki so povsem □ na drugi strani dvojne strani je celostranska antropomorfne: živijo v ilustracija, ki prikazuje temeljni motiv zgodbe, Urška: Kdo se boji višine in prebivališčih, podobnih □ posamezna zgodba vsebuje okrog 100 besed, druge zgodbe človeškim, opravljajo od tega okrog 20 sličic, kar je 20 %, v sličicah, človeška dela in poklice, □ sličice so tako enostavne (in shematizirane), 2018, 2019 opisana so njihova čustva da slovarček ni potreben (prim. maček, drevo, in vsakdanji dogodki ptič, gobe, sonce ipd.). (prim. Težka hiška, Ko te prebudi pomlad). Dr. Batič, dr. Haramija: Slikopis kot pripomoček za razvijanje multimodalne pismenosti 41 Avtor besedila in ilustracij, Vsebinske značilnosti: Oblikovne značilnosti: naslov, leto izida književna vrsta in tema zgradba in število besed Zbirka kratkih fantastičnih zgodb; glavni literarni liki so □ 11 zgodb, vsaka zgodba je dolga eno stran, Krempl, Urša živali, ki so povsem □ na drugi strani dvojne strani je celostranska ilustracija, ki prikazuje temeljni motiv zgodbe, in Stropnik antropomorfne: živijo v Šonc, Urška: prebivališčih, podobnih □ posamezna zgodba vsebuje okrog 100 besed, Mehurčki pri- človeškim, opravljajo od tega okrog 20 sličic, kar je 20 %, jateljstva, 2020 človeška dela in poklice, □ sličice so tako enostavne (in shematizirane), opisana so njihova čustva da slovarček ni potreben (prim. hrib, sir, miš, in vsakdanji dogodki avtobus, veter ipd.). (prim. Na poletni tabor, Čudovit dan v gorah). Zbirka kratkih fantastičnih zgodb; glavni literarni liki so □ 11 zgodb, vsaka zgodba je dolga eno stran, Krempl, Urša živali, ki so povsem □ na drugi strani dvojne strani je celostranska in Stropnik antropomorfne: živijo v ilustracija, ki prikazuje temeljni motiv zgodbe, Šonc, Urška: prebivališčih, podobnih □ posamezna zgodba vsebuje okrog 100 besed, Pravljična noč človeškim, opravljajo od tega okrog 20 sličic, kar je 20 %, in druge zgodbe človeška dela in poklice, □ sličice so tako enostavne (in shematizirane), da v sličicah, 2022 opisana so njihova slovarček ni potreben (prim. hiša, vrt, lisica, čustva in vsakdanji petelin ipd.). dogodki (prim. Sreča za vse, Športni dan). Zbirka kratkih fantastičnih zgodb; glavni literarni liki so □ 11 zgodb (vse so natisnjene na eni strani); Krempl, Urša in Stropnik živali, ki so povsem □ na drugi strani dvojne strani je celostranska antropomorfne: živijo v ilustracija, ki prikazuje temeljni motiv zgodbe, Šonc, Urška: Srečen dan in prebivališčih, podobnih □ posamezna zgodba vsebuje okrog 100 besed, druge zgodbe človeškim, opravljajo od tega okrog 20 sličic, kar je 20 %, v sličicah, človeška dela in poklice, □ sličice so tako enostavne (in shematizirane), 2021, 2022 opisana so njihova čustva da slovarček ni potreben (prim. medved, zajec, in vsakdanji dogodki krona, knjiga, luč ipd.). (prim. Vroče poletje, Kdo ima rad dež?). □ 11 zgodb (vsaka zajema dve strani), Glavni literarni lik □ velike tiskane črke, Remškar, papagaj Nande je □ posamezna zgodba vsebuje okrog 65 besed, od Slavica in Jaka govoreči ptič, ki tega 21 sličic, kar je 32 %, Vukotič: Nande skozi 11 dvostranskih □ pri nekaterih sličicah so dodane besede (npr. v šoli, 2021 poglavij popestri imena likov, samostalniki v množini), vsakdanje realistične dogodivščine prvošolcev. □ ena od zgodb vsebuje krajše besedilo, ki pojasnjuje posvojitev, ta del je brez sličic in z malimi tiskanimi črkami. 42 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (1, 2024) Tabela 4d Proza (kratke realistične zgodbe) Avtor besedila in ilustracij, Vsebinske značilnosti: Oblikovne značilnosti: naslov, leto izida književna vrsta in tema zgradba in število besed □ Velike tiskane črke, Slikopisna zgodba sodi med □ ilustracije so dvostranske ali enostranske Slakonja, kratkoprozne doživljajske (razvijejo zgodbo), pri obeh variantah pa Boštjan zgodbe, deloma vsebuje je besedilo le na eni strani, in Alenka potopisne značilnosti (družina Kramar: Enia obišče Kitajsko, hrana, način □ vsebuje približno 300 besed, od tega potuje – pri prehranjevanja), predvsem jih je 73 nadomeščenih s sličico, kar je prijateljici Li pa govori o prijateljstvu in približno 25 %, Juan, 2018 sprejemanju različnosti. Enakost □ nekatere besede so napisane v sličicah je razložena skozi solze. (npr. obris Afrike in napis; sličica deklice in napis Li Juan). □ 11 zgodb (vsaka zajema dve strani), □ velike in male tiskane črke (strnjeno Kratka realistična spominska besedilo), zgodba (vsebuje 11 dvostranskih □ manjše sličice, ki se pojavijo kot poglavij), v katerih babica zamenjava za besedo ali kot dopolnitev vnukoma razloži, kako so (npr. besedilo govori o leseni puščici za živeli včasih (npr. kako so bile svinčnik in ob tem se nahaja upodobitev peresnice), Sokolov, opremljene učilnice, kako je Cvetka in Anka bila opremljena kuhinja ipd. □ dodane so manjše ilustracije (največje Kočevar: Bilo začetek in konec je v sodobnem so segajo čez polovico strani) in služijo je nekoč na svetu, v trenutni sedanjosti, s prikazovanju prostora in dogajanja, deželi, 2021 katero se preteklost primerja. □ primer klasičnega slikopisa je zgodba V Zgodbe so oblikovno zelo loncu (125 besed, od tega 19 sličic, kar raznolike, in sicer od klasičnega je 15 %), slikopisa, kjer besedo zamenja sličica, do kombinacije sličic, □ primer kompleksnega slikopisa je ki dopolnjujejo besedilo z zgodba V veliki sobi (51 besed v velikih manjšimi ilustracijami. tiskanih črkah, od tega je 6 sličic, kar je 12 %, tri dodatne ilustracije različnih velikosti in besedilo v malih tiskanih črkah brez zamenjav s sličicami). Tabela 4e Proza (šale) Avtor besedila in ilustracij, Vsebinske značilnosti: Oblikovne značilnosti: naslov, leto izida književna vrsta in tema zgradba in število besed □ ilustrirala Anka Kočevar: Cici vici na Radovednost, Nevidna krava, polici: imenitne Kako z levi? Gre za zbirko raznolikih gradiv, šale za Ciciba- □ ilustrirala Ana Košir: med njimi je tudi nekaj slikopisov. nov 75. rojstni Zaljubljena miš Zanimive so šale, ki jih v drugih dan, 2020 slikopisih ne najdemo. □ ilustriral Zvonko Čoh: Zebra in lev. Dr. Batič, dr. Haramija: Slikopis kot pripomoček za razvijanje multimodalne pismenosti 43 Analiza vsebinskih značilnosti slikopisov je razkrila, da slikopisi spadajo v infor- mativno literaturo (letni časi, vozila, odnosi) ali leposlovje. Nekateri slikopisi vklju- čujejo besedila, ki sodijo v različne književne zvrsti. Od 24 analiziranih slikopisov je kar 21 slikopisov proznih, in sicer lahko besedila razvrstimo med pripovedke, pravlji- ce, kratke fantastične zgodbe in kratke realistične zgodbe. Najobsežnejšo skupino sli- kopisov glede na književno vrsto predstavljajo pravljice (9 primerov), sledijo kratke fantastične zgodbe (7 primerov), pripovedke (2 primera) in kratka realistična zgodba (1 primer). V enem samem primeru pa se pojavijo tudi šale. V leposlovnih slikopisih opazimo izvirna besedila in priredbe, med slednjimi zlasti kratkoprozna ljudska besedi- la (pravljice, pripovedke). Oblikovna analiza proznih slikopisov, ki predstavljajo najobsežnejšo skupino sliko- pisov, je pokazala, da je v slikopisu, izdanem v knjižni obliki, predstavljena ena zgodba ali več krajših zgodb. V skupini pripovedk gre v obeh primerih za eno zgodbo. V sku- pini pravljic je samo en slikopis sestavljen iz več zgodb (vsebuje štiri različno dolge zgodbe). V skupini kratkih fantastičnih zgodb je razen enega primera v posameznem slikopisu prisotnih več zgodb. Pri analizi oblikovnih značilnostih se je pokazalo, da je s sličicami zamenjanih od 10 % do 20 % besed. Sličice so v kakovostnih slikopisih preproste, a ne stereotipne, likovno jasne in preprosto berljive. V primerih, kjer so s sličicami zamenjane nevsakda- nje besede, nastane problem razumevanja slikopisa, saj mladi bralec ne more sestaviti multimodalnega pomena, če ne razume vsebine. Sličice se najpogosteje pojavljajo v treh različicah: □ podvojitev (sličica, pod katero se nahaja poimenovanje v manjši pisavi), □ nadomestitev besede (sličica zamenja besedo v povedi), □ dopolnitev (sličica dopolni besedo). Približno v polovici primerov so sličicam dodani tudi slovarčki, in sicer so prisotni v treh pojavnih oblikah: □ slovarčki ob koncu (običajno so dodani tam, kjer gre za eno zgodbo skozi celoten slikopis), □ slovarček sličic je dodan na dnu vsake strani, □ podvajanje sličic in besed skozi celotno besedilo. Večina slikopisov ima uporabljene velike tiskane črke, kar je s stališča prepozna- vanja črk in postopnega opismenjevanja pričakovano. Prav tako prevladujejo neserifne in neležeče pisave, ki olajšajo branje bralcu začetniku. Ob tem lahko ugotovimo, da je v slikopisih pisava posameznih naslovov velikokrat barvna in likovno obogatena (npr. črke, dopolnjene z ilustracijo). Pomembno je izpostaviti, da so tudi v slikopisih pogosto prisotne večje ilustracije, ki se med seboj razlikujejo po velikosti (npr. ilustracija zavze- ma manjši del strani ali pa kar celo stran). V tem primeru gre dejansko za slikopise, ki so dopolnjeni z ilustracijami, slednje pa je potrebno obravnavati kot del multimodalnega sestava, zaradi česar je treba pri analizi proučevati tudi interakcijo, ki se ustvari med slikopisom in ilustracijo, enako kot bi proučevali odnos med besedilom in ilustracijo v slikanici. 44 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (1, 2024) 4 Zaključek Ugotovimo lahko, da slikopisi kot ena od oblik slikanic predstavljajo pomemben del multimodalnih sestavov, ki so namenjeni najmlajšim bralcem. Proučevanje litera- ture razkrije, da obravnavi slikopisov z vidika njihove multimodalne narave in v na- daljevanju njihove vloge v procesu razvijanja multimodalne pismenosti ni namenjene posebne ali sploh nobene pozornosti. Zato smo v raziskavi želeli raziskati, kakšni so (kakovostni) slovenski slikopisi z vidika vsebinskih in oblikovnih značilnosti. Rezul- tati vseh v knjižni varianti izdanih slikopisov v zadnjih petih letih kažejo, da gre za izjemno bogato obliko multimodalnega sestava, ki vsebuje kakovostna informativna ali leposlovna besedila (za slednja je značilna pestrost književnih vrst), manjše sličice v različnih funkcijah (dopolnitev, zamenjava, podvojitev) in v nekaterih primerih tudi večje ilustracije. V prihodnje bi bilo potrebno bolj poglobljeno raziskati razlike med različnimi mul- timodalnimi sestavi, ki so namenjeni otrokom. Ob tem bi veljalo izpostaviti medpred- metno povezovanje pri učenju različnih pismenosti in sestavljanju različnih modalitet v nove vsebinske sestave. Janja Batič, PhD, Dragica Haramija, PhD Rebus Stories as an Aid in Developing Multimodal Literacy People communicate through different modes of communication. It should be noted that researchers are not unanimous about which phenomena should have modality sta- tus. The basic definition of multimodality comes from structural linguistics (de Saus- sure) and semiotics as a general science of signs (Barthes); as such, it is part of the philosophical cognitive theory and philosophy of language (Haramija and Batič, 2020). Theoretical bases (Kress and van Leeuwe, 2001; Serafini, 2014; Jewitt, 2008) do not offer a single definition of multimodality but the common point in theoretical principles on multimodal printed texts is that it is defined as the entire text, visual image (photo- graphs, illustrations, images, graphs, tables) and design (margins, typography, other graphic elements). Multimodal reading demands of the reader to compose the meaning of the text by considering all the modes of communication that the printed text contains. The simplest multimodal texts have two modes of communication, i.e., the verbal and visual modes; more rarely there is also an audio mode. In the contemporary world multimodal ensembles are present in our physical environment (magazines, newspa- pers, textbooks, illustrated books, advertising boards, etc.) and on the Internet (web pages, social networks), which is based on multimodality. Through the use of technol- ogy, for example mobile phones, almost every individual is constantly interacting with some form of multimodal composition (e.g., watching videos, commenting on posts with words and emoticons, creating multimodal ensembles – photographs with texts). Here it is necessary to point out that young people are often “not critical enough towards such devices and it is important to make them aware of the importance of safe and responsi- ble usage” (Cvek and Pšunder, 2019, p. 19). Dr. Batič, dr. Haramija: Slikopis kot pripomoček za razvijanje multimodalne pismenosti 45 When stating that “the basic knowledge and skills of literacy include reading, com- prehending and creating information” (Sadar and Erjavec, 2021, p. 93) it is essential that we ask ourselves what kind of texts we are actually reading in modern times. With the appearance of multimodal ensembles, we should also systematically develop mul- timodal literacy which would enable the reader to decipher meanings from different modes of communication and create a complete meaning. But even in reading very dis- tinctly multimodal ensembles, such as a picture book, the attention of the adult reader is directed towards the verbal mode of communication from which they draw their infor- mation and less towards the visual mode. Research that included nursery school pupils revealed that the children “substantiated their findings from the presented multimodal work mostly with the texts” (Bednjički Rošer and Batič, 2022, p. 119). “Texts writ- ten, spoken and visualised in the pre-school or early school period present an impor- tant contact with artistic language for the growing child” (Mejak and Udovič Medved, 2019, p. 4). The most important multimodal composition with which a child steps into the world of printed materials is the picture book. Picture books contain a design and content relationship between the texts and the illustration which has an important effect on deciphering the meaning (Nodelman, 1996; Nikolajeva, 2003; Sipe, 1998). Rebus stories are similar in that they are also a multimodal composition, though rebus stories have a distinctly cognitive function to the detriment of the aesthetic and partly also the ethical functions of the text, using the terms defined by Kos (2001). Even though rebus stories are multimodal texts, their reading is distinctly linear. This is why reading a rebus story is the least demanding way of reading multimodal texts and consequently of acquiring reading literacy skills. This kind of reading can be classified as part of the first phase of reading development in its narrowest sense, i.e., the logographic or pictorial stage (Pečjak and Gradišar, 2015) in which the child recognises words as pictures. At the same time the images in rebus stories are a recog- nisable pattern that help the child in developing and understanding the meaning of the text. With the help of rebus stories, a child not only acquires the skills of reading literacy but also multimodal and visual literacy. Visual literacy relates to the ability of reading and interpreting visual material and is one of the conditions for multimodal literacy whenever the multimodal composition also includes a visual mode of communication (Serafini, 2014; Haramija and Batič, 2016). Due to their didactic stance, rebus stories are generally not discussed within the framework of literary-theoretical studies about picture books but as part of the didac- tics of language and literacy. For example, pointing out the multiple modes of commu- nication in the Curriculum for Slovene Language (2018), studying textbook material for various subjects (e.g., Starc, 2009) and acquiring literacy skills with the aid of multiple modes of communication or recognising composite messages, which also include rebus stories (e.g., Grosman, 2009). The purpose of the study was to investigate and define the characteristics of quality Slovene rebus stories. In our research we set ourselves the following research ques- tions: What are the content and design characteristics of original Slovene rebus stories, and what is the typical use of images in rebus stories? The study included rebus stories that were published in book form over the last five years (between 2018 and 2022). By searching for the keyword ‘rebus story’ (slikopis) in the COBISS national library in- formation and shared cataloguing system for Slovenia, applying filters (children as the 46 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (1, 2024) target group; Slovene language; type of content – picture book, short prose, fairy tale, poetry, various literary genres, and printed material), and limiting the results to the last five years of publication, we were left with 45 units of material. For these 45 items, all the material was examined physically and a further 21 rebus stories were excluded due to factors such as reprints (years of publication are included in a table) or inappropri- ate basic conditions (translations, inaccessibility). Our contextual and design analysis thus included a total of 24 original Slovene rebus stories published between 2018 and 2022. The material was analysed from the aspects of its content characteristics (liter- ary type and theme) and design characteristics (structure and number of words and the presence of visual images or pictures). The results were presented in tables. An analysis of the content characteristics of the rebus stories examined revealed that rebus stories can be either a form of informative literature (on seasons, vehicles, relationships) or fiction. Some rebus stories include texts that can be categorised into various literary genres. Of the 24 analysed rebus stories, as many as 21 are prose and their texts can be classified as fables, fairy tales, short fantasy stories or short realistic stories. The most extensive group of rebus stories according to literary genre were fairy tales (9 examples), followed by short fantasy tales (7 examples), fables (2 examples) and short realistic stories (1 example). One single example also included jokes. Fiction rebus stories can be either original texts or adaptations (especially of short folk stories). The design analysis of the prose rebus stories that represent the most extensive group showed that a rebus story can contain a single story or more short stories. In the group of fables, both cases are single stories. In the group of fairy tales, one rebus story contains four stories of varying lengths. In the group of short fantasy tales, apart from one example, all the rebus stories contain multiple stories. The analysis of design characteristics revealed that between 10 to 20 % of words are replaced with pictures. In quality rebus stories the pictures are simple but not ste- reotypical, and are artistically clear and easily recognisable. Most often they appear in three types: □ Duplication (a picture with the word in a smaller format below it); □ Replacement (the picture replaces the word in the text); □ Supplementation (the picture supplements the words). About half of the examples also included a picture dictionary, and these can be present in three different formats: □ A picture dictionary at the end of the text (usually where the rebus story is a single story); □ A picture dictionary at the bottom of each page; □ Duplication of the pictures and words throughout the entire text. Most rebus stories use capital letters which is to be expected from the aspect of local practices in teaching children letter recognition and gradual acquisition of liter- acy skills. Sans-serif and non-italic fonts prevail, making reading easier for the novice reader. It can also be noted that in rebus stories the writing of individual titles can often be colourful and artistically embellished (e.g., letters complemented with illustrations). It is important to point out, however, that rebus stories can often also include larger illustrations, which can vary in size (they can take up half a page or even an entire page). Such cases are essentially rebus stories with additional illustrations which need Dr. Batič, dr. Haramija: Slikopis kot pripomoček za razvijanje multimodalne pismenosti 47 to be considered as part of the multimodal composition. In analysing such cases we must look at the interaction that is created between the rebus story and the illustration in the same way we would look at the relationship between the text and the illustration in a picture book. We can see that rebus stories, together with picture books, represent an important part of multimodal ensembles intended for the youngest readers. A review of the litera- ture, however, reveals that not much, if any, attention is given to discussing rebus stories from the aspect of their multimodal nature and consequently their role in developing multimodal literacy. This was why we wanted our study to investigate what quality Slo- vene rebus stories are like in terms of their content and design characteristics. Results point to an extremely rich multimodal composition, which contains quality information or fictional texts (with the latter including a variety of literary forms), small images in various functions (supplementation, replacement, etc.), and in some cases also larger illustrations. In the future it would be necessary to look in greater depth at the different multi- modal ensembles aimed at children. We can also notice that among the rebus stories with adapted texts, the most interesting ones in terms of researching multimodal char- acteristics are the texts that had previously been published as picture books – for ex- ample, Kekec in Pehta (Kekec and Pehta), Kdo je napravil Vidku srajčico (Who Made Videk’s Shirt). VIRI 1. Ban, T. (2018). Kresnička. Domžale: Tamaj. 2. Ban, T. (2018). Mravljinček Edi. Domžale: Tamaj. 3. Ban, T. (2019). Sladica je potica. Domžale: Tamaj. 4. Ban, T. (2019). Volčja Draga. Domžale: Tamaj. 5. Bonte, M. in Perko, T. (2019, 2020, 2021). Teci, miška!. Domžale: Epistola. 6. Cici vici na polici: imenitne šale za Cicibanov 75. rojstni dan (2020). Ljubljana: Mladinska knjiga. 7. Doria, J. (2019). Žužkopis: slikopis z žuželkami. Ljubljana: Atelje Doria. 8. Doria, Ž. V. (2018). Deževen dan v gozdu. Ljubljana: Atelje Doria. 9. Doria, Ž. V. (2019). Rdeča ladja: slikopis. Ljubljana: Atelje Doria. 10. Doria, Ž. V. (2019). Zimski dan: slikopis. Ljubljana: Atelje Doria. 11. Doria, Ž. V. (2022). Narval in sinji kit. Ljubljana: Atelje Doria. 12. Grafenauer, N. in Erznožnik, A. (2022). Kekec in Pehta. Ljubljana: Grafenauer. 13. Grafenauer Korošec, E. in Simčič, D. (2020). Kdo je napravil Vidku srajčico. Ljubljana: Gra- fenauer. 14. Kraljič, H. in Kosec, P. (2022). Muca Mija in prijatelji. Jezero: Morfemplus. 15. Kraljič, J. in Sumrak B. (2022). Vozila v slikopisu. Jezero: Morfemplus. 16. Krempl, U. in Stropnik Šonc, U. (2018, 2019). Kdo se boji višine in druge zgodbe v sličicah. Domžale: Studio Hieroglif. 17. Krempl, U. in Stropnik Šonc, U. (2020). Mehurčki prijateljstva. Domžale: Studio Hieroglif. 18. Krempl, U. in Stropnik Šonc, U. (2022). Pravljična noč in druge zgodbe v sličicah. Domžale: Studio Hieroglif. 19. Krempl, U. in Stropnik Šonc, U. (2021, 2022). Srečen dan in druge zgodbe v sličicah. Domžale: Studio Hieroglif. 20. Remškar, S. in Kočevar, A. (2019). Leti, leti, leti …. Dob: Miš založba. 48 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (1, 2024) 21. Remškar, S. in Vukotič, J. (2021). Nande v šoli. Ljubljana: Mladinska knjiga. 22. Slakonja, B. in Kramar, A. (2018). Enia potuje – pri prijateljici Li Juan. 23. Sokolov, C. in Kočevar, A. (2021). Bilo je nekoč na deželi. Ljubljana: Mladinska knjiga. 24. Štefan, A. (2019, 2021, 2022). Lešniki, lešniki. Ljubljana: Mladinska knjiga. LITERATURA 1. Bednjički Rošer, B. in Batič, J. (2022). Multimodalna pismenost študentov predšolske vzgoje. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 37(2), 112–124. 2. Cvek, M. in Pšunder, M. (2019). Možnosti in pasti uporabe mobilnega telefona: vidik učiteljev in učencev. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja 34(1), 19–32. 3. Grosman, M. (2009). Razmerja med besednimi in slikovnimi sestavinami sporočil. V: Vintar, J. (ur.). Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili: zbornik Bralnega društva Slovenije (str. 9–24). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 4. Haramija, D. in Batič, J. (2020). Razumevanje koncepta bralnega gradiva: 3. gradnik. V: Ha- ramija, D. (ur.). Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča (str. 83–105). Maribor: Uni- verzitetna založba Univerze v Mariboru, Pedagoška fakulteta; Zavod RS za šolstvo. https://doi. org/10.18690/978-961-286-403-3.4 5. Haramija, D. in Batič, J. (2016). Pomen multimodalne pismenosti za branje slikanic. V: Devjak, T. in Saksida, I. (ur.). Partnerstvo Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vzgojno-izobra- ževalnih inštitucij 2016: mednarodni posvet (str. 35‒48). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Do- stopno na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HK4MR5Q5 (pridobljeno 22. 8. 2021). 6. Jewitt, C. (2008) Multimodality and Literacy in School Classrooms. Review of Research in Education, 32(1), 241–267. https://doi.org/10.3102/0091732X07310586 7. Kos, J. (2001). Literarna teorija. Ljubljana: DZS. 8. Kress, G. in van Leeuwen, T. (2001). Multimodal Discourse. London: Arnold; New York: Ox- ford University Press. 9. Mejak, M. in Udovič Medved, V. (2019). Vloga vzgojitelja pri razvijanju otrokove sporazume- valne zmožnosti. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34(2), 3–19. 10. Nikolajeva, M. (2003). Verbalno in vizualno: slikanica kot medij. Otrok in knjiga, 58, 5–26. 11. Nodelman, P. (1996). The Pleasures of Children‘s Literature (2nd Ed.). White Plains: Longman Publishers. 12. Pečjak, S. (2009). Bralna motivacija učencev in dejavnosti učitelja pri pouku. Didactica Slove- nica – Pedagoška obzorja, 24(2), 97–116. 13. Pečjak, S. in Gradišar, A. (2015). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 14. Program osnovna šola. Slovenščina: učni načrt (2018). Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf (prido- bljeno 12. 7. 2023). 15. Sadar, M. in Erjavec, K. (2021). Zdravstvena pismenost med slovenskimi srednješolci. Didac- tica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(2), 93–108. 16. Serafini, F. (2014). Reading the Visual: An Introduction to Teaching Multimodal Literacy. New York, London: Teachers College Press. 17. Sipe, L. R. (1998). How Picture Books Work: A Semiotically Framed Theory of Text-Picture Relationships. Children‘s Literature in Education, 29(2), 97–108. https://doi.org/10.1023/ A:1022459009182 18. Stanković, Z. in Blažič, K. (2017). Mesto in vloga multimedijev v polifaktorskem modelu pou- ka. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 32(3–4), 46–60. 19. Starc, S. (2009). Večkodnost in zgradba učbeniškega besedila. V: Vintar, J. (ur.). Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili: zbornik Bralnega društva Slovenije (str. 45–62). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Dr. Batič, dr. Haramija: Slikopis kot pripomoček za razvijanje multimodalne pismenosti 49 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6–0156 (Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine – vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. This article was written in the framework of the Research Programme No P6–0156 (Slovenian Linguistics, Literature and the Teaching of Slovenian – Programme Leader Prof. Marko Jesenšek, PhD), which is co-financed by the Public Agency for Scientific Research and Innovation of the Republic of Slovenia from the state budget. Besedilo / Text © 2024 Avtor(ji) / The Author(s) To delo je objavljeno pod licenco CC BY Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. This work is published under a licence CC BY Attribution 4.0 International. (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/) Dr. Janja Batič, docentka za specialno didaktiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. E–mail: janja.batic@um.si Dr. Dragica Haramija, redna profesorica za področje slovenska književnost na Pedagoški fakulteti in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. E–mail: dragica.haramija@um.si