OGLASNIK št. 29. k 79. listu Novic. 1855. Kdor želi, kako oznanilo v oglasniku natisniti in Novicam prid jati, plača za vsako verstico s takimi čerkami kakor je ta opomba natisnjena, 4 kr. ako oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr.7 trikrat pa 6 kr. — Večji čerke bodo po prostoru, ki ga potrebujejo, prerajtane Za vsakkratni natis je še 10 kr. za kolek (štempelj plačati. (96.) (2.) Oznanilo začetka podkovijske in zivinozdravilske šole v Ljubljani. za 1855/56. Kdor želi se podkovstva in živiuozdravništva učiti, se ima zadnji čas do sv. Lukeža, to je, do 18. oktobra oglasiti. Jemljejo se v to šolo kovači, ki se vsled cesarske postave morajo podkovstva zdravih, napačnih in bolnih kopit do dobrega izučiti, sicer ne dobe nikdar moj-sterske pravice,—jemljejo se pa tudi drugi, kteri niso kovači, in se žele ž i vinozdravilstva invsih s tem sklenjenih znanost naučiti. Šola za samo podkovstvo terpi 6 mescov, — za živinozdravništvo pa celo leto. Kdor kovačev hoče v to šolo priti, se mora z izuč-nim pismom (Lehrbrief) skazati, da se je pri kakošnem mojstru že za pomočnika ali ksela izučil; potem še le more stopiti v to šolo, v kteri se uči umetnost prav kovati zdrave, napčne in bolne kopita in kdaj mojster biti. Če tak kovač želi zraven tega se tudi živinozdravništva učiti, se zamore to ob v enem skozi celo leto. Ce pa ima kdo sina, ki se kova-štva še le za fanta uči, in ga želi v kovačnico podkovijske šole dati, da se tukaj poprej za pomočnika ali ksela izuči in potem še le v gori imenovano šolo stopi, naj se za tega voljo posebno zmeni z mojstrom podkovstva te šole. Sploh vsak pa, naj je kovač ali ne, ki želi v podkovijsko in živinozdravil*košolo vzet biti, se mora skazati: 1) zdomovinskim listom, 2) s ker s t ni m pismom, da je naj manj 13 let star, 3) s spričbo svojega gosp. fajmoštra, daje poštene in lepeob-naše, in 4) da zna v svojem jeziku brati in pisati. Jemljejo se v to šolo, ne le Krajnci, temuč iz vsake druge dežele da učenec lev slovenskem jeziku zna brati in pisati, ker v domačem jeziku se učijo vsi nauki te šole. Za poduk v vsih znanostih ni učencunič plačati; učenec ima tedaj le samo skerbeti,da se za čas šolskega leta z živežem od doma ali kako drugač , s stanovanjem in potrebnimi bukvami preskerbi. So hiše na spodnjih Poljanah blizo šole, ktere za majhen dnar jemljejo učence v stanovanje. Da pa vsak zve, kaj se bo učil v ti šoli, naznanimo vse nauke te šole v sledečem: Taki, ki se uče samo podkovstva, se uče v šoli skozi pol leta naj poprej znanstvakopit in par-kljov v vsih vunaujihin notrajnih delih, potem znanstvo zdravih, napčnih in bolnih kopit in podkev, ki so za vse take kopita prave in kako se narejajo, in po vsem tem se razlagajo vse kopitne bolezni, kako se ozdravljajo in kako naj kovač take kopita kuje, da premaga bolezen in zboljša in popravi z umnim podkovanjem kopita. Zunaj šole se izur-jajo kovači po teh vodilih v kovačniciin bolnišnici. — Ves ta nauk uči kovaški mojster in na dunajski živinozdravnišnici poterjeni živinozdravnik gosp. Skale. Nauki živinozdravništva pa, ki so razdeljeni na celo leto, so: 1) znanstvo živinskega trupla in njegovih opravil v zdravem stanu, uči gosp. Skale, — 2) znanstvo vsih notrajnih živinskih bolezin in zdravil, uči vodja te šole gosp. dr. Bleiweis, — 3) znanstvo vunanjih bolezin in operacij uči gosp. Skale, — 4) znanstvo zdravilnih, strupenih in druzih rastlin, uči gosp. A. Fl eisman,— 5) nauk, kako živini pomagat ob porodih, uči gosp. dr. Bleiweis,— 6) nauk o postavah, ki zadevajo živinsko kupčijo in mnogotere pravde, uči gosp. dr. Bleivveis, — 7) nauk ogledovanja klavne živine in mesa, uči gosp. dr. Bleivveis; — 8) ozdravljanje bolneživine v bolnišnici, uči pod vodstvom gosp. dr. Bieiweis-a gosp. Skale. — Vsi ti nauki so tako razdeljeni, da se končajo v enem letu, ker se v njih le vse to , toda popolnoma razlaga, kar je djansko potrebno. Zraven teh prav za prav živinozdravnistvo zade-vajočih naukov se uče učenci živinozdravilstva tudi tistih pripravljajočih znanstev, ktere so za učence per-vega leta kmetijske šole predpisane in ktere bojo učili oskerbnik družtvenega verta gosp. fajm. Zalokar; ti nauki so: poglavitne vednosti iz naravoslovja (natoroznanstva) in kemije, in pa živinoreja. Iz podkovstva so na koncu polleta, iz živino-zdravniških vednost pa na koncu leta očitne preskus nje (^izpraševanja). Kdor preskušnje dobro pre-etoji, dobi iz podkovstva patent za kovaškegamoj-stra, iz živinozdravniskih vednost pa spričbo, da je tega znanstva izučil. Ako pooiislimo , koliko koristnega se zamore priden učenec v enem letu naučiti, in ako se ozremo po deželi in vidimo, koliko krajev je še, ki nimajo pametnega kovača in ne človeka, kteri bi vsili znal pomagati bolni živini in bi s tem se dobrotnika skazoval okolici svoji, sebi pa tudi boljši kruh služil, bomo pač spoznali, kako potrebno in dobro je, da jih gre čedalje več učencev v to šolo, ktere stroški so v kratkem času povernjeni, kadar kovač ali živino-zdravniski pomočnik iz šole pride, navdan z vsimi vednostmi, kterih potrebuje v svojem stanu. Želeti je tedaj, da za pospeh domačega prida skerbni možje, ki ta razglas bero, ga dajo vediti takim, ki ga sicer nimajo priložnosti v roko dobiti, in da jim še posebno razložijo korist te šole za njih lastni dobiček. Zapisujejo se učenci v to šolo v Ljubljani na spodnjih Poljanah. Glavni odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 10. sept. 1855. (9 7.) Oznanilo. oo V štacuni Jožefa Hauffen-a na velikem tergu v Ljubljani, ki se s suknom in drugim blagom kupčuje, se mladeneč v učenje vzame. Kaj več se zve v ravno ti štacuni. (99.) Oznanilo. oo Podpisani, ki se je v letu 1848 na Dunaji in v 1. 1852 v Monakovim v kipotvorstvu izumil, da čast. duhovstvu, cerkvenim predstojnikom in vsim drugim na znanje, da se je v hrenovske ulice št. 92 preselil, in se priporočuje skipotvorskim delom naj bo iz kamnja, lesa ali mavca (Gips), kar se vsaki lahko v njegovem stanovališču prepričati zamore. France Zajic, kipotvor (Bildhauer) v Ljubljani. (98.) Naznanilo. oo V Bistrički grajšini (Freudenthal) dobi brihten človek za pristavnika (Mei-er) z dobrimi pogodbami službo. Kdor jo nastopiti misli, naj se koj oglasi., da bo že 1. listopada v službo stopiti mogel. (9 4) (2) Na vertu c. k. kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani je na prodaj: Gips (sadra ali mavec) nar boljši sorte po 54 kr. cent. Travne semena: Ovsuljaali pahovka (franz. Raigras) po 15 kr. funt. — Angležka pahovka (engl. Raigras) po 30 kr. funt. — Laška pahovka (ital. Raigras) po 24 kr. funt. — Mačji rep (Timotheusgras) po 20 kr. funt. — Medenica (Honiggras) po 20 kr. funt. — Lesičji rep (Wiesenfuchsschwanz) po 30 kr. funt. — Pasji rep (Kammgras) po 45 kr. funt. — Pasja trava (Knaul oder Hundsgras) po 30 kr. funt. — Bilnica (WiesenschwinLel) po 30 kr. funt. — Mehki glistnik (VVeiche Trespe) po 24 kr. funt. — Veliki glistnik (grosse Trespe) po 20 kr. funt. — Tratnica (Wiesenrispe) po 32 kr. funt. — Velikana (Straussgras) po 20 kr. funt. Mešanice nar bolje sorte po 24 kr. funt. Detelje: Lucerna (franc. semena) po 34 kr. funt. Lucerna (ogerskega semena) po 28 kr. funt. — Mala bela detelja (Weisser Wiesenklee) po 36 kr. funt. — Rudeča travniška detelja (rother Wiesen-klee) po 36 kr. funt. — Prava štajarska detelja (echter steyer. Klee) pa 24 kr. funt. — Burgundška pesa po 40 kr. funt. 60 Hostne semena: bukvicapo 20 kr. funt, gaber po 20 kr. funt, jesen po 20 kr. funt, mecesenpo 40 kr. funt, smreka po 30 kr. funt, barovec černi in beli po 48 kr. funt, jel po 20 kr. funt, glog po 40 kr. funt, akacja po 30 kr. funt. Solnčnic nar zališih po 30 kr. funt. Vse te semena so letašnje, zdrave in kalivne na lepem in suhem hranjene. Bi kdo rigaj ca, to je rusovskega slovečega lami hotel, naj nam da na znanje. Tudi je tukaj veliko pozlahnjenih jabelk, nekoliko hrušk in en malo orehov, in več sto murb-nih tri do štiriletnih drevesec na prodaj, in nekaj žlahnih, laških lesk. Vse te drevesca se po zlo nizki ceni oddajajo. Kupujejo pa se tukaj jabelčne peške po 1 fl bokal; hruševe pa po 2 fl; breskove in češplove po 10 kr. — Kdor jih kaj ima, in so lepe godne in zdrave, naj nam jih na prodaj prinese. Kdor gosp. učiteljev želi divjakov brez plačila, jih zamore za svojo šolo dobiti precej ; toda kmalo naj nam da to vediti. J. Zalokar. (95.) (2.) Pri Janezu Leonu v Celovcu so ravno zdaj va svetlo prišle in se dobivajo pri vsih knjigarjih; v Ljubljani pa pri Jurji Lerherji, J. Gionti-nitu in pri L. Kremžarji: Domače živinozdravstvo v boleznih konj, govedja, ovac, presičev, koz in psov, ali nauk, kako mora kmetovavec svojo živino rediti, ji streči, jo kermitiin ozdravljati. Po nemški spisal J. N. Rohlves. Poslovljeno po devetnajstem natisu. S štirimi podobami. Mehko vezano 1 fl. 12 kr. sr. Rokopis Kraljedvorski. Iz staročeškega poslovenil Franc Levstik. Mehko vezan 12 kr. sr. Cena Kruha in mesa v Ljubljani mesca oktobra. Ker se na podlagi žitne cene poprejšnjima mesca zamore zapricijoči mesec vagjan (mecen) pšenice na 7 gold. 19 kraje. — reži na 4 gold. 312/. kraje, ceniti, mora po postavi v Ljubljani ta mesec vagati: zemlja za 1 kraje, iz nar lepši bele moke 2 lotov in 2 kvint. » » » » » slabeji bele moke 4 » > 1 » hleb kruha iz nar lepši pšenicne moke za 1 groš......7 » »2 » » » iz slabeji pšenicne moke za 1 groš ....... 12 » »3 » » » iz režene moke s četertinko pšenicne zmešane za 1 groš 20 > » 3 » » » soršieniga za 1 groš — 20 » » 1 » Govejiga mesa pitanih volov brez doklade funt velja 11 kr. » •» vprežnih volov, krav injuneov » > 10 > » » iz dežele na prodaj prineseno » » 9 » Kdor se po ti ceni in vagi ne ravna in slabje blago prodaja , bo po obstoječih postavah ojstro kaznovan. Loterijne srečke: na Dunaiu „ ¦, -te* ^4. 5. 56. 15. 58. v Gradcu 36" Mptemtoa 18oo: ,, J6 „ ,0 6~ Prihodnje srečkanje bo na Dunaji in v Gradcu 6. oktobra 1855. V Terstu 22. septembra 1855: 19. 29. 88. 17. 55. Prihodnje srečkanje v Terstu bo 3. oktobra 1855.