Od preprostih žag do sodobne proizvodne hale v TO Mojstrana Ustanovitev Lesne industrijske družbe na Belci leta 1923 Začetek lesne industrije v gornjesavski dolini sega daleč nazaj v obdobje, ko so se pričele razvijati prve žage samice na vodni pogon. Ko je skozi to dolino leta 1870 stekla železnica, se je pričela razvijati tudi lesna trgovina, s tem pa so se posodabljale tudi žage. Leta 1900 je bilo na tem območju več kot dvajset žag. Leta 1923 je bila na Belci ustanovaljena Lesna industrijska družba; zgradila si je svojo žago, ki je pričela obratovati leta 1925. Žaga je obratovala do leta 1942, ko so jo partizani požgali, ker je opravljala storitve predvsem za okupatorja. Po osvoboditvi, leta 1946 je bila na pobudo srenskega odbora Dovje-Mojstrana ustanovljena Lesno-produktivna zadruga na Belci. Takoj nato so obnovili žago na Belci, ki je že leta 1947 ponovno obratovala. Sočasno pa so se pričele ustanavljati kmetijske zadruge: Dovje-Mojstrana, Rateče, Kranjska gora in druge. Kmetijska zadruga Dovje-Mojstrana je leta 1949 prevzela celotno lesno proizvodnjo od odkupa lesa do žaganja in mizarske delavnice, ki je bila v Mojstrani. Leta 1962 se je priključila LIPU Bled. Ustvarjeni so bili pogoji, ki so narekovali hitrejši in enotni razvoj. Zgrajena je bila nova proizvodna hala, v kateri so poleg oken in vrat začeli izdelovati tudi avtomatska kegljišča — lesni del — kovinski del z avtomatiko pa so uvažali iz Nemčije. Iz obrtniške delavnice se je leta 1971 pričela razvijati industrijska proizvodnja vhodnih in garažnih vrat. Ta vrata so pred tem iz- Mojstrana pred rekonstrukcijo delovali v Bohinju, katerih proizvodnja je bila v manjših količinah. Žaga na Belci je bila z reorganizacijo ukinjena, vso hlodovino iz gornjesavske doline pa so razžagovali na Rečici in v Podnartu, kjer sta bili zgrajeni novi sodobni žagi. Delavci iz žage Belca so bili prerazporejeni v proizvodnjo vhodnih in garažnih vrat v Mojstrano. Žaga na Belci je obratovala le še za uslužnostni razrez občanom (letno okrog 2000 m3 lesa). Konstrukcija vrat je bila prvotno iz sendviča dveh vezanih plošč (v sredini pa je bil papir), na katere smo enostransko lepili obložne letvice. Tržišče je zahtevalo, da smo spremenili konstrukcijo vrat tako, da smo letvice obojestransko lepili na osnovno sestavljeni skelet brez vezanih plošč. Vse letvice za vhodna in garažna vrata smo izdelovali iz tropskega lesa framire. Iz leta v leto pa je bil uvoz lesa manjši, zato smo leta 1980 prešli v celoti na smrekove letvice. Vsa vrata smo pričeli premazovati z impregnacijskim sredstvom Inpregnal, tako da jih je mogoče ponovno premazati tudi z drugimi lazurnimi sredstvi. Dosežen je bil cilj, da smo kupcu omogočili večjo možnost končnega premaza, njegovi vrsti in barvi. Pri prvotnem premazu tega ni bilo mogoče doseči, kajti vsa vrata smo lakirali s Herbol lakom in ponovno spreminjanje barve ni bilo mogoče. Žaga na Belci še vedno služi svojemu namenu Vse večje zahteve tržišča so pokazale potrebo po novem programu vhodnih in garažnih vrat. Glede na zastarelo strojno opremo ter utesnjene delovne prostore smo pričeli z rekonstrukcijo proizvodnih prostorov. Le-ta je bila neobhodno potrebna, kajti nov program zahteva kvalitetnejše izdelke, ki bodo konkurenčni na tržišču. Prav zaradi tega je bilo treba gledati na kompleksno in dolgoročno rešitev. Tržišče bo iz dneva v dan zahtevnejše, potrebno bo izdelovati tudi nove izdelke, v kolikor bodo na trgu iskani in seveda tudi interesantni za proizvajalca. Tega pa Mojstrana v starih prostorih ne bi bila sposobna realizirati. Pričeli smo izdelovati stolice TIP-TAP, ki jih izvažamo v Nemčijo in Avstrijo. Izdelujemo jih iz bukovega lesa in drugih trdih lesov. Lansirali pa smo jih tudi na domače tržišče, po katerih je veliko povpraševanje. Celotna tehnologija v novi proizvodni hali je izdelana tako, da bo možno izdelovati istočasno vse tipe vhodnih in garažnih vrat ter še druge razne izdelke. (Nadaljevanje na 2. strani) Tako poteka gradnja v Mojstrani (Nadaljevanje s 1. strani) Poleg nove proizvodne hale bo zgrajena tudi kotlovnica s sušilnico. Tako bomo popolnoma neodvisni od ostalih TO v LIP Bled glede sušenja lesa in seveda tudi izdelave raznih drugih polizdelkov, ki jih v dani situaciji nismo mogli sami izdelovati. Kotlovnico bomo kurili predvsem z lesnimi odpadki, ki jih je v Mojstrani dovolj. Predvideno je, da bomo v naslednjem obdobju vse večje kosovne odpadke drobili na drobilcu in bo kurjenje povsem avtomatsko. Lesne odpadke da bomo vozili tudi iz žage Belca, v kolikor bo to po- Takšen pa je pogled na nove obrate v Mojstrani trebno. Z lastno energijo bomo pokrivali potrebe sušenja lesa in ogrevanja proizvodnih prostorov. Ob koncu letošnjega leta bo rekonstrukcija v TO Mojstrana zaključena. Iz stare delavnice se bomo preselili v nove prostore, kjer bodo pogoji dela boljši. Stare prostore pa bomo uporabili kot skladišče za repromaterial in končne izdelke. S to posodobitvijo bo narejen še en korak k razvoju lesne industrije v okviru delovne organizacije LIP Bled in gornjesavske doline. Noč Zagarstvo v bodoče Profilirna tehnika je označena kot nova in revolucionarna tehnologija žaganja. Pod žaganjem s profilirno tehniko razumemo raznovrstno kombinacijo znanih osnovnih strojev, v katero so nujno vključeni novi osnovni stroji: iverilnik, ki iz hloda izdela osnovni profil z rav-nalnim in rezkalnim ivere-njem ter dvoosna krožna žaga, ki je nadomestila klasične stroje za končni razrez. Novo tehnologijo žaganja so narekovale nove ekonomske in tržne zahteve: 1) tendenca surovine k manjšanju debelinskih premerov (povprečni premer 30 cm pred tridesetimi leti, se je danes zmanjšal na 24 cm ter bo kmalu znašal le 22 cm, in večanju dolžin (za 86 %), kar zahteva večje pretoke žaganja; 2) tendenca splošne ekonomičnosti, ki zajema večjo produktivnost, zmanjšanje pripravljalnih časov, zmanjšanje energetskih stroškov itd.; 3) tendenca ekonomičnosti nareza, saj je zaradi odnosa cen potrebno povečati izkoristek v žagan les, zlasti v centralno blago; 4) tendenca za večjo kvaliteto izdelave v smislu večje točnosti dimenzij desk, ravnosti obeh ploskev in večje gladkosti površin desk. Vse navedene zahteve je v celoti izpolnila profilirna tehnika žaganja. Med največje prednosti štejemo veliko ekonomičnost poslovanja, saj so se proizvodni stroški, kljub visoki amortizaciji znižali tudi do 50 % napram klasičnim načinom žaganja. Hitro tehnično dopolnjevanje iverilnikov in dvoosnih krožnih žag v zadnjih dveh letih je prineslo prednosti optimalnega žaganja ne le drobne oblovine temveč tudi oblo-vine do premera 36 cm, namreč najnovejši iveril-niki z rezkalnimi agregati omogočajo izdelavo 8 stranskih desk, dočim dvo-valjne krožne žage omogočajo najkvalitetnejši razrez kar smo jih doslej poznali. Navedene prednosti so tako odločilne, da novo tehniko žaganja uvajajo vse bolj že kategorije srednje velikosti žag za iglavce širom srednje Evrope. Za srednjeevropsko področje veljajo nekatere značilnosti kot raztresenost lokacij, ki so pogojene z nujnim pritokom hlodovine raznih drevesnih vrst iz bližnje okolice in regionalna ter medregionalna tržišča povezana delno z močno uvozno konkurenco. Navedene značilnosti zelo vplivajo na poslovno politiko posamezne žage. Ob obravnavanju modernizacije pri številnih novih ponujenih žagarskih strojev in linij je nujno potrebna individualna odločitev, ki bo najbolj prilagojena svoji strukturi potreb žaganja. Dosedanji primeri praktičnih modernizacij dokazujejo, da se je uporabila različna tehnika iz razvitih tehnoloških možnosti. Ob tem je potrebno reči, da bo v prihodnosti profilirna tehnika žaganja pri iglavcih pridobila še večji pomen, le v področjih omenjenega trga hlodovine se bo uveljavljala neka vmesna rešitev žagarske tehnike npr. kombinacija polno-jarmenik in dvoosna krožna žaga. V ospredju je problem velikosti kapacitet žagarskih obratov ter vprašanje, če se že nagibajo k metodologiji? Znano je, da visoko zmogljiva sestavljenost linij profilirne tehnike prežaga tudi do 300.000 kub. m oblovine letno, ter da visoka produktivnost prinese do 6.000 kub. m letno na zaposlenega. Z izgradnjo take super žagarske teh- nike bo prišlo do prestrukturiranja v žagarstvu, nabavi in prodaji ter spremljajočih težjih posledic. Zastavljajo se eksistenčna vprašanja velikih in malih žag kot: ali bodo veliki zmogli pritegniti ponujeno hlodovino in izstisniti male; ali se bo spremenilo bodoče povpraševanje po uporabnosti žaganega lesa in se odpovedalo individualnemu narezu; ali bodo v času recesije veliki dovolj fleksibilni, da bodo prenesli spreminjanje proizvodnih stroškov in prodajnih cen. Nakazuje se naslednja smer: a) gigantske žage se bodo razvile le v omejenem številu; b) srednje in male žage se bodo prestrukturirale v proizvodne programe z izboljšano izdelavno kvaliteto in prilagoditvijo prodajnim navadam; c) prodaja naj bi zopet pridobila svoj pravi pomen; d) večjim spremembam v pogojih gospodarjenja bodo kos le resnično močni veliki obrati. Optimiranje žagarskega dela z računalništvom V zadnjih letih je računalniška tehnika vse bolj prodirala tudi v žagarstvo. Predvideva se, da se bo računalništvo vse bolj širilo iz obdelave podatkov v procesno vodenje. Pojmi »optimiranje donosa«, »vrednostno optimiranje« idr. so postali domači tako v malih kot velikih obratih. Sistem vrednostnega op-timiranja nareza dolžinskega lesa so razložili na primeru zgradbe švarcvald-skega nareznega programa, ki vključuje v proces on-line. Pri tem gre za programski paket, ki optimira razrez dolžinske hlodovine katera se koncentrira na sprejemnih skladiščih s ciljem maksimalnega vrednotenja za vsak posamezni hlod. Povezava optimi-ranja z debelinskim sortiranjem na krlišču je še v štu- diju in je predvidena uvedba off-line programskega paketa v proces. Oba programa bosta medsebojno povezana na žagnih odn. reznih mestih in bazirala na enakih tehnoloških izhodiščih. Razvita je primerna računalniška tehnika za obračun in kontrolo ter nujno potrebne podatke s katerimi je potrebno operirati pri poslovanju žagarskih obratov. V današnjem kriznem položaju je obvladovanje stroškov in spreminjanje strukture dohodka poglavitna naloga še posebno za žagarstvo, ki že dalj časa posluje na robu rentabilnosti. Za žago niso zelo pomembni le stroški, ki nastajajo s hlodovino in manipulacijo žaganega lesa temveč so posebno pomembni stroški posameznih napadlih sortimentov, ter pri kateri debelini lesa je izdelovanje še gospodarno. Ker je za manjše obrate tekoče računalniško spremljanje stroškov predrago je šola v Rosenheimu razvila relativno enostavni program za vrednostno optimiranje. Program sestoji v tem, da za vhodne podatke potrebuje vrsto nareza, ko-reničavost, žagni razred, število stranskih desk, ostrorobnost ter minimalno pokrivno širino in da v izhodnih podatkih izkaže najustreznejši premer hloda na tankem koncu, izkoristek lesa, predkalkula-cijo in končno kalkulacijo. Nova tehnika pri zlaganju in klasificiranju žaganega lesa Ob zelo povečanih prehodih blaga (130—150 kosov žaganic v minuti) v modernih žagarskih tehnologijah je nemogoče obdržati ročno delo. Kapacitete zahtevajo avtomatizirane ali vsaj polnomehanizirane naprave za manipulacijo žaganega lesa. Pri sortimih napravah obstoje možnosti: — dimenzijsko sortiranje po dolžinah, širinah in debelinah združeno s Celjenjem in robljenjem; — kvalitetno sortiranje za različna tržišča avtomatizirano s pomočjo slikovne tehnike kamer; — klasificiranje po trdnostih stopnjah, ki je v zadnjih letih napravilo razmah, posebno na Finskem povsod tam, kjer se proizvaja konstrukcijski les; Pri zlaganju žagnih sortimentov sta navadno dva načina: — mokro zlaganje, kjer je najbolje, da je celotna tehnološka faza povsem ločena iz linijskega procesa, da se čimbolj prepreči zastoje; kapaciteta mora biti vsaj taka kot pri sortirnici; — suha manipulacija blaga, ki zajema razletviče-nje paketov, Celjenje, signi-ranje, merjenje, zlaganje in pakiranje; kapaciteta je praviloma nekaj večja od žagalnice in elektronsko vodena. O klasificiranju lesa za potrebe lesnih nosilnih konstrukcij je že znanih nekaj postopkov klasificiranja s stroji. Nove možnosti za objektivno presojo trdnosti lesa se odpirajo z naj-novejšimi napravami, ki delujejo s pomočjo mikrovalovnih gama žarkov, tako, da med prehodom presvetljujejo les in registrirajo velikost gostote lesa. Ugotovljeno je, da obstaja visoka korelacija med upogibno trdnostjo in gostoto lesa, kar podaja objektivni kriterij za klasificiranje v kvalitetne razrede za konstrukcijski gradbeni les. Trenutno sta razviti dve napravi vključeni v praktično delo, kjer se študira funkcioniranje in opravlja izpopolnjevanje. Napravi na principu gama žarkov sta ISO-Gre Comat, nemškega ter Finnograder, finskega izvora. E. P. 1. maj za vse delovne ljudi 1. maj praznujemo v naši domovini v svobodi in miru, ponekod po svetu pa se še vedno borijo za boljšo in lepšo prihodnost. Za mednarodni praznik dela so 1. maj razglasili na prvem kongresu II. internacionale v Parizu julija 1889. leta. K temu sklepu je pripomogel v krvi zadušen štrajk čikaških delavcev, ki so zahtevali boljše delovne pogoje ter osnovne človeške pravice. Od tega leta dalje so delavske množice prav na ta dan z manifestacijami pokazali, da se ne bodo prenehali boriti za osemurni delavnik, z vso memo so pripravljali politično in ekonomsko svobodo. Praznovanje prvega maja je imelo večji pomen. V tedanjem kapitalističnem svetu so se borili za izboljšanje življenjskega standarda, počasi toda vztrajno so rušili kapitalistične spone. Po oktobrski revoluciji v Rusiji se je praznik dela uveljavil v vseh deželah, kjer so delavci prevzeli oblast v svoje roke. V naši deželi so ljudje začeli z demonstracijami kmalu po sprejetju sklepa II. internacionale: na Hrvatskem in Sloveniji 1890. leta, v Srbiji leta 1893, v Bosni in Hercegovini 1906. leta in v Makedoniji 1909. leta. V stari Jugoslaviji je delavski razred pod vodstvom KPJ izkazoval solidarnost pod zelo težkimi pogoji, saj so oblasti napredne ljudi preganjali in prepovedovali javne shode. V letu 1919 se je okoli 200.000 sindikalno organiziranih delavcev odzvalo pozivu Neodvisne delavske partije Jugoslavije. V pozivu so med drugim tudi borbene besede: »Letošnji prvi maj moramo proslaviti kot znamenje nasprotja proti obstoječim reakcionarnim silam in terorjem nad delavci, to pa boste storili najbolje, da izostanete z dela z javnimi sestanki, z borbo za 8-umi delovni dan, za delovsko kontrolo v proizvodnji in trgovini ter za svetovni mir.« V Zagrebu so bile leta 1926 množične delavske stavke, demonstracije so potekale pod črnimi zastavami. Po letu 1930 so bili pogoji za praznovanje 1. maja težji. Žan-darmerija je stalno nadzirala napredne delavce, a uničiti jih nikoli ni mogla. Med narodnoosvobodilnim bojem je prvi maj dobival globok pomen z borbenimi uspehi, povezanosti med narodi in narodnostmi v skupnem cilju pregnati sovražnika iz dežele. V današnjem času stabilizacije pa naj bo praznovanje prvega maja povezano s stabilizacijskimi prizadevanji, naj seže ta boj do vseh in vsakega delavca. Tov. E. Kardelj nam je med drugim bogatim gradivom zapustil tudi navodilo oziroma razlago o človekovi sreči: »Avantgardne socialistične sile morajo v skladu z možnostjo danega zgodovinskega trenutka ustvarjati takšne možnosti, da se lahko človek kar najsvobodneje izraža in ustvarja, da lahko na podlagi družbene lastnine svobodno dela in ustvarja svojo srečo.« Nedvomno se bomo iz krize rešili, težave se dajo premostiti, zato pa bo potreben skupen napor in mnogo dobre vo-Ije. To naj bodo spremljajoče misli ob letošnjem prvem maju. Vesna Delati moramo začeti takrat, ko lahko damo največ od sebe Delo je 5. februarja objavilo v sobotni prilogi članek o razmišljanju o delovnem času. Objavljamo ga v nekoliko skrajšani obliki. Obenem pa se moramo zamisliti: ob evropskem delovnem času, ki naj bi bil tudi korak k evropski storilnosti, bi morali zagotoviti tudi ostale dejavnike na evropski ravni, to pa so: prehrana, varstvo otrok in prevoz na delo. Zaspan človek manj naredi Med javno razpravo o družbenem dogovoru, ki je potekala v okviru sindikalnih organizacij, bi pravzaprav morali prepričati večino ljudi, da moramo pač bolje izkoriščati delovni čas, če hočemo bolje živeti. Če bi dvomili o trditvah znanstvenikov, da zaspan človek manj naredi, se ne bi zavzemeli, da izkoristimo to družbeno rezervo. In sploh, kako si v teh časih sploh lahko privoščimo, da delamo še vedno le po pet ali največ šest ur dnevno. Četrtina delovnega časa ni izkoriščena. Zaradi tega ne smemo zanemarjati možnih ekonomskih učinkov drugačnega razporejanja delovnega in obratovalnega časa, saj je boljša izkoriščenost delavnika tudi eden dolgoročnih ciljev ekonomske stabilizacije. Treba pa se bo seveda spopadati z navadami in razvadami, ki jih je sedanji delovni čas dovoljeval določenemu krogu ljudi. V Sloveniji so potekale sedanje priprave na drugačno urejanje delovnega in obratovalnega časa dobri dve leti. Začele so se približno takrat, ko smo v naši republiki odločno zavrnili predlog Zveznega izvršnega sveta, da bi uvedli zimski čas in s tem ne le šest mesecev, temveč vse leto drugače uravnavali naše ure kot prebivalci drugih evropskih držav. Potem je vsa ta dejavnost nekoliko zamrla. Aktualna pa je zopet postala, ko so se kazalci gospodarske uspešnosti vse bolj začeli približevati rdečim številkam. Zdaj je približevanje delovnega časa optimalni pripravljenosti ljudi za delo sestavni del stabilizacijskih prizadevanj. Vzporedno s tem pa tudi z zakonom uresničeni želji, da se z uvedbo poletnega časa pridružimo evropskemu življenjskemu utripu. Poletni čas se je začel 27. marca. To je tudi datum, ko naj bi v Jugoslaviji začeli vsi zaposleni oziroma velika večina delavcev delati uro ali dve pozneje. V upravnih organih, v službah sisov, v družbenopo- litičnih organizacijah in mnogih delovnih skupnostih so začeli delati pozneje že pred približno četrt leta. Priznajmo, da nikjer na lastno pobudo zaposlenih, saj je bil povod za spremembo delovnega časa priporočilo Zveznega izvršnega sveta o nujnem varčevanju z električno energijo. Ko je temu sledil še odlok republiškega izvršnega sveta o premiku delovnega časa v republiških in občinskih upravnih organih in njegovo priporočilo o podobnem premiku v združenem delu, kjer poteka delo v eni izmeni, je bil nov delavnik uveden praktično čez noč. Raje ob sedmih kot ob osmih Za začetek dela ob 8. uri so se odločili le v tistih organih, organizacijah in institucijah, kjer jih je v to prisilil odlok, ali pa so hoteli in morali biti zgled drugim. V večini delovnih skupnostih so se v glavnem dogovorili, da začenjajo delo ob 7. uri namesto ob šestih. Po anketi republiškega komiteja za delo, kakor je pojasnil pomočnik predsednika Rado Cerjak, so v desetih slovenskih občinah skoraj v vseh delovnih kolektivih z enoizmenskim delom 12 14 16 18 20 22 24 premaknili začetek delovnega časa na poznejšo uro. V nadaljnjih desetih občinah niso naredili ničesar za to, da bi uresničili priporočilo izvršnih svetov, medtem ko je v večini občin upošteval te zahteve le del delovnih organizacij. Iz Lesninarja marec 1983 za vodje proizvodnje Seminar Tudi letos smo organizirali seminar za vodje proizvodnje in priprave dela. Potekal je na Bledu v hotelu Svoboda, 19. marca 1983. Udeležilo se ga je 21 slušateljev. Seminar je obsegal naslednje teme: 1. družbenoekonomski položaj občine Radovljica (predavatelj Janez Smole, predsednik IS SO Radovljica) 2. položaj inventivne dejavnosti v OZD (predavatelj Jože Jan, direktor NOVUM — centra za tehnološke inovacije Ljubljana) 3. položaj lesne industrije v Sloveniji in Jugoslaviji (predavatelj Alojz Leb, sekretar Splošnega združenja lesarstva Slovenije) Pri prvi temi smo se seznanili z družbenoekonomskim razvojem občine, z doseženimi rezultati v preteklih letih in predvidevanji za to srednjeročno obdobje. Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni. Ni pa rečeno, da smo na vseh nivojih dosegli vse, kar se je doseči dalo. Problemi so v osnovnem šolstvu, otroškem varstvu in zdravstvu; pa tudi prestruktuiranje gospodarstva gre počasi. Inovacijam posvečamo premalo pozornosti. Najbolj uspešne delovne organizacije imajo ponavadi tudi največ inovacij. Stremeti moramo za tem, da uveljavimo čimveč lastnega znanja pri razvoju tehnologije in novih izdelkov. Množična inovacijska dejavnost nikakor ne more zaživeti tako kot bi želeli. Do-sedaj smo v tujini preveč kupovali znanje in tehnologijo za drag denar. Inovacije lahko veliko prispevajo k povečanju produktivnosti proizvodnje in s tem večji akumulaciji delovnih organizacij, kar je za današnji čas stabilizacije izrednega pomena. Več bi morali narediti pri motiviranju in stimuliranju inovatorjev. V številnih delovnih organizacijah je inventivna dejavnost krepko vgrajena v njihovo delo. Doseženi gospodarski rezultati pričajo o njeni pomembnosti. V mnogih delovnih organizacijah pa je šele na začetku. Redke so delovne organizacije, ki ugotavljajo probleme v svoji proizvodnji in na tej osnovi organizirano iščejo sposobne reševalce zanje. Vsakega pol leta bi morali objaviti seznam problemov v proizvodnji po posameznih enotah. Če v času pol leta nismo prejeli ustreznih rešitev, bi morali pomoč iskati izven delovne organizacije. Glavni in neposredni vir tistega dela tehnološkega znanja, ki naj prinaša hitre pa tudi stalne učinke je ino-viranje proizvodnih procesov na ravni proizvodnje, torej dobro organizirana množična inventivna dejavnost. Daši jo sestavljajo pretežno manjši posamični predlogi, je zaradi številčnosti in neposredne uporabnosti na obstoječih napravah in strojih povsod takoj pristopna, saj zahteva majhna vložena denarna sredstva in je težišče na njeni uspešni organizaciji. Večjo oziroma odločilno gospodarsko težo pa mno- (Nadaljevanje na 4. strani) V skladu s 23. členom samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled in na osnovi sklepa odbora za organizacijo, kadre in stanovanja objavljamo predlog prednostne liste prosilcev za stanovanja. Do 5.5.1983 bomo sprejemali pripombe, ki jih pošljite tajniku samoupravnih organov. PREDNOSTNA LISTA PROSILCEV ZA STANOVANJA Zap. št. Priimek in ime TOZD Štev. točk Opomba 1. ODAR Ljubica Tomaž Godec 325 2. ZUPANĆ Ivanka Rečica 240 3. ŠTROS Metka Tomaž Godec 240 4. SODJA Marica Tomaž Godec 231 5. FERKULJ Alojz Podnart 227 6. PAJIĆ Radivoje Podnart 221 7. STARE Stanko Tomaž Godec 217 8. FRELIH Darko Rečica 215 9. ČUDIĆ Jelka upokojenka 211 10. STARE Jože Tomaž Godec 210 11. GREGOROVIĆ Mato Rečica 209 12. POLAK Rozka Rečica 206 13. BENČINA Irena DSSS 206 14. RATEK Štefka Rečica 203 15. VIDIC Veronika Rečica 201 16. MRAK Darko Rečica 198 17. BAJC Dušan Rečica 198 18. TOPLAK Lojzka Podnart 190 19. KNAFLIČ Stane DSSS 188 20. KOVAČEVIČ Gospa Podnart 184 21. JONIĆ Drena Rečica 178 22. VILFAN Andrej ka Rečica 178 23. KOSIČ Nikolaj Mojstrana 175 24. HADŽIČ Šefik Podnart 175 25. LEGAT Lovro Rečica 171 26. MARČIČ Brane Trgovina 169 27. MIHELIČ Marjeta Rečica 165 28. DOLENC Vojko Rečica 157 29. GORIČAN Anton Podnart 146 30. ŠIPKA Danica Podnart 141 31. ŠAREC Ruža Podnart 140 32. SODJA Marko Tomaž Godec 138 33. ARH Nada Tomaž Godec 137 34. STRAŽIŠAR Amalija DSSS 135 zamenj ava 35. KRIVIĆ Devad Rečica 131 36. STANIŠIĆ Petrislav Podnart 128 37. BELE Vida Podnart 126 zamenjava 38. CVIJIČ Nikolija Tomaž Godec 121 39. ŠEFMAN Martina DSSS 119 40. PETKOVIČ Dušanka Podnart 116 zamenjava 41. GLAVENDEKIĆ Nedeljko Podnart 114 42. MAŠIČ Ivo DSSS 105 zamenjava 43. GOJKOVIČ Mara Rečica 100 zamenjava 44. ŠTROS Bojana Tomaž Godec 100 ( Sklepi samoupravnih organov Odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje (31. 3.1983) 1. Sprejel je sklep o višini dnevnega pensiona v počitniškem domu v Seči in najemnine za prikolice ter kočo v Vratih. 2. Sprejel je sklep o objavi del in nalog za počitniški dom v Seči ter določil okvirni OD. 3. Sprejel je sklep, da očiščevalno akcijo v Seči letos opravi OOS TO Tomaž Godec Boh. Bistrica. 4. Pregledal je predlog za delitev regresa (5.000 din, 4.100 din, 3.600 din) in predlagal DS DO, da tak predlog sprejme. 5. Pregledal je pogodbo o prispevku za kulturno akcijo za leto 1983 in sprejel sklep o podpisu te pogodbe. Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (5. 4. 1983) 1. Obravnaval je prednostno lestvico prosilcev za stanovanja in jo predlagal v obravnavo — objavljena bo v Glasilu. 2. Sprejel je sklep o dodelitvi posojila prosilcem iz lanskega leta. Ker bodo sredstva za posojila s tem izkoriščena, razpisa za delitev posojil v letošnjem letu ne bo. 3. Obravnaval je predlog sistemizacije dela kontrolorja bolniške odsotnosti in le-tega posredoval v javno obravnavo. 4. Sprejel je predlog organizacije varstva pri delu in požarnega varstva v DO LIP Bled, organizacijsko shemo in opis novosistemizirane naloge vodenje varstva pri delu in požarnega varstva. Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (24. 3.1983) 1. V obravnavo in sprejem zborom delavcem je posredoval plan delovne sile za leto 1983 s pripombama: — oddelek priprave proizvodnje: za nemoteno izvrševanje dela na skladišču žaganega lesa naj se poveča število ur za 2200 ali enega zaposlenega — obrata pohištvo: v oddelku priprave proizvodnje na SM vzorčne delavnice naj se zmanjša število ur modelnega mizarja za 2200 ur ali enega zaposlenega in naj se prenesejo v obrat pohištvo. 2. V zvezi z nadaljnjim poslovanjem okrepčevalnice je sprejel naslednje sklepe: — prodaja toplih obrokov — malic se bo opravljala še naprej na podlagi blokov — veljavnost starih blokov preneha z 31. 3. 1983 in se jih lahko vrne oz.obračuna v blagajni TO od 28. 3. do 31. 3. 1983. S 1. 4. 1983 bodo v veljavi novi bloki. — morebitne pripombe glede poslovanja okrepče- valnice oz. glede kvalitete in kvantitete hrane se lahko oddajo v pisni obliki v skrinjici ob vhodu v okrepčevalnico. 3. Potrdil je nov cenik odpadkov za kurjavo: — 1 zaboj odpadkov iz krojilnice 800 din — 1 zaboj odpadkov iz plošč ali pohištva 400 din — 1 tason odpadkov iz mizarske delavnice 600 din 4. Sprejel je sklep o premaknitvi pričetka dela, tako da traja delovni čas — za dopoldansko izmeno od 7. do 15. ure — za popoldansko izmeno od 15. do 23. ure — za nočno izmeno od 23. do 7. ure Sklep velja od 28. 3.1983 do 25. 9. 1983. Sprejel je še naslednje pripombe: — Smatra se, da premaknitev delovnega časa ne bi smela veljati samo za Slovenijo, ampak naj bi bil enoten delovni čas za vso Jugoslavijo. — Pri tako hitrem postopku sprememb delovnega časa je vsak prihranek zelo vprašljiv — Že sedaj opozarjamo na pravočasno pripravo predlogov za spremembe delovnega časa po 25. 9. 1983. 5. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval — predlog spremembe opisov nalog: vodenje protipožarnih in varnostnih nalog in protipožarne in varnostne naloge — sistemizacijo dela: gasilec — spremembo naziva dela: čuvaj-gasilec v gasi-lec-čuvaj 6. Sprejel je samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju in kooperaciji z DO Meblo, TOZD Pohištvo Kneža ter aneks za leto 1983 k omenjenemu sporazumu. Za podpis je bil pooblaščen direktor TO. 7. Maks Kos, roj. 8. 2. 1932, stanujoč v Boh. Bistrici, Prečna 5 se na podlagi 105. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke v TO ter zdravniškega potrdila prerazporedi iz del in nalog »narez okovja« na druga dela in naloge, in sicer: pomočnik upravljalca VKZ, pomočnik nareza srednjega sloja in kovanje plošč, prav tako v obratu opažnih plošč. Prerazporeditev velja od 1. 4. 1983 dalje. 8. Obravnaval je dogovor o programu SLO in DS v občini Radovljica in sprejel sklep: Glede na to, da je po dogovoru povečanje prispevne stopnje izredno veliko — od 0,16 % od dohodka (v letu 1982) na 0,23 % od dohodka (v letu 1983) — iz samega dogovora pa ni razvidno, zakaj tako velik porast, se sekretariat za LO zaprosi za dodatno obrazložitev. O dogovoru bo DS to dokončno sklepal na prihodnjem zasedanju. 9. Ugodno je rešil prošnje gasilskega društva Pod-hom (55 m2 odrezkov od gradbenih plošč), Ekonomske srednje šole Radovljica (nočna omarica Anna), KUS Svoboda Boh. Bistrica (brezplačna izdelava 4 kom stopnic za ureditev odrskega prostora). V__________________________________________________ Kontrola kvalitete O kontroli kvalitete je veliko napisanega in poznana so nam nekatera splošna dejstva o kontroli kvalitete, kot npr: — kvaliteto moramo ustvariti v izdelkih in je ne dobimo s sortiranjem izdelkov — najsodobnejše metode kontrole kvalitete in usposobljeni kontrolorji nam ne rešijo problemov kvalitete, če ne zagotovimo koordiniranega dela vseh služb ki odgovarjajo za proizvodni proces in morajo zagotavljati material, tehnološke postopke (tudi sušenje), inštruktažo delavcev itd. — rezultate kontrole kvalitete uporabljamo za ustrezno ukrepanje na vseh proizvodnih činiteljih — količine in kvalitete ne smemo ločevati. Nova oblika in vsebina Obzornika Indok centra V marcu 1983 je po daljšem premoru izšla nova prva povsem spremenjena oblika Obzornika informativnega glasila INDOK centra občine Radovljica. V 1600 izvodih ga je tiskala Knjigoveznica Radovljica. Celotna prva številka obzornika je posvečena 12. seji vseh treh zborov občinske skupščine Radovljica, za katere je priobčeno celotno gradivo v povzetkih. Obzornik so prejele vse delegacije, D PO in SIS. Zavedajoč se, da najbrž prva številka Obzornika še ne ustreza povsem potrebam pa tudi okusu delegatov, je Indok zaprosil bralce za morebitne pripombe in predloge, s katerimi bi zboljšali glasilo. Seminar za vodje proizvodnje (Nadaljevanje s 3. strani) žična inventivna dejavnost pridobi, če se vanjo vključujejo vsi zaposleni. Z ugotavljanjem problemov in razpisovanjem rešitev zanje je treba dopolniti spontano oblikovanje predlogov. Ene in druge je treba reševati čimbolj hitro, zahtevati potrebne dopolnitve, odklonitve podanih predlogov pa dobro utemeljiti. Del dohodka, ki izvira od inovacij, se nameni za posebna nadomestila avtorjem inovacij, del pa tudi za osebne dohodke vseh zaposlenih dotične enote. S tem dobijo podporo kolektiva. Pri zadnji temi smo se seznanili s stanjem in razvojem lesne industrije Jugoslavije in še posebej Slovenije. Ta tema je bila zelo zanimiva in koristna. Predavatelj je prikazal dosedanji razvoj lesne industrije in predvidevanja za bodoči razvoj. V bodoče mora lesna industrija računati predvsem na lastno surovinsko zaledje. Uvoz iz drugih republik in tujine bo vedno manjši. Uspevale bodo predvsem tiste delovne organizacije, ki se bodo lahko hitro prilagajale zahtevam zunanjega trga. V razvitem svetu prevladujejo majhne tovarne pohištva, ki so sposobne hitro reagirati na potrebe tržišča. Naše tovarne so velike, zahtevajo velike serije enostavne izdelave. Čeprav slovenski izvoz predstavlja tretjino jugoslovanskega izvoza pohištva, né moremo biti zadovoljni, ker je v preteklih letih rastel znatno počasneje od proizvodnje. Osnovna surovina ni vedno odločilna pri razvoju pohištva. Saj sta dificitarni državi z lesom Zvezna republika Nemčija, in Italija leta 1980 izvozili vsaka za nad 2 milijardi dolarjev pohištva, Jugoslavija pa za 327 milijonov dolarjev. Perspektiva industrije pohištva je proizvodnja v manjših'serijah visoke kvalitete. Blaževič Teh splošnih dejstev smo se zavedali že, ko smo pripravljali samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev OD, pri izdelavi kataloga del in nalog in pri pripravah pravilnika o časovnih normativih. V sam. sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev OD smo zapisali: — dolžnost vsakega delavca je, da svojo nalogo opravi vestno, ekonomično in kvalitetno ob normalni udeležbi napak, ki jih preprečujemo in odpravljamo s primerno kontrolo (46. člen) — kvaliteta dela se meri z doseganjem normativov kvalitete izdelave izdelkov in polizdelkov in z doseganjem normativov izmeta (62. člen); V pravilniku o časovnih normativih pa smo vključili določila: — časovni normativi tvorijo skupaj z merili za kvali- teto in gospodarnost dela osnovo za ugotavljanje delovnega prispevka in delitve sredstev za OD (2. člen) — količina proizvodov, ki ne ustreza kvalitetnim zahtevam po krivdi delavca ali skupine, se ne upošteva pri obračunu doseganja časovnih normativov (37. člen). Odgovornost za kvaliteto dela smo poudarili tudi v katalogu del in nalog, in sicer tako, da smo to v opisu naloge izrazili takole: — kontroliranje dimenzij, kvalitete, vlažnosti, nanosa laka, itd. — izločanje neustreznih, nekvalitetnih oz. škart kosov — kvalitetno opravljena naloga. Omenjena izhodišča in cilje o kvaliteti smo sprejeli z referendumom, vendar na žalost je bilo to tudi vse. Ostali smo samo pri bese- dah, ki jih nismo vključili v vsakdanje življenje Pri obračunu norm štejemo dobre in slabe kose, določil o odgovornosti za kvaliteto in sprotnim izločanjem nekvalitetnih kosov iz nadaljnjega procesa ne spoštujemo. Izdelali tudi nismo kvalitetnih normativov za vsako delovno mesto, kaj šele, da bi vključili merilo za kvaliteto v stimulacijo OD. Kakšno je obstoječe stanje na področju kvalitete Kontrolo kvalitete opravljajo medfazni in končni kontrolorji, ki svoje ugotovitve beležijo ali pa ne. V nekaterih obratih imamo celo veliko podatkov medfazne kontrole, ki bi morali služiti za nadaljnje ukrepanje. Celovito analizo o kontroli kvalitete pa je težko narediti, ker kontrolorji uporabljajo najrazličnejše obrazce in ni usklajenega dela med TO, čeprav bi moral biti, vsaj zaradi izmenjave izkušenj. Vemo za najpogostejše napake na izdelkih in marsikje tudi za vzroke teh napak, vendar se jih ne lotimo odpravljati, čeprav se nam ravno zaradi teh napak kopičijo zaloge gotovih izdelkov ali pa se povečujejo ure popravila. Kako to vpliva na produktivnost in finančni rezultat je vsakomur jasno. Posamezne analize in študije za odpravo napak so sicer na- pravljene, vendar iz raznoraznih vzrokov še neuresničene. Kako uresničiti znana načela o kvaliteti ter doseči cilje, za katere smo vsi glasovali? Sprejeta načela in cilje kvalitete moremo uresničiti takole: 1. Samoupravni organi in vodilni delavci bi morali poudariti odgovornost za kvaliteto kot osnovno skrb vsakega zaposlenega v DO; 2. Da se bomo te osnovne odgovornosti za kvaliteto v resnici zavedali, moramo dosledno izpeljati in uporabiti vse možne principe in metode dela vhodne, medfazne in končne kontrole dela ter njihove rezultate vključiti v sistem stimulacije OD. Metode dela kontrole kvalitete Metode dela kontrole kvalitete — tako vhodne, medfazne kot tudi končne — temelji ali na totalni kontroli (100 odstotni) ali pa na vzorčni kontroli. Običajnejša in tudi učinkovitejša je vzorčna kontrola, medtem ko se totalna kontrola izvaja samo pred embaliranjem gotovih izdelkov. Vzorčno kontrolo vršijo kontrolorji, ki na vnaprej določenih kontrolnih mestih in na osnovi kontrole vzorca ugotavljajo kvaliteto izdela- Delavski svet TO Mojstrana (3.3.1983) 1. V javno obravnavo je posredoval — seznam del, pri katerih je prišlo do sprememb ter spremembo ur na posameznih delih in nalogah za leto 1983 — spremembe opisa naloge »vodenje vzdrževanja« — novosistemizirano delo »gasilec« in novosiste-mizirano nalogo »vodenje protipožarnih in varnostnih nalog« — spremembo opisa naloge »protipožarna in varnostna dela«. 2. Potrdil je nove normative, ki pričnejo veljati 1. 3. 1983; le-ti so korigirani v povprečju za 10 %. Glede na operacijo »površinsko brušenje garažnih vrat« je DS sklenil, da se formira komisija, ki bo ugotovila ali je možno opraviti omenjeno operacijo z dvema delavcema ali ne. O rezultatih ugotovitve komisije bo DS obveščen na naslednji seji. 3. Potrdil je konstanto v višini 10 % za obračun OD v B grupi za obdobje marec—december 1983. 4. Obravnaval in sprejel je plan za leto 1983. 5. Sprejel je ugotovitveni sklep o sprejemu zaključnega računa za leto 1982. 6. Jožu Mežiku in Jožu Makovcu je odobril izredno plačan dopust za sodelovanje pri izvedbi tekmovanj v tekih za svetovno prvenstvo letalskih prevoznikov v Kranjski gori. Delavski svet TO Mojstrana (18. 3.1983) 1. Pregledal je sklepe prejšnje seje in ugotovil, da še ni bila formirana komisija, ki bi pregledala operacijo »površinsko brušenje garažnih vrat«. 2. Sprejel je samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije in za podpis pooblastil direktorja TO. 3. Glede dopisa družbenega pravobranilca samoupravljanja o uskladitvi samoupravnih internih aktov v OZD z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Jesenice je DS sprejel sklep, da se pošlje dopis z obrazložitvijo, da so naši samoupravni akti že usklajeni. 4. Sprejel je cene za odpadni material: — za zaboj odčelkov 300 din — en voz žaganja (prm = 50,—) 200 din — en voz skoblancev 150 din — en prm bukovega žamanja 600 din 5. Obravnaval je nove normative za skobljanje nog za stolice TIP-TAP in za embaliranje PVC vrvice in vijakov. Ker DS ni mogel ugotoviti, če so te norme realne, je sklenil, naj komisija, ki bo pregledala operacijo »površinsko brušenje garažnih vrat« pregleda tudi ti dve operaciji in o rezultatih poroča na naslednji seji. 6. Obravnaval je zapisnik zbora delavcev TO trgovina ter bil mnenja, da so bile nekatere izjave neresnične in netočne. Ni se strinjal s tem, da se dajejo informacije o TO Mojstrana, preden se ne ugotovi dejansko stanje. Delavski svet TO Podnart (11. 2. in 25.2.1983) 1. Pritožbo Bojana Perka zoper sklep disciplinske komisije DO LIP Bled je delavski svet obravnaval in jo zavrnil kot neutemeljeno. Ob upoštevanju olajševalnih in obremenilnih okoliščin so delegati potrdili na skupni disciplinski komisiji izrečen ukrep »prenehanje delovnega razmerja«; 2. Obravnaval in potrdil je zaključni račun za leto 1982 in istočasno dal v potrditev delitev ustvarjenega dohodka zboru delovnih ljudi. Člani so bili seznanjeni z opravljenimi investicijskimi deli po posebnih programih, nabavi investicijske opreme iz sredstev lastne amortizacije in porabljenimi sredstvi za investicijsko vzdrževanje. 3. Potrdil je plan za leto 1983. Predviden rezultat je v primerjavi z ostalimi TO izredno ugoden. Na zalogi imamo dovolj osnovnega izdelovalnega materiala in strojnih kapacitet. Za realizacijo plana je potrebno formirati stalne delovne skupine po posameznih izdelkih oz. delovnih sklopih. Odpraviti je treba vse nepotrebno delo in delovni proces tako organizirati, da bo na vsakem delovnem mestu omogočeno normalno delo. Delavce je treba s primernim odnosom vzpodbuditi k delu z željo, da se odpravijo nepotrebni zastoji in zapuščanje delovnega mesta. Neposredni vodje so zadolženi, da je planiran obseg proizvodnje v predvideni kvaliteti realiziran. V ta namen morajo proizvodnjo s tedenskimi oz. dnevnimi plani korigirati. Tekom meseca je dovoljeno manjše odstopanje pri posameznih proizvodih. V času večje odsotnosti zaradi bolovanja ali letnega dopusta je uvesti delo po potrebi v prostih delovnih dnevih. Delegati soglašajo, da se na osnovi smernic zaostrijo vsi normativi v TO za 5 %. Pri storitvenem razrezu je bilo doseganje normativov višje, zato se ti korigirajo oz. zaostrijo za 10 %. Spremenjeni normativi veljajo od 1. 3. 1983. 4. Poročilo o delu SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje smo obravnavali na razširjeni seji OOS. Iz povzetkov poročil SIS je razvidno, da so sredstva racionalno trošena tako, kot je bilo s planom predvideno; 5. Potrdil je spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv in za podpis pooblastil Franca Globočnika. Istočasno je potrdil tudi predlog finančnega načrta Sklada skupnih rezerv občine Radovljica za leto 1983; 6. Potrdil je normative za dela pri izdelavi regalov in čeljenje oblog na 4 m. Normativi veljajo od 1. 3. 1983; 7. Opise del in nalog pri izdelavi regalov, to je skobljanje profilov, sestavljanje polic, vezava in pakiranje, narez elementov in vrtanje pokončnikov je dal v 15-dnevno javno obravnavo; 8. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval spremembe ur v katalogu del in nalog na osnovi seznama del; 9. Potrdil je konstanto 10 % za obdobje marec—december 1983 za obračun OD v B grupi; Köln 83 ve za vsakega delavca posebej. Kontrolor izloči obdelo-vance s kakršnimikoli napakami in to zabeleži v poseb-nojcontrolno karto. Že prej pa smo ugotovili, da imamo v naših pravilnikih določeno, da je delavec odgovoren za vse nekvalitetne obdelovance, ki so nastali po njegovi krivdi in za vse tiste nekvalitetne obdelovance, ki so nastali na predhodnih operacijah, če jih sam ni izločil iz nadaljnjega procesa. Vplivi na neustrezno kvaliteto so nešteti in so v mate- rialu, strojih in še posebej pri delavcih. Zato moramo za vsako delovno mesto ugotoviti dovoljeni % izmeta oz. normative kvalitete, ki nam izražajo razmerje med številom dopustnih napak in številom prekontroliranih kosov. Preden izdelamo normative kvalitete, moramo izoblikovati kriterije kvalitete, kar zahteva sodelovanje kontrolne službe s prodajnim sektorjem in pripravo proizvodnje. Kriteriji kvalitete morajo biti jasno napisani v tehničnem navodilu in z njimi morajo biti seznanjeni obratovodje, izmenovodje in delavci ter predvsem kontrolorji. Vgrajevanje rezultatov kontrole kvalitete v sistem stimulacije OD Ob spoznanju, da se vsaka napaka odraža v gotovih izdelkih in da kontrolorji ne morejo ustvarjati kvalitete, temveč delavci, če so ustrezno stimulirani, moramo rezultate vzorčne kontrole vgraditi v stimulacijo OD. Merilo kvalitete dela neposrednih delavcev je normativ, ki je določen z dovoljenim odstotkom izmeta. Doseženi odstotek izmeta, ki ga izračunamo na osnovi kontrolnih kart za vsakega delavca ali za skupino, se primerja z dovoljenim odstotkom izmeta, kar nam predstavlja % stimulacije OD, ki je lahko v plus ali minus. V sestavku smo v zelo neobdelani obliki prikazali stanje na področju kontrole kvalitete ter predlagali nekatere rešitve. Posebej smo hoteli opozoriti na to, da bo potrebno še marsikaj uresničiti iz naših samoupravnih sporazumov, pravilnikov in kataloga del in nalog, zlasti na področju kvalitete dela, kajti od nas bo to zahteval čas. S. F. Mednarodni pohištveni sejem je trajal od 18. do 23. januarja. Število razstavljalcev: 728 razstavljalcev iz ZRN na površini 115 464 m2 795 tujih razstavljalcev na površini 42 887 m2 Skupaj: 1523 razstavljalcev na površini 158 352 m2 oziroma brutto površina 212 000 m2 Jugoslovanski razstavljalci: Slovenijales Šipad Uniles Exportdrvo Lesnina Drvoimpex Meblo Jugodrvo Marles Simpo Svetovna pohištvena situacija Pohištveni sejem v Kölnu naj bi kot vsako leto začrtal pohištveni trend za letošnje leto ali morda celo za daljše obdobje. Sejemske analize z zakulisnimi težavami preteklega leta, razkrivajo resnost situacije v svetovni pohištveni industriji. V optimističnem upanju napovedujejo v drugi polovici leta izboljšanje, ki ne napoveduje hitrega vzpona ampak preživetje kriznega obdobja. Za izhod iz situacije se pohištve- niki oprijemajo analiz in statističnih podatkov iz preteklih kriznih obdobij, z novimi momenti v tehniki in načinu življenja, na novo formirajo uporabnost pohištva. Stol Finca Yrjö Kukkapuro Evropska zveza pohištvene industrije U. E. A. v kateri so organizirane poleg Jugoslavije še Švedska, Norveška, Danska, Velika Britanija, Belgija, Nizozemska, ZR Nemčija, Švica in Italija. V preteklem letu so se dvakrat sestale trgovske komisije, ki so razpravljale o razvoju pohištva, trgovine in izmenjave med državami. Splošna situacija je v posameznih deželah različna, prav tako je tudi v pohištveni stroki, Na primer: — brezposelnost v Švici 12 000, v Belgiji ± 500 000 — inflacija v Nemčiji 5,8 %, v Italiji 17,2 % — v manj kot 10 letih je vrednost Sfr narasla od 12 na 24 F B — Belgija in Italija izvozita približno polovico njune celotne proizvodnje, Belgija izvozi ravno toliko kot uvozi, medtem ko Italija nekaj več kot 2 % njenega produkcijskega uvoza. — še en ekstremen položaj: v ZRN poraba znaša ± 286 (1981) in v Španiji le 48 DM Na osnovi take primere vodijo opozorila na pazljivost, ki se opira na formulo: proizvodnj a—izvoz + uvoz = poraba Vrstni red porabnikov v številkah za pomembnejše evropske države v DM: Norveška 296, ZRN 286, Belgija 246, Švica 188, Nizozemska 182, Švedska 179, Francija 153, Danska 143, Velika Britanija 119, Italija 101, Španija 48. Ta vrstni red prikaže: države z veliko porabo Norveška, Nemčija, Belgija, Švica, Nizozemska, Švedska so države z visokimi dohodki, pri državah z nizkimi dohodki je tudi poraba v pohištvu nižja, tak primer je Francija, Dan-ska^ Velika Britanija, Italija in Španija. To je razumljivo in logično. Takšen faktor mora potem pri razsodnosti sedanjih in prihodnjih izvoznih možnostih biti upoštevan. Vendar, če upoštevamo na splošno je vsa evropska situacija v posameznih deželah v istih izhodiščnih problemih: — dramatičen razmah brezposelnosti v vseh deže- (Nadaljevanje na 6. strani) Pisalna miza (rustikalna), izdeluje PARAS (Nadaljevanje s 5. strani) lah (razen v Švici), pešanje kupne moči kot privatne porabe — dvig obresti, slabši kreditni pogoji, investicijsko nazadovanje, kar je osnova katastrofalnega nazadovanja gradbene dejavnosti v zahodni Evropi. — inflacije (nazadovanje nekaterih dežel) Pri vsem tem pa se pojavlja optimizem. Obresti so bile v začetku katastrofalnega leta 1982 za pohištvo visoke nato pa so padle. Banke so zavlačevale, vendar bodo obresti še padle in tako bo nakup pohištva ugodnejši. Pozitivne obresti ne bodo več posledica varčevanja, vloge na vpogled bodo izgubile mikavnost, po vsej verjetnosti bo stopnja inflacije padla (sedaj 4 %), to je sicer navidezno gospodarsko neugodno, za nakup pohištva pa je ugodnejše zato bodo posojila za nakup cenejša. Stanovanjska gradnja se bo v nekaj letih povečala kar je nov elan k lastnim stanovanjem in njih opremi. Statistike kažejo, da se je sklenitev zakonskih zvez v zadnjih treh letih povečalo, po nemških statistikah zajemajo ti 1/3 odjemalcev pohištva. Podatki veljajo za ZRN. Avstrijci balansirajo na ozkem prepadu svetovnega gospodarstva, tudi zanje velja, da je potrebno ponovno vzpodbuditi gospodarstvo in lesno industrijo v nove investicije čeprav izgleda, da imajo že nekaj izkušenj, kajti hitro sledijo momentalnim možnostim pridobivanja lastnega kapitala in to je še vedno glavna predpostavka za večji razvoj in investicije, kar je vzrok predvsem zaradi davčne politike v Avstriji, ki je zelo ugodna. Pohištveniki analizirajo in ugotavljajo, ugibajo in iščejo pot iz krize. Nekateri vidijo edino pot iz slepe ulice, če bo narejena pohištvena moda. Gospodarska recesija je najmočnejša po 2. svetovni vojni, ki je vzela izmere za bojazen na novo svetovno gospodarsko krizo z najvidnejšimi sledečimi problemi: — prišlo je do neurav- novesja kupnih moči (razpoložljiva kupna moč ne zadošča za kupe blaga) — nasičenost družbenega blagostanja — davčna politika — nepravilno vrednotenje delovnih mest in slab prirastek delovnih mest za višjo kvaliteto Pojavljajo se razmišljanja o možnostih in riziku. Nihče ne more točno predvideti za 1983 leto kaj bo prineslo, ugibajo, če bodo uspeli prenesti konjunkturo ali bo zaposle- nost narasla ali bodo obsegi poslovanja rasli in ali se bo delalo z dobičkom, tu sta možnost in riziko drug ob drugem. Pojavlja se ugibanje o preoblikovanju poklica trgovskega potnika (zastopnika), kajti razvoj nekaterih tehničnih področij video (TV, kabelska TV), bo povečal tržne predstavitve in pripeljal do spremembe kupovalnih navad. Čeprav je v tej preusmeritvi riziko, ki se bo odrazil vsaj v začetku v maloprodaji. Lesne vrste in toni: Pohištvo je trajna gospodarska blaginja, pri njem ni skokovitih sprememb kot so* pri modi, ampak gredo z oblikami premišljeno naprej. Priljubljenost lesov je vedno v nihanju, nobena lesna vrsta ne postane edinstvena. Pohištveni element iz masivnega lesa sprva ne svetleč z leti pridobi na sijaju, z naravnim potemnenjem dobi poseben učinek (naredi staro), mahagonij in češnjo, ki sta bila nekoč med vodilnimi lesnimi vrstami se sedaj vračata na vodilni mesti. Naklonjenost potrošnikov k hrastu, ki je izven vsake konkurence in je preživel vse spremembe in že vrsto let stoji na prvem mestu z ozirom na vsestranko uporabo in s pomočjo barvnih tonov od svetlo rumene do rjave, rustikalno rjave in črno rjave. Sedaj gredo trendi občutno k svetlejšim rjavim tonom, ki oblikujejo prijaznejše okolje, tako v barvi lesa kot tudi uporabi dekorativnih blagov. Značilnost lokalne uporabe in priljubljenosti lesnih vrst v ZRN je sledeča: mahagonij na severu, oreh na jugu. Tako mahagonij ostaja za hrastom na 2. mestu med petimi glavnimi in je močno zasledovan od češnje in oreha. Sigurno pa je vzpenjajoča tendenca kot lesno zvrst češnja, ki je s svojo možno barvitostjo zelo aktualna. Ker pa evropske divje češnje ni v zadovoljivih količinah za nemško pohištveno industrijo se uporablja črna ameriška češnja in pa azijska, ki se uporablja za spalnice, medtem, ko se beli jesen iz Ardenov uporablja v stanovanjih mladih, medtem ko je iz smreke predvsem prenosno pohištvo. Kombinacija komod in pisalne mize Miza za pripravo hrane in obedovanje malteškega proizvajalca Toaletna mizica Zelo močna tendenca je uporaba afriškega lesa, podobna orehu (boire), ki ga je zelo težko ločiti. Še močnejša tendenca pa se je pojavila s finsko brezo, ki je bila nekoč najbolj priljubljena lesna zvrst, ki se dobro prilagaja svetlemu trendu, ki se je jasno pokazal na sejmu in stanovanjskemu okusu. Poleg predhodnih navedenih lesov pa nekateri pro-gnozirajo, da bo najljubši les v 1983. letu smreka v svoji naravni barvi ali celo obeljena in seveda rustikalno lužena, pa čeprav to na sejmu ni bilo videti bo verjetno še vedno prevladovala. Sejemski prikaz splošne beline nas ne sme zapeljati, kajti velikokrat se prikazani model (pretiravanje) do serijske proizvodnje spremeni po zmožnostih surovine in prodaje. Tudi pri dekorativnih blagovih in usnju za oblazinjeno pohištvo se bodo svetli pastelni toni zelo težko obdržali zaradi svoje občutljivosti čiščenja, ki je sporen predvsem za žensko oko. Oblike: Stanovanja rabijo inovacije, na industrijsko oblikovanje pa pritiska kriza, ki po starem pravilu prinese vedno kaj novega. Se vedno se Pohištveni element, sestavljen iz modularnih lesenih delov pojavljajo pohištveni elementi slabo oblikovanih vrednosti in pohištvo, ki ni uporabno. Na splošno bodo ostale linije mehke (softline) in kristalno čiste. Ne gre seveda brez posebnih izrazov in poudarkov, ki so navsezadnje celo potrebni za prodajo in kupca. Mnogi projektanti in oblikovalci se pri oblikah naslanjajo na oblike dunajskega bidermajerja in gredo v smeri post modernizma, ki pa se proizvajajo le v manjše serijske količine in se prodajajo v prestižni obliki. Te se poslužujejo znani oblikovalci pohištva kot so italijan Sot-sas, finec Yrjö Kukkapuro in še številne druge skupine oblikovalcev kot Rosenthal ipd. Vendar smatram, da dolge življenjske dobe ta smer nima. Predvideva se, da se bo človekov prostor v stanovanju preoblikoval in sicer v smeri izpopolnjevanja dnevnega dela. Vzrok za to je vse večji prodor elektronike v človekov bivalni prostor. V začeti zabavni obliki (TV, video, Hi-fi stolpi) se bo nadaljeval v informacijski, delovni in varnostni obliki in tako preoblikoval obnašanje človeka v stanovanju. Sejemske novosti: Izrazitih posebnosti, razen (svetlega) belega trenda sejem ni pokazal. Smrekovina je uporabljena še vedno pretežno za rustikalno pohištvo v naravni svetli barvi ali svetlo rjavih vertikalnih tonih. To prikazujejo predvsem Skandinavci, Nemci in Italijani. Redke posebnosti so široka ponudba (modni trend) kombiniranih komod in pisalnih miz (rustikalne izpeljave). Zanimiv je sistem postelj FLEXA, ki ga spremlja slogan: »Posteljni sistem, ki raste z družino«. Iz sistema je možna sestava pograda in posteljnih izpeljank. Izdeluje ga danska firma FLEXA. Presenetljiv je program brazilske firme Gelli, katerega slogan »Skandinavian line«, nam razkrije skandinavsko dekorativnost, funkcionalnost, praktičnost in toplino. Italijanska posebnost je bila iz drobnih modularnih elementov, sestavljeno različno pohištvo za odlaganje, prenašanje in celo sedenje. Ideluje ENOLINEA sne. Zvone Papier Se bomo pr Letno konferenco OOZS TO Tomaž Godec Boh. Bistrica in obenem proslavo dneva žena smo letos organizirali petega marca v restavraciji TTG na Ravnah. Restavracija je predvsem namenjena smučarjem na Kohli, kjer lahko dobijo topel obrok hrane in primerno zavetišče. V tem prostoru pa se lahko odvijajo tudi konference, pa tudi družabni večeri. Kdor smuča na Kobli, mu je objekt poznan, kdor pa gori še ni bil, naj si jo ogleda. Zakaj smo konferenco OOZS in proslavo priredili na Ravnah? V Bohinju nimamo takih hotelov, kamor bi lahko strpali vsaj 200 ljudi, če pa je že toliko sedežev, pa ima hotel svoje goste na večerji in zaradi njih bi bilo mogoče koristiti prostore šele po dvajseti uri. Preostala nam je torej le restavracija TTG na Ravnah, ki nam je bila na voljo že po šestnajsti uri. Od 16. do 18. ure je obratovala sedežnica za nas — eno uro več kot po navadi — brezplačno, »Za dobre odnose«, je dejal direktor smučišča Koble. Poleg zaposlenih sta za varnost na sedežnici poskrbela tudi dva naša člana sindikata. Proslavo v počastitev dneva žena so izvajali pionirji Osnovne šole dr. Janez Mencinger iz Boh. Bistrice pod vodstvom ravnatelja in dveh Blejski učitelj Žagarjev Na vsakoletni slovesnosti v spomin na padlega heroja in revolucionarja Staneta Žagarja, ki je učiteljeval nazadnje na Srednji Dobravi, prej pa tudi v Gorjah, so v Ljubljani podelili letošnje Žagarjeve nagrade zaslužnim pedagoškim delavcem iz vse Slovenije. Med sedmimi nagrajenci v Cankarjevem domu je prejel nagrado tudi znani blejski učitelj in vzgojitelj številnih generacij, Resolucijske usmeritve v naši občini Resolucija o družbenogospodarskem razvoju občine Radovljica, ki so jo sprejeli vsi trije zbori občinske skupščine za leto 1983 določa naslednje materialne okvire: nominalna rast dohodka bo 23 % v primerjavi z letom 1982, rast sredstev za bruto osebne dohodke bo 35 % zaostajala za rastjo dohodka. Nominalna rast, vključno s predvideno rastjo zaposlovanja bo 17 %. Rast sredstev za skupno porabo v občini bo zaostajala 50 % za rastjo dohodka, nominalna rast pa bo 11,5%. Na toliko računajo lahko tudi občinske SIS družbenih dejavnosti, če ne pride med letom do ponovnih sprememb. sli na Ravne tovarišic. Bili so naj mlajši in kar petdeset jih je bilo. Pripravili so zanimiv program. Takoj po proslavi, še preden se je začela konferenca, je ansambel Savica začel s svojim delom. Nekatere so že srbele pete, zato že takoj prve viže niso mogli poslušati sede. Dobra volja se je takoj začela. Uradni del konference je trajal le pol ure; nobenih pripomb ni bilo in ne razprave na poročila. Nekaj besed sta spregovorila direktor DO Franc Bajt in predsednik KOOS LIP Bled Miran Mozetič, sicer pa je bilo vsem vse prav. Ansambel Savica tudi med večerjo ni miroval. Zato tudi nekateri navzoči niso mogli v miru povečerjati. Duhovito in mirno razpoloženje je bilo do zgodnjih jutranjih ur. Igrali so polnih osem ur in marsikatera žena ali dekle ni nobene viže zamudila. Za vračanje v dolino sta skrbela Metod Malej in Miro Pintar, ki sta s kombijema varno prepeljala večino udeležencev. Kljub spolzki cesti iz Raven navzdol se je vse srečno končalo. V srečni in prijateljski družbi ponoči je bilo slišati samo to: »Se bomo prišli na Ravne; posebno tudi zato, ker je bila postrežba hvale vredna«. Stare Albin Završnik nagrajenec udeleženec NOB tov. Albin Završnik. Nagrado je prejel za dolgoletno požrtovovalno pedagoško, svetovalno in organizacijsko delo z mladino, s posebnim poudarkom na zasluge pri množičnem glasbenem in telesnovzgojnem delu. Čestitkam se pridružujejo tudi njegovi nekdanji učenci iz naše delovne organizacije! Pomladna tihožitja Veliko pišemo, beremo in govorimo o varstvu okolja in čisti naravi, pa vendar opazimo posebno v spomladanskem času, ko odleze sneg in drevje še ne ozeleni, polno odpadkov ob cestah, rekah, potokih, travnikih in pri hišah. Vsako leto izvedemo očiščevalne akcije, za nekaj časa je pospravljeno. Potem pa se spet nudi pogled na odpadle materiale, polivinil vrečke in še marsikaj drugega. Če smo sami tako nevzgojeni, kako bi se potem tujim turistom čudili, če mečejo smeti sem in tja. Zato pa tudi slišimo, da je naša dežela zares lepa, toda ni čista. Morda bi bilo še najbolje, da bi kaznovali posameznike, ki so popolnoma sprti z redom in spoštovanjem do lepot, ki nas obdajajo. Žalostna so pomladna tihožitja, da človeka kar zaboli pri srcu. Vesna Aktivnost Zveze sindikatov Slovenije pri sprejemanju zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Na podlagi zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je sprejela skupščina SFRJ na seji zveznega zbora 22. aprila lani moramo v Sloveniji sprejeti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS in druge samoupravne splošne akte. Republiški zakon se sprejema v trifaznem zakonodajnem postopku. Skupščina SR Slovenije je sprejela predog za izdajo zakona na sejah vseh treh zborov 28. septembra lani. Sindikati se morajo na vseh ravneh organiziranosti vključiti v široko javno razpravo o osnutku in predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gradivo za javno razpravo — osnutek zakona — je objavljeno v prilogi skupščinskega Poročevalca 21. februarja letos in v prilogi Delavske enotnosti »Sindikalni poročevalec« št. 5, 3. marca letos. Javna razprava o osnutku zakona bo trajala do konca aprila. Nato bo predsedstvo republiškega sveta ZSS obravnavalo poročilo o razpravi in z njim seznanilo slovensko skupščino. Ta bo osnutek obravnavala predvidoma v začetku maja. Junija bo objavljen predlog zakona in predvidoma konec julija bo skupščina zakon sprejela. Novosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju Novosti v zveznem zakonu Zvezni zakon določa skupne osnove pokojninskega in invalidskega sistema, ki so obvezne za vse republike in avtonomni pokrajini. Pri tem gre zlasti za dva sklopa vprašanj: 1. Zvezni zakon izhaja iz temeljne zamisli zakona o združenem delu, da je pokojninsko in invalidsko zavarovanje sestavni del združenega dela, da je to družbenoekonomski odnos in da delavci, ki gredo v pokoj, obdržijo položaj združenega delavca na specifičen način. Vse to zakon uve-ljavja z uvedbo minulega dela kot izhodišče, od katerega je odvisna višina pokojnine. 2. Zvezni zakon določa dva vira sredstev, in sicer osebni dohodek in dohodek temeljne organizacije združenega dela. Druge najpomembnejše novosti iz zveznega zakona so še: — oprostitev gostote zavarovalne dobe, — naj nižja in naj višja pokojnina, — nova definicija invalidnosti — tri možnosti: zmanjšana delovna zmožnost, preostala delovna zmožnost in izguba delovne zmožnosti. Delavec s preostalo delovno zmožnostjo ima pravico do razporeditve na druga ustrezna dela in naloge, do prekvalifikacije in dokvalifikacije. To pomeni, da ne bo imela statusa invalida oseba, ki ne more opravljati del, ki jih je opravljala pred invalidnostjo, če lahko v celoti opravlja drugo delo, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Te pravice delavec uveljavlja v organizaciji združenega dela. Če OZD iz objektivnih razlogov ne bi mogel zagotavlj ati vseh pravic, se tudi v prihodnje predvideva širša družbena solidarnost. Že ob pripravi zveznega zakona so se pojavljali nekateri problemi oziroma težnje, kot-npr. skrajševanje delovne dobe. Novosti v osnutku republiškega zakona Osnutek republiškega zakona povzema določbe zveznega zakona in vsebuje dve pomembni novosti v pokojninskem in invalidskem sistemu: — krog zavarovancev se je razširil na delovne ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo kulturno dejavnost, obrtnike, kmete in člane njihovih gospodinjstev, vrhunske športnike; — prenos odgovornosti v zvezi z delovno invalidnostjo na ozde. To je vsekakor pomemben korak k večji humanizaciji dela, vendar se ob tem postavlja vprašanje, ali bomo uspeli vsem zagotoviti enak položaj. Osnutek vsekakor premalo natančno določa uresničevanje, natančnejše določbe so predvidene v statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predvsem pa v samoupravnih splošnih aktih ozdov. V razpravi bo nedvomno dosti besed o možnosti predčasnega upokojevanja. Delavce moramo seznaniti s tem, kaj to pomeni z vidika zagotavljanja socialne varnosti. Rešitev, ki je predlagana v osnutku, je zelo destimulativna, kar je po svoje prav, pomeni pa to, da marsikdo ne bo imel možnosti za predčasno upokojitev. Zakaj? Zato, ker bo za 5 let predčasnega odhoda v pokoj pokojninska osnova za 10 % nižja, torej ne 85 %, temveč 75 %. Od tega je treba odšteti še odstotek znižanja za pet let (predvidoma 1,5 % na leto, skupaj 7.5 %), osnova za obračun pokojnine je torej 67.5 %. Teh 7,6 % po preteku 5 let sicer odpade, ostane pa še vedno 10 % nižja pokojnina. Velja tudi opozoriti, da tisti, ki bi se predčasno upokojili, ne bi imeli pravice do varstvenega dodatka. V razpravah o novostih, ki naj bi jih prinesel osnutek zakona, se moramo zavedati, da so okvir, v katerem lahko odločamo o pravicah iz zakona, prav gotovo materialne možnosti združenega dela oziroma družbe. Predsedstvo RS ZSS je na prejšnji seji poudarilo, da pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja sedaj ni mogoče niti širiti niti ožiti. Tako je predčasno upokojevanje mogoče podpreti le izjemoma, s tem da se zavedamo, kaj pomeni predčasen odhod v pokoj z vidika zagotavljanja socialne varnosti. Rešitve v zakonu, ki bi spodbujale delo čez polno delovno dobo, najbrž niso sprejemljive. Veliko pozornosti pa bi bilo treba v razpravah nameniti tudi odgovornosti za delovne invalide. Ta namreč prehaja s skupnosti na ozde. Seveda pa ta prenos v celoti ni možen takoj, ampak postopno. Pri tem pa je pomembno določiti stopnjo solidarnosti za vse tiste ozde, kjer so pogoji dela težki in invalidnosti tudi z varstvenimi ukrepi ni mogoče bistveno zmanjšati. Informacije 1/VII RS ZSS Iz TO Rečice odšle v pokoj Alojzija Bratuša Kot mlado dekle se je izučila za poklic krojačice. Ker je bilo v času po vojni izredno pomanjkanje pisarniških moči, je že leta 1948 zapustila svoj osnovni poklic in se zaposlila kot administrativna delavka na Gozdni upravi Pokljuka. V našo DO je prišla leta 1950 in vse do upokojitve opravljala razna dela v administraciji in knjigovodstvu. Vsako delo, ki ji je bilo zaupano, je opravljala vestno in natančno. Ob odhodu v zasluženi pokoj ji sodelavci želimo predvsem zdravja in dobrega počutja med svojimi domačimi. Cilka Zebec se je v naši temeljni organizaciji zaposlila leta 1949. Vsa leta je delala v žagi, najprej v zabojarni, nazadnje pa kot merilka lesa. Kot mnoge druge delavke, je tudi Cilka opravljala svoje delo pogosto v težkih delovnih pogojih. Mraz, dež, sneg so bi- li stalni spremljevalci delavk na žagi. Vsa dela, ki so ji bila zaupana, je opravljala vestno in natančno. Ob odhodu v pokoj ji sodelavci želimo, da v pokoju še dolgo let uživa sadove svojega dela. Katarina Por se je kot mlada delavka zaposlila v Tovarni lesne embalaže v Vintgarju že leta 1947. Tu je opravljala razna dela pri strojih za izdelavo lesne embalaže. Aprila 1962, ko se je Tovarna lesne embalaže ukinila, je prišla na tedanji LIO Rečica, kjer je najprej opravljala razna dela na skladišču žaganega lesa, nato pa več let pred upokojitvijo čistila prostore v obratu žaga. Svoje delo je opravljala z veseljem in z vso zavzetostjo. Med sodelavci je bila zelo pribljubljena. Ob odhodu v pokoj ji želimo vse najboljše, da bi ga zdrava in čila še dolgo uži vala. C-------------N Komunisti iz Boh. Bistrice kritično o turizmu v_____________ V pripravah na programsko sejo občinske organizacije ZK Radovljica so podrobno razčlenjevali in kritično presojali svoje delo, uspehe in težave tudi komunisti v osnovni organizaciji Bohinjska Bistrica. Opozorili so na vse bolj opazne probleme v turizmu, njegovo nepovezanost in v zvezi s tem na slabšo ponudbo in nižji ustvarjeni dohodek. Ugotovili so, da akcijska konferenca ZK, ki je bila sklicana o razreševanju problemov razvoja turističnega gospodarstva ni dala tistega, kar so pričakovali. Vse prepočasi se izvajajo sklepi, zategadelj turizem ostaja še naprej razdrobljen, nepovezan in neučinkovit. Medtem ko je na blejskem območju opaziti določene premike, za Bohinj kaj takega ne morejo reči. Iz sprejetih dokumentov je sicer videti, da bo zadeva krenila iz mrtve točke glede postopnega odpravljanja nerazvitosti Bohinja, a ni še vedno nič otipljivega. Že leta 1977 so se dogovorili za izdelavo študije o dolgoročnem razvoju Bohinja. Na osnovi te bi naj izdelali akcijski program usmeritve razvoja. Pa vendar ni ostalo drugega kot sklep. S težavo so postavili v Bohinju pod streho leta 1976 od potresa porušeni hotel Jezero. Z obnovitvenimi posegi so uredili Kompasov hotel Stane Žagar, s čimer so pridobili na kakovosti storitev, izgubili pa število ležišč. Res so pridobili z razvojem zimskošportnega centra Kobla več možnosti za prihod gostov, a kaj ko jim razen skromnih restavracijskih zmogljivosti, privatnih ležišč in seveda čudovitih smučišč nimajo ponuditi kaj več. Nezadovoljni so tudi s sedanjo organiziranostjo trgovine in njeno ponudbo. Razen poslovalnice Špecerija Bled in povsod po Bohinju razkropljenih prodajaln Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas so na tem območju le delovne enote Ljubljanskih mlekarn. Vsi zatrjujejo, da imajo tako malo dohodka, da bi kot TOZD sploh ne mogli obstojati. Bohinjci menijo drugače. Ob boljši povezanosti in organiziranosti v okviru občine, bi bržčas lahko bolj zadovoljevali potrebe občanov in turistov, pa tudi njim bi poslovanje šlo bolje od rok. Bohinjski komunisti menijo, da bi z uporno voljo in večjo odgovornostjo vseh v gostinstvu in turizmu, vključno s trgovci, lahko dosegli več kot do sedaj. Prvenstvo SOZD GLG Bled v veleslalomu in smučarskih tekih Na Zelenici je v soboto, 19. 3. 1983 potekalo prvenstvo SOZD GLG Bled v smučarskih tekih in veleslalomu. Tekmovanja so se udeležili skoraj vsi najboljši tekmovalci LIP Bled v teh dveh disciplinah. Na odlično pripravljeni veleslalomski progi je nastopilo 46 tekmovalk in 153 tekmovalcev, kar je rekordno število udeležencev; zaradi dobro pripravljene proge je bil izpad tekmovalcev neznaten in je bila borba za prva mesta zelo ostra. Vsi tekmovalci in tekmovalke pa so bili deležni velike pozornosti na cilju. Ob 12. uri je bil organiziran še smučarski tek. Na teku je nastopilo 46 tekmovalcev in tekmovalk. Proga je bila zelo težka, vendar ni bilo odstopov, tako da so vsi pretekli progo. Pohvaliti gre vse naše tekmovalce in tekmovalke, saj so z veliko borbenostjo in požrtvovalnostjo prinesli zmago v tej panogi. Pred razglasitvijo je bil organiziran še super veleslalom dvojic, na katerem je naš par Vojvoda Lovro in Lapajne Franc zasedel drugo mesto. Športno srečanje delavcev SOZD GLG Bled se je končalo v hotelu na ZELENICI, kjer je bila podelitev priznanj, kolajn in prehodnih pokalov in pa žrebanje praktičnih nagrad. Organizatorja ZLIT Tržič je treba pohvaliti za odlično organizacijo in pa za odlično pripravljene proge, katere niso bile namenjene samo odličnim tekmovalcem. REZULTATI: VELESLALOM Ženske nad 30 let — uvrščenih 17 tekmovalk 1. Praprotnik Marija GG Bled 38.89 2. Šturm Francka ALPLES 40.66 3. Šmid Verona ALPLES 40.92 4. Veber Anica LIP Bled 41.72 5. Kaiser Jasna LIP Bled 43.33 Ženske do 30 let — uvrščenih 16 tekmovalk 1. Skrt Meta ALPLES 36.40 2. Prezelj Majda ALPLES 37.03 3. Stanonik Janja GRADIS 37.56 4. Šifrer Ane LIP Bled 38.32 6. Šorli Andreja LIP Bled 42.88 10. Cundrič Marija LIP Bled 53.27 Moški nad 45 let — uvrščenih 19 tekmovalcev 1. Lakota Peter GG Bled 35.78 2. Kalan Jože Alples 36.90 3. Oman Anton GRADIS 39.08 7. Zupan Pavel LIP Bled 40.32 13. Malej Metod LIP Bled 44.94 14. Pikon Franc LIP Bled 46.00 Moški od 36 do 45 let — uvrščenih 25 tekmovalcev 1. Šmid Janče Alples 40.89 2. Hočevar Franc Aero Medvode 41.94 3. Dovžan Janez ZLIT 42.06 4. Trojar Srečo LIP Bled 42.47 6. Pikon Janez LIP Bled 43.53 10. Žmitek Viktor LIP Bled 45.20 Odstopil — Bolčina Franci LIP Bled Moški od 28 do 35 let — uvrščenih 36 tekmovalcev 1. Prezelj Milan Alples 40.46 2. Meglič Tone GG Kranj 40.65 3. Perko Ivan ZLIT 40.77 4. Šmid Stane LIP Bled 41.13 10. Legat Lovro LIP Bled 43.09 12. Cesar Branko LIP Bled 43.49 17. Oblak Alojz LIP Bled 45.53 Moški do 27 let — uvrščenih 36 tekmovalcev 1. Rozman Milan GG Kranj 37.68 2. Teraž Mirko LIP Bled 38.64 3. Tomažin Janez AERO Medvode 39.53 6. Ravnik Zdravko LIP Bled 40.18 11. Zalokar Zdravko LIP Bled 41.38 12. MilonikToni LIP Bled 41.42 16. Kočevar Franc LIP Bled 42.10 EKIPNA UVRSTITEV 1. ALPLES 144 točk 2. LIP BLED 130 točk 3. GG KRANJ 115 točk 4. GG BLED 105 točk 5. JELOVICA 96 točk 6. AERO MEDVODE 92 točk 8. GRADIS ŠK. LOKA 60 točk SMUČARSKI TEKI Ženske nad 30 let — uvrščenih 6 tekmovalk 1. Kustec Lidija Jelovica 7.33,4 2. Šmid Verona Alples 8.22,7 3. Mencinger Cilka LIP Bled 8.42,9 4. Ristič Ablina LIP Bled 8.56,4 5. Praprotnik Anica LIP Bled 9.19,2 Ženske do 30 let — uvrščenih 8 tekmovalk 1. Jošt Metka GG Kranj 6.42,1 2. Rant Justina GRADIS 7.10,0 3. Stanonik Janja GRADIS 7.14,0 5. Jan Urška LIP Bled 8.15,7 7. Sedej Marjeta LIP Bled 9.47,6 Moški nad 35 let — uvrščenih 11 tekmovalcev 1. Lapajne Franc LIP Bled 9.33,2 2. Kalan Jože Alples 9.37,3 3. Oblak Ciril GRADIS 9.59,6 4. Vojvoda Lovro LIP Bled 10.04,3 8. Korošec Janko LIP Bled 10.43,8 Moški do 35 let — uvrščenih 21 tekmovalcev 1. Lapajne Mirko LIP Bled 7.33,8 2. Fajfar Franc Alples 8.11,2 3. Lotrič Vinko Alples 8.11,2 8. Stare Zdravko LIP Bled 10.08,0 14. Kravanja Alojz LIP Bled 10,44,7 EKIPNO SMUČARSKI TEKI 1. LIP Bled 40 točk 2. ALPLES 38 točk 3. GG Kranj 24 točk 4. GRADIS 19 točk 5. GG BLED 18 točk 6. JELOVICA 13 točk 7. ZLIT TRŽIČ 11 točk EKIPNO VELESLALOM IN SMUČARSKI TEKI teki VSL skupaj 1. ALPLES 38 144 182 2. LIP BLED 40 130 170 3. GG KRANJ 24 115 139 4. GG BLED 18 105 123 5. JELOVICA ŠK. LOKA 13 96 109 6. ZLIT TRŽIČ 11 95 106 7. AERO MEDVODE — 92 92 8. GRADIS ŠK. LOKA 19 60 79 Žitnik Franci 3. prvenstvo kovinskega obrata TO Tomaž Godec v smučarskih tekih Tekmovanje so organizirali delavci kovinskega obrata v petek, 11. 3. 1983 v popoldanskem času, in je potekalo na POLJAH. Za tekmovanje se je prijavilo 23 tekmovalcev, štartalo pa je 22 tekmovalcev, ravno toliko je bilo tudi uvrščenih. Tekmovanje so vodili izkušeni sodniki Pikon Janez, Podlipnik Franc in Podlipnik Jože. Razglasitev rezultatov je bila pol ure po končanem tekmovanju, kjer so najboljši prejeli kolajne, vsi udeleženci pa diplome in skromne praktične nagrade, posebej pa so bili nagrajeni zadnji, predzadnji, najlažji in najtežji in najmlajši udeleženec. Zaključek tega tekmovanja se je zavlekel pozno v noč, saj so vsi udeleženci analizirali svoje čase, ne glede na rezultate pa so vsi obljubili, da se zopet srečajo drugo leto na četrtem prvenstvu. Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju Rezultati: Mesto Št. št. Ime in priimek 1 4 Lapajne Mirko 2 15 Sodja Danijel 3 14 Lapajne Janez 4 6 Zalokar Milan 5 19 Vojvoda Lovro 6 18 Korošec Janko 7 12 Smukavec Darko 8 16 Ravnik Janko 9 2 Kitič Zdravko 10 21 Gašperin Matjaž 11 7 Pikon Franc 12 11 Sedlar Pavel 13 17 Licer Iztok 14 13 Soklič Janez 15 5 Rozman Franc 16 22 Stare Franc 17 9 Šolar Tomaž 18 1 Selan Blaž 19 8 Mencinger Franci 20 10 Rozman Valentin 21 3 Mencinger Janez 22 23 Pirih Marjan Prijavljenih : 23 tekmovalcev Štartalo ; 22 tekmovalcev Uvrščenih : 22 tekmovalcev Ni startal : Sitar Edvard 5.55.5 6.33.3 6.54.1 7.20.9 7.21.6 7.22.2 7.39.4 7.43.7 7.55.9 7.57.4 8.12.6 8.14.6 8.18.8 8.28.1 8.36.6 8.45.5 8.48.2 9.00.6 9.34.5 9.52.3 10.02.0 10.34.1 ŽITNIK FRANCI Ribenska dolina Pod jelovškimi hostami in temnimi gozdovi leži dolina ribenska. Nad Savo Bohinjko dvigajo se domačije, kot beli šopki cvetoče češnje jih krasé. Nad pečinami Strgavnik ponosno v daljave zré, preko preoranih njiv in travnatih livad po cestah, hišicah in zelenečih trat. Kdor tu doma je, dobro ve, da najlepše pomlad prav tod cveté .. . Glej, nagelj in rožmarin na okencih za lep spomin, v gredicah pa vrtnice in na poljih bahave so astre in cinije ... Prelepa je ribenska dolina, kjer je domača vas očetova. Če pot me kdaj bo po svet’ vodila, v srcu bodem jo nosila, saj se pozabit’ nikol’ ne da! Vesna Od 12. 3. do 31. 3. je na kegljišču v Radovljici potekalo prvenstvo v kegljanju borbenih partij. LIP Bled sta zastopali dve moški in dve ženski ekipi. V moški ekipi LIP Bled 1 so nastopili: Hikelj Bruno, Kotnik Franci, Justin Janko, Lamovšek Ivan, Horvat Anton in Černe Alojz. Za LIP Bled II so nastopili: Kitič Zdravko, Trojar Srečo, Oblak Alojz, Mavrič Miha, Zalokar Zdravko in Žitnik Franci. Za žensko ekipo LIP Bled I so nastopile Cerkovnik Polona, Šifrer Ana, Lebar Meta in Cvetek ^Marjana, za LIP Bled II pa Žvokelj Branka, Ristič Albina, Odar Jožica in Cerkovnik Nada. Vse štiri ekipe so dostojno branile barve LIP Bled, vendar pa brez treninga niso mogle poseči po vidnejših ,mestih. REZULTATI: ŽENSKE 1. Iskra Otoče kegljev 574 2. Elani. 487 3. Plamen Kropa 474 4. Žito, Gorenjka 455 5. LIPI. 450 6. Dom. dr. J. Benedika 444 7. Iskra Lipnica 436 8. Veriga I. 433 9. HTPBled 409 10. Sukno 402 LIP II. 339 MOŠKI 1. Obrtno združenje 964 2. Veriga I. 948 3. Veriga II. 927 4. Elan I. 925 5. Elmont 900 6. Elan 11 895 7. Iskra Otoče I. 866 8. Upokojenci 862 9. LIPI. 849 10. Gorenje 847 LIP II. 691 Žitnik Franci STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC MAREC 1983 delavcev priprav- nikov učenčev v pok. šolah TOZD TOMAŽ GODEC Bohinjska Bistrica 487 4 5 TOZD REČICA 317 1 1 TOZD MOJSTRANA 65 TOZD PODNART 81 TOZD TRGOVINA 25 DSSS 82 6 Skupaj: 1057 11 6 ZAPOSLILI SO SE: — v TO Tomaž Godec: ODAR Janez, 1962 - K, LAPAJNE Mirko, 1962 - K, RAVNIK Zdravko, 1963 -SS, ŠORLI Andrejka, 1963 — SS, ISKRA Bojan, 1963 -K, CEKLIN Valentin, 1957 -SS, ŽVAN Janez, 1962 - NK in REPINC Peter, 1962 - K. — v TO Rečica: KOROŠEC Robert, 1966 -Ks, STOJC Vilko, 1964 - SS, ČOP Anton, 1959 - K, LUKAČ Zvone, 1963 - K, PFAJFAR Boris, 1963 - NK, KRIVC Marjan, 1953 - K, BREGANT Tomaž, 1963 -SS in GOGALA Bojan, 1954 — NK — v TO Mojstrana: TERAŽ Marjan, 1963 — K in DRVODERIC Martin, 1956 — NK — v TO Podnart: BLATNIK Bojan, 1966 - K, OKORN Borut, 1965 - NK in RESMAN Anton, 1961 -NK — V DSSS: TESTEN Franc, 1943 - SS Pripravniki: RAVNIK Marjan, 1962 - SS ODŠLI IZ DO: — iz TO Rečica: POKLUKAR Milan, K -sporazumno, SVETINA Mirjana, NS — sporazumno, ŠMIT Vinko, VK - upokojen inv., TONICA Nežka, 1930 — inv. upokoj. in STOJC Vilko, 1964 - v JLA — iz TO Mojstrana: CUZNAR Jože, 1946 - K -sporazumno — iz TO Podnart: RAZPET Joža, K — sporazumno RODILI SO SE: Milanju Zalokarju (TO Tomaž Godec) — sin Tatjani Hodnik in Janku Repincu (To Tomaž Godec) — sin ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame ANGELE ROZMAN se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč vsem sosedom, vsem darovalcem cvetja in vsem prijateljem in znancem za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni izreči osebju Zdravstvenega doma Bohinj za zdravljenje, pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčere Angelca, Marica, Ivica ter sinova Miklavž in-Zdravko z družinami Boh. Bistrica, 4. 4. 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta JOŽETA RAVNIKA se iskreno zahvaljujemo sosedom za vso pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni izreči dr. Džudžarju, kolektivu LIP Bled in pevcem za zapete žalostnike. ŠE ENKRAT PRAV LEPA HVALA. Žalujoči žena Francka, hči Francka in sin Jože z družinama Osnovni organizaciji sindikata TO Tomaž Godec Bohinjska Bistrica se iskreno ZAHVALJUJEM za obisk in darilo. Obenem se zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so me obiskali v bolnici ali na domu. HVALEŽNI ALOJZ SITAR Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Andrej Trojar, Branko Urh, Anton Noč, Franc Globočnik, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. Jože Ravnik Stanku Šubicu v slovo rojen kot otrok mnogoštevilne družine na skromni kmečki hriboviti posesti, je moral svoje družinsko življenje izboljšati še z drugim delom. Sprva se je za nekaj časa zaposlil pri gozdarjih, kjer je opravljal razna dela, aprila 1950 pa je pričel z delom v našem kolektivu. Zaposlil se je kot skladiščni delavec na skladišču žaganega lesa in tam ostal do svoje upokojitve leta 1966. Kljub svojim letom je opravljal težka in zahtevna dela kot so bila nakladanje vagonov in skladanje desk v kope. Šele nekaj let pred upokojitvijo je bil prerazporejen na vkladanje desk v sušilnico, prav tako na skladišču žaganega lesa. Vest o njegovi nenadni smrti je njegove sodelavce in prijatelje pretresla. Z bolečino ugotavljamo, da ga je smrt prerano iztrgala iz naših vrst. Njegova življenjska pot ni bila lahka. Že v mladosti je v rojstni vasi Hotavlje v Poljanski dolini spoznal, kako trdo je življenje revne kmečke družine. Še kot otroku se mu je pri težkem gozdnem delu smrtno ponesrečil oče, kar je še povečalo revščino v družini. S sedmimi leti je zapustil rojstno hišo in si z delom pastirja in hlapca služil vsakdanji kruh. Namesto veselih otroških let, topline doma in brezskrbnega življenja je prezgodaj spoznal, kako trdo in neusmiljeno je življenje. V najtežjih letih naše zgodovine se je odzval klicu zatiranih in pomagal pravičnemu boju za osvoboditev. V osvobojeni domovini je doživljal najbolj srečne dneve. Bogat z delovnimi izkušnjami se je zaposlil v našem podjetju, kjer je skupaj z ostalimi sodelavci pomagal pri obnovi in razvoju lesne industrije. Od začetka do upokojitve je opravljal zahtevno delo kot robilničar in upravljalec polnojarmenika. Nešteto kubičnih metrov hlodov je razžagal v deske, tako potrebno surovino pri obnovi domovine. Vsako delo je opravljal sproščeno in z veseljem. Kot človek in prijatelj je bil izredno skromen, natančen, pošten in delaven. Tudi v letih upokojitve ni miroval in je nadaljeval z delom, da bi svoji družini zagotovil lepše življenje. Pretežka so bila bremena, ki jih je nosil. Z njim smo izgubili iskrenega tovariša in prisrčnega sodelavca. V slovo V zelo kratkem časovnem obdobju smo delavci TO TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica ponovno izgubili tri naše nekdanje dolgoletne sodelavce. Iz naše sredine so odšli ljudje, ki so bili zaradi skromnih domačih življenjskih razmer že iz rane mladosti navajeni trdega dela, ljudje, ki so z nami vred s svojimi delovnimi uspehi mnogo prispevali k razvoju našega podjetja. Tò so bili ljudje, ki so se kmalu po končani zadnji vojni vključili v nemalokrat težko delo, ki mnogokrat ni poznalo osemurnega delavnika, večkrat pa tudi prostih dni ne in mnogokrat izpostavljeno slabim vremenskim pogojem. Vključili so se v obnovo porušene domovine in kasneje pri razvoju našega in drugih lesnih obratov. Bili so to pridni, disciplinirani, vestni, požrtvovalni ter tovariški delavci, zmogli so vse težave, ki jih je takrat in kasneje prinašalo to skupno delo. Lahko so bili na svoje in skupne uspehe ponosni, mi vsi pa smo jim za I te uspehe dolžni izreči vso zahvalo in priznanje. Njihovega vloženega dela v naš skupni razvoj ne bomo mogli nikdar pozabiti. Marija Ropret se je prav tako kmalu po zadnji vojni zaposlila v naši delovni organizaciji. Zaposlila se je na žagi Boh. Bela, kjer je ostala vse do njene ukinitve. Nato je krajši čas delala v tovarni lesne moke Soteska, novembra 1956 pa je prišla oz. pričela z delom v TO TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica, kjer je ostala vse do svoje upokojitve avgusta 1980. leta. Vrsto let je delala kot delavka na skladišču žaganega lesa in je tako kot pred prihodom v našo TO delala na različnih delih, nemalokrat težkih delih za ženske roke. S pričetkom proizvodnje opažnih plošč je pričela delati v tem obratu. To so bila tudi zadnja dela pred zasluženo upokojitvijo, ki je pa žal ni uživala dolgo, komaj dve leti in pol, pa še to v dolgi in težki bolezni. Alojz Zupanc je prišel v našo kolektiv takoj po končani zadnji vojni. Zaposlil se je na žagi Boh. Bela, na delovnih mestih, kakor je pač narekovala potreba, vendar je večino svojega delovnega čaša prebil na žamanju desk, ki je za dober izkoristek lesa zelo pomembna zadeva. Delo je zelo dobro poznal, saj je vse svoje življenje posvetil delu v gozdarstvu, kjer je delal pri spravilu oz. dovozu lesa na žagi in delu v lesni industriji. Po ukinitvi žage na Boh. Beli se je zaposlil v tovarni lesne moke v Soteski, od koder je leta 1962 odšel v zasluženi pokoj.