GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUB. L3ANA ŠT. 7-8 LETO VIII Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin. Jože Lejko in Tone Novak — Uredil Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani Kaj je pokazal obračun za I. polletje 1969? VEVČE, JULIJ, AVGUST — Delavski svet podjetja je kot glavno točko dnevnega reda na svoji seji dne, 28. VII. 1969 obravnaval obra-cun za I. polletje 1969. Ob sicer normalnem, na nekaterih sektorjih Pa povečanem prizadevanju gospodarjenja, je vendar na ugotavljanje uspeha podjetja v omenjenem obdobju vplival novi zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka gospodarskih organizacij. Da bi bili člani kolektiva in bralci našega lista pravilno obveščeni o dogajanjih, navajamo nekatere važnejše podatke: A — Izvršitev plana proizvodnje V prvem polletju 1969 je bila ponovno dosežena rekordna proizvodnja papirja. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je narasla kar za 2,6 %, kar predstavlja 440 ton papirja več. Če pa bi Proizvajali samo klasične pa-Pinje, bi proizvodnja narasla še 300 ton. Zasluge za ta porast imajo ljudje z znižanjem zastojev m izmeta, ter s povečanjem brzin na papirnih strojih. Pri izdelkih se je povečal delež brezlesnih papirjev, za kar 9 % pa se je pove-cal tudi izvoz. Zmanjšal se je delež papirjev za ofsetni tisk, več pa je bilo izdelanega pelurja, bankposta in ciklostila. Pri sred-njefinih papirjih pa je prevladoval kuler za eksport. Nezadostna naročila so bila vzrok, da je načrt proizvodnje premazanih papirjev izpolnjen le do polovice. Tudi proizvodnja lesovine je za 9 % manjša od predvidene. To Pa je spričo uporabe finejših prebiralnih sit, za dosego boljše kvalitete vlaken razumljivo. Porast je zaznati tudi pri proizvodnji električne energije. S proizvodnjo domače energije, je bilo kritih 55 % potreb. Za 1,1 o/o se je povečala tudi stopnja izkoriščanja zmogljivosti in dosegla 90,6 “/o. Izmet na premaznem stroju se le v primerjavi z lanskim letom znatno znižal, iz meseca v me-sec se še znižuje, tako da znaša sedaj le še 22,5 “/o. Posebno dobri lezultati so doseženi pri premaznem papirju »Slavija«, kjer je le se okoli 150/0 odpadka. Povečana le bila brziha papirnih strojev za 4 %> ki je bila pri normalnih pogojih odvisna od zmanjšanja poprečne gramske teže papirja za 2,2%. To pa so narekovala naročila, ki so zahtevala tanjše papirje. Skupni napori ljudi v proiz-vodnji in pa oddelka za vzdrževanje so bili kronani z lepimi uspehi. Zastoji strojev so se zmanjšali za 17%, ali 240 ur. Največji padec zastojev lahko beležimo pri nujnih in tedenskih Popravilih, kakor tudi pri letnih remontih. ® — Prodaja papirja — stanje surovin Prodaja papirja se je povečala Po količini za 4%, po vrednosti Pa za 14 %. Čeprav v osnovi ni bilo bistvenih sprememb v cenah Papirjev, je na povečanje prodajne vrednosti vplivala prodaja Premazanih papirjev in pa višje cene za izvozne izdelke. Za primerjavo navajamo indeks fakturirane realizacije glede na leto 1968, ki znaša po vrednosti za domači trg 106,9, za izvoz pa 135,6, v poprečju pa 113,8. Doma je bilo Prodanih 66% proizvodov, v iz-yoz pa 34 %. od celotnega izvoza le slo 97% blaga na konvertibilno področje in le 3 % na vzhod oz. klirinško področje. Razumljivo je, da je s porastom proizvodnje porasla tudi poraba surovin. Ta je dosegla glede na planirano porabo 101,5% pri vlakninah, 125,7 % pri kaolinu, 103,5% pri kleju in 111% pri aluminijevem sulfatu. C — Osebni dohodki Osebni dohodki so v primerjavi z letom 1968 precej porasli. Najmanjše poprečje je bilo meseca januarja — 1.126,11 din, največje pa marca —■ 1312,69 din. Poprečje vseh 6 mesecev pa znaša 1.236,60 din, kar je za 15,8 % več kot v lanskem letu. D — Kadrovski podatki in delovno razmerje V I. polletju je bilo zaposlenih na Vevčah 956 ljudi, kar je le za enega manj kot lansko leto f9&7>. Na novo je bilo sprejetih 20 moških in 3 ženske in to: 1 z višjo izobrazbo, 4 s srednjo šolo, 11 s poklicno šolo, s popolno osemletko in tečajem 2, z nepopolno osemletko pa 5. Večina novospre-jetih je iz okolice — 19, iz drugih krajev Slovenije 2, iz drugih republik pa 2. Od tistih, ki so odšli iz podjetja, je bilo le enemu disciplinsko odpovedano, vsi drugi pa so normalno prekinili delovno razmerje. Od 1,037.400 možnih ur je bilo 10,62% izgubljenega časa. Zlasti je še vedno previsok izostanek zaradi bolezni, ki znaša kar 4,85 %. Manjši so bili izostanki zaradi dopustov (4,46%), orožnih vaj in predvojaške vzgoje (0,09 %), porodništva (0,83 %) pa tudi neopravičenih izostankov je bilo 0,02 %. E — Uspeh podjetja za polletje Ker je način ugotavljanja dohodka bistveno drugačen kot v preteklem letu zaradi novega zakona, je primerjava s preteklim letom skoraj nemogoča. Ob upoštevanju sprememb' pa je le ugotovljeno, da se je realizacija z istim razdobjem preteklega leta povečala za 13 %, pokritje je večje za 8,69 %, fiksni stroški so večji za 14,6%. dobiček pa je dosežen po planu komaj s 14,9% ali le 42,8% v razmerju z lanskim letom. Zal je šla tudi likvidnost podjetja navzdol, ker so se povečale zaloge materiala, posebno pa terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. To pa je povzročilo nujne posledice, da se je moralo podjetje večkrat zateči k rezervnim skladom za dvig osebnih dohodkov, od časa do časa pa je bil celo blokiran žiro račun. Že v I. polletju so bili indeksi, glede na letni plan doseženi pri izdatkih z 62,1, pri dohodkih s 64,2, pri dobičku pa le 22,5%. Sklad skupne porabe je bil izkoriščen z 52,12%. Glavni potrošniki tega sklada so biliy stanovanjska izgradnja, izobraževanje, rekreacijski prispevki vseh vrst in dotacije za družbeno-po-litično dejavnost zaposlenih. Enemu srečno na poti, drugemu mnogo uspeha na novem delovnem mestu! VEVČE, JULIJ, AVGUST — Komercialni direktor, mgr. oec. Drago Marolt zapušča svoje delovno mesto. Službo v podjetju je nastopil 1. 9. 1960. Kot dober strokovnjak, verziran v komercialnih poslih, gibčen pri poslovnih in drugih odločitvah, je tudi v kritičnih časih dobro zastopal komercialne interese podjetja in lahko rečemo, bistveno pripomogel v tem času napredku tovarne in razširitvi tržišča. Sedaj odhaja v ZDA, kjer bo vodja predstavništva zvezne gospodarske zbornice. Na seji DS dne 28. 7. 1969 se mu je direktor podjetja zahvalil za uspešno sodelovanje v devetih letih in dal priznanje njegovemu prizadevanju. Pred njegovim odhodom mu želimo srečno na nov,i delovni dolžnosti, za naše bralce pa postavljamo dvoje vprašanj: S kakšnimi občutki odhajate iz Vevč? Moj prvi kontakt z Vevčami izvira še iz študentskih let po športni liniji »Papirničarja«. Dru- Mgr. oec. Drago Marolt ho odšel na novo delovno dolžnost gl kontakt z vevško papirnico sem »priženil. Zadnjih devet let sem preživel na Vevčah in v papirnici. Postal sem Vevčan, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Let, ki sem jih preživel v papirnici, se bom vedno z veseljem spominjal. Res je, da so bili včasih tudi neprijetni trenutki, predvsem ko z nekaterimi koncepti investicijskih in organizacijskih odločitev nisem uspel, vendar so to le nepomembni detajli nekega zavzetega življenjskega obdobja. Zato seveda odhajam na novo delovno mesto kot Vevčan, ki bo vedno z delom svoje biti na Vevčah. Kaj želite tovarni in kolektivu? Tovarni želim, da bi še nadalje visoko nosila prapor jugoslovanskega papirniištva, kolektivu pa seveda visoke osebne dohodke. In končno imam še eno osebno željo — da bi nogometni klub »Slavija« še nadalje uspešno nastopal v slovenski ligi. * Ob odhodu tovariša Draga Marolta z delovnega mesta direktorja komercialnega sektorja je bilo treba vodstvo komercialnih služb zaupati novemu strokovnemu sodelavcu. Ta naj bi nadaljeval delo na tem področju ih zastopal podjetje na domačem in tujem tržišču. Po rednem razpisu je DS izbral diplomiranega ekonomista, tovariša Janeza Lednika, dosedanjega vodjo kapitalne izgradnje. Tovariš Lednik je v podjetju že od leta 1955. Največ je delal v gospodarsko-računskem sektorju, zato pozna podrobno življenje tovarne. Samoupravni organi so prav tako gotovo pravilno postopali, ko so zaupali dolžnost takemu strokovnemu in družbenopolitičnemu delavcu. Zanima nas dvoje vprašanj, eno, ki se tiče starega delovnega mesta, drugo pa zadeva vaše novo delovno mesto. Prosimo za odgovor, kakšni so načrti za bodočnost, ki se tičejo modernizacije tovarne in če so, ali jih bo možno doseči v doglednem času? Dajati prognoze o naših načrtih za bodočnost je precej nehvaležna stvar. Posebno je to težko pri investicijah in modernizacijah, ko so zmerom vezana na velika finančna sredstva. Uresničitev programov je odvisna ne samo od lastnih sredstev in finančnega uspeha podjetja, temveč še bolj od bank, mednarodnih finančnih institucij, kjer se situacija iz dneva v dan menja. Pri nas je težava tudi v tem, da imamo še velika bremena iz prejšnjih rekonstrukcij, največ pa za premazni stroj. Kljub tem težavam pa .imamo v podjetju, če lahko tako rečem, dva osnovna programa, ki zajemata naše načrte za kratkoročni in dolgoročni razvoj. Prvi program zajema niz rekonstrukcij, modernizacij in racionalizacij starih, obstoječih strojev in naprav. Ta program smo praktično že začeli uresničevati. Kot prva faza tega programa bo oktobra letos rekonstruiran III. papirni stroj in bo vanj vgrajena klej na stiskalnica z moderno pripravo snovi. S to rekonstrukcijo bomo znatno izboljšali opremo III. papirnega stroja in bomo lahko izdelovali kvalitetnejše površinsko klejene in pigmentirane papirje za tržišče ter surovi papir za premaz. Naslednje faze tega programa pa zajemajo več rekonstrukcij t. j. IV. papirnega stroja, priprave snovi za II. in III. papirni stroj, racionalizacijo dodelave papirja, nabavo stroja za visoki lesk pri premazanih papirjih in razširitev kotlarne. Ta program nameravamo izvesti s pomočjo posojila pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj, kjer imamo vložen zahtevek. Pričakujemo eksperte te banke po počitnicah tj. jeseni, ko banka prične z delom, kakor smo dobili obvestilo. Pri financiranju tega projekta pričakujemo tudi pomoč pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, ki nam je bila neuradno že obljubljena. S to modernizacijo bi lahko držali korak še nekaj let vštric z naraščajočo konkurenco na doma- čem in tujem tržišču. Seveda pa je uresničevanje te naloge odvisno od finančnega rezultata podjetja, ker moramo zbrati velika sredstva za potrebno lastno udeležbo pri financiranju. Drugi program pa predvideva postavitev novega V. papirnega stroja z vsemi potrebnimi napravami in s kapaciteto 40 do 50 tisoč ton letno. Kakšne šo šanse za uresničitev te investicije, je danes težko preceniti. Na to bodo vplivali mnogi faktorji, predvsem pa vprašanje, ali bomo uspeli zbrati dovolj lastnih sredstev, ki bi dale možnost za najetje dodatnih bančnih kreditov. Mnogo pa je odvisno tudi od količine, kvalitete in rentabilnosti izvoza, ki nam mora omogočiti devizno kreditno sposobnost. Kaj pričakujete od novega delovnega mesta in kaj je naša skupna dolžnost za osvojitev čim širšega tržišča? Na novo delovno mesto prihajam z mešanimi občutki. Poudariti moram, da so okoliščine, ki Novi komercialni direktor, dipl. oec. Janez Lednik vladajo na tržišču, vse prej kot ugodne. Zaskrbljen sem predvsem nad naslednjimi pojavi in problemi : — Naraščanje cen reprodukcijskemu materialu, ki je najbolj očitno pri vseh vrstah celuloze na zunanjem in domačem tržišču. Pri tem moramo računati s splošnim pomanjkanjem celuloze, ki lahko traja še več let, kar potrjujejo prognoze vseh mogočih inozemskih virov, zato bo preskrba z vlakninami v bodoče mnogo težja kot do sedaj. — Drugi problem, kateremu bomo morali posvetiti veliko truda, je razširitev tržišča za naše premazane papirje, ki mora teči vzporedno z neprestanim dvigom kvalitete in asortimenta teh papirjev. Naš cilj je, zasidrati se čim bolj trdno na domačem tržišču teh papirjev ter postopoma osvajati kupce, da bi bile naše (Nadaljevanje na 2. strani) Gibanje proizvodnje v mesecu juliju 1969 Plan ^eno Izkoriščene zmogljivosti Papir .... 100 99,7 I. — VII, 69 I. 1968 Lesovina ... 100 127,1 90,4 89,8 Proizvodnja papirja v mesecu juliju ni dosegla planirane količine zaradi visokih zalog nedokončane proizvodnje ob koncu meseca, ker je bila sicer bruto proizvodnja na papirnih strojih normalno visoka. Zastoji na PS so bili nizki, nižji je bil tudi izmet, tako pri klasičnih vrstah, kakor tudi pri premaznih papirjih. Pri slednjih smo zabeležili v poprečju le še 15 Vo izmeta, vendar prevladujejo enostransko premazni papirji »Slavija«. Planirano količino lesovine smo v juliju prekoračili kar za 27 j Vrt, ker smo uporabljali redkejša sita premera luknjic 0,8 mm, nizki pa so bili tudi zastoji na brusilnikih. Gibanje proizvodnje v mesecu juniju 1969 Plan ženo Izkoriščene zmogljivosti Papir .... 100 91,3 I. poli. 69 1. 1968 Lesovina ... 100 98,5 90,6 89,8 Plana proizvodnje papirja v mesecu juniju nismo dosegli predvsem zaradi remonta II. PS in povečanja zalog nedokončane proizvodnje konec junija. Sicer pa so bili zastoji na PS minimalni pa tudi izmet ni bil visok. Pri klasičnih vrstah smo* zabeležili 7,8 % izmeta, pri premazanih pa le še 21 Vr, Tudi plana proizvodnje lesovine nismo dosegli, ker smo uporabljali finejša sita. Enemu srečno na poli, drugemu mnogo uspeha na novem delovnem mestu! (Nadaljevanje s 1. strani) moderne naprave čim bolj izkoriščene. Zadovoljiv poslovni uspeh bi dosegli le tedaj, ko bosta proizvodnja in prodaja premazanih papirjev vsaj enkrat večja kot sedaj. — Za dosego tega cilja pa bo potrebno uvesti najsodobnejše in priznane metode obdelave tržišča in vsaj tiste discipline marketinga, ki so v današnjem času nujno potrebne. Ne delam si utvar, da bo ta naloga lahka. Zato' bo potrebno, poleg metod, tudi nov delovni duh in ekspanzivna poslovna politika, za to pa bodo spet potrebni tudi novi kadri ne samo v domači in tuji prodajni službi. Pomanjkanje kadrov v komerciali nas tare že dalj časa, točno rečeno od tedaj, ko so se razmere toliko spremenile, da kader, ki je bil zadosten za distribucijo papirja, ne more vršiti funkcije aktivnega činitelja na tržišču. Ta problem je stopil v ospredje s pričetkom proizvodnje posameznih papirjev, ko smo ugotovili, da je nujno izredno intenzivno obdelovanje tržišča po komercialni in tehnični plati. — Poleg niza odprtih problemov bi omenil samo še enega, s katerim smo se že večkrat pričeli ukvarjati, vendar brezuspešno. Sedanje mnogo širše poslovanje, zaradi mnogih novih artiklov, postavlja problem »programiranja« prodaje, proizvodnje in nabave še mnogo ostreje. Preiti moramo čimprej na bolj sistematičen način tega programiranja, kar pa bo možno le s sodelovanjem ih skupnimi napori vseh služb. Kako bomo pričeli reševati ta problem, je težko reči vnaprej, vendar menim, da nekaj več reda, sistema in metodike lahko vpeljemo že kmalu in tudi rezultati ne bodo izostali. Teh nekaj nanizanih problemov bo mogoče rešiti s skupnimi na«-pori vseh služb oz. celega kolektiva. Kvaliteta naših proizvodov se mora še vnaprej povečevati in to nam bO' dalo možnost še za bolj uspešno poslovanje. Izredno povečanje zunanjetrgovinskega poslovanja, posebno tevoza v zadnjih letih dokazuje, da naš strokovni kader uspešno premaguje vse težave in zahteve, ki jih postavlja zahtevno zunanje tržišče. Končujem pa z ugotovitvijo, da so splošno finančno stanje podjetja, zadolžitve in nelikvidnost velike ovire, ki nam otežkočajo uspešno preusmeritev poslovne politike in doseganje večjih poslovnih uspehov. Izvršitev proizvodnega plana za L polletje v Celulozi MEDVODE, JULIJ, AVGUST — Uspeh tovarne zaradi novega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka ni povsem primerljiv z letom 1968, vendar pa bodo bralci iz navedenega dobili pravilno sliko. Proizvodnja našega osnovnega izdelka — celuloze — je bila v tem obdobju nekoliko nižja od lanske v istem času. Proizvodni načrt je bil dosežen 95,1 %, glede na lansko leto pa 93,6. Vzroke za manjšo proizvodnjo je iskati v zastarelosti proizvodnih strojev in naprav, zaradi česar so precej porasli zastoji ob popravilih. Stanje na tržišču z lesom je narekovalo uporabo slabših surovin in žamanja, kar je tudi vplivalo na količino proizvedene celuloze. Se vedno premajhna naročila za pinotan pa so bila v tesni zvezi z njegovo proizvodnjo. Nasprotno pa je stanje pri celulozi, po kateri je že dalj časa veliko povpraševanje doma in na tujem tržišču. Zaradi pomanjkanja lesa je poskočila tudi njegova tržna cena, analogno temu pa smo morali korigirati prodajne cene naših izdelkov. Veliko težav nam dela splošna nelikvidnost (zmožnost plačevanja) vseh podjetij v Sloveniji in po celi državi, kar se je odražalo v preteklosti in je aktualno tudi pri nas še sedaj. Kdaj bo tako stanje minilo in kdaj se bo rešil ta največji problem, je le težko predvideti. Izkoriščenost osnovnih kapacitet (kuhalnikov) je bila za 0,3 % večja kot v istem času lani, prav toliko pa tudi produktivnost. Osebni dohodki so od lanskega leta porasli za 11,3 Vo, tj. od poprečnih 1050,40 din na 1159,10 din. Vrednost točke za 12 preteklih mesecev od vključno' avgust 1968 do vključno julij 1969. Brusilnica ............3,40 Lepila-polnila .... 3,61 I. PS..................3,48 II. PS.................3,58 III. PS................3,78 IV. PS ....... 3,57 Strojna dodelava . . . 3,00 brez točka/ur za normo.............3,43 Ročna dodelava . . . 2,84 brez točka/ur za normo.............3,60 Energetika.............3,52 Premaz ................3,47 Vzdrževanje .... 3,57 Razkladale!............2,79 brez točka/ur za normo.............4,47 Strokovne službe . . . 3,40 Podjetje...............3,32 Finančna likvidnost podjetja VEVČE, JULIJ, AVGUST — Takoj uvodoma moramo ugotoviti, da je ekonomski položaj podjetja zaskrbljujoč. To dokazuje finančna struktura sredstev in virov sredstev v letu 1967, 1968 in 30. 6. 1969. Da podkrepimo svojo ugotovitev, si oglejmo podano tabelo. Na podlagi teh podatkov ugotovimo: 1. Celotna sredstva so se povečala v primerjavi z letom 1967 za 24,1 %, z letom 1968 pa samo 4,2 Vo. 2. Premiki posameznih vrst sredstev kažejo, da se povečuje delež denarnih sredstev in terjatev, znižuje pa se delež zalog finančnih naložb in osnovnih sredstev. 3. Temu primemo se spreminja tudi struktura virov sredstev. Občutno se povečujejo tekoče obveznosti, zmanjšujejo pa dolgoročne obveznosti in lastna sredstva. Zaradi takšnega gibanja sredstev in virov želimo osvetliti posamezne skupine sredstev in virov. Ker nam je v nekaterih primerih dana možnost primerjave s stanjem v slovenskem gospodarstvu, bomo navezali posamezne primerjave z ugotovitvami za SRS. 1. Razmerje med tekočimi naložbami in tekočimi obveznostmi Med tekoče naložbe smo upoštevali: denarna sredstva, terjatve in zaloge. Med tekoče obveznosti Sredstva................... Osnovna sredstva poi sedanji vrednosti ................. pa: kratkoročne bančne kredite, obveznosti do dobaviteljev, obveznosti do družbe in do delavcev. To razmerje znaša: leto 1967 1968 1969 v podjetju 1,69 1,47 1,40 v SRS . . . 1,43 1,33 V svetu se uporablja kazalec 2,0, kar pomeni, da tekoče naložbe vedno več financiramo iz tekočih obveznosti. Zaključek je ta, da je finančna stabilnost vedno slabša in vse težje poravnavamo zapadle obveznosti. 2. Medsebojna zadolženost Problem medsebojne zadolženosti je tolikšen, da je pričel ovirati poslovanje tudi tistih podjetij, ko so itneli vse pogoje za uspešno poslovanje. Poravnava medsebojnih terjatev in obveznosti (kliring) v letu 1968 položaja ni izboljšala, pač pa poslabšala. To dokazuje gibanje skupnih terjatev in njihovega deleža v celotnih sredstvih: Leto Indeks Struktura 1967 1968 1969 67/69 68/69 1967 1968 1969 Sredstva 128.225 Terjatve 36.266 152.797 52.446 159.169 61.633 124,1 169,9 104,2 117,5 100 28,3 100 34,3 100 38,7 Iz navedenega lahko zaključimo, da skupne terjatve občutno hitreje naraščajo kot sredstva in Terjatve od domačih kupcev Terjatve od kupcev v tujini V SRS ...................... dosti hitreje kot realizacija. To nam kaže tudi kazalec vezave dnevov: 1966 1967 1968 1969 41 60 72 101 77 62 44 44 41 48 54 To je še poglobilo nesorazmerje med terjatvami in obveznostmi oz. vedno dalje kreditiranje poslovnih partnerjev, kar se nanaša pretežno na partnerje v državi. V SRS je delež terjatev v skupnih sredstvih 1967. leta 19,7 °/o in leta 1968 22,3 %. Navedeni podatek kaže, da smo mnogo nad slovenskim poprečjem. 3. Gibanje osnovnih sredstev Naraščanje sedanje vrednosti osnovnih sredstev pomeni povečanje proizvodne sposobnosti, kar bi moralo kazati na ugodnejše finančne rezultate. V našem primeru je delež osnovnih sredstev v celotnih sredstvih takle: v 000 din leto Indeks Struktura 1967 1968 1969 67/69 68/69 1967 1968 1969 128.225 152.797 159.169 124,1 104,2 100 100 100 54.849 59.646 56.363 102,8 94,5 42,8 39,0 35,0 Podatki kažejo, da se je delež znižal. To pomeni, da gibanje osnovnih sredstev ni usklajeno z drugimi kategorijami sredstev. Vendar pa ta sredstva ne zadoščajo za fizično in ekonomsko izrabljena osnovna sredstva. 4. Financiranje z lastnimi sredstvi V tem poglavju se bomo dotaknili temeljnega problema, tj. kolikšen delež zajemajo lastna sredstva in tuja sredstva v virih sredstev. Ker je akumulativnost podjetja relatvino nizka, od 1965. leta dalje pa smo vsa razpoložljiva sredstva vlagali v investicijske naložbe ob pomoči tujih kreditov (bank in komercialni krediti), je kazalec razmerja tujih nasproti lastnim sredstvom takle: Leto 1967 1968 1969 Podjetje . . 1,02 1,35 1,41 V SRS . . 0,99 1,17 V svetu velja pravilo, da to razmerje nikakor ne bi smelo biti boljše od 1,0, kar pomeni, da mo- ra najmanj 50 P/o vseh finančnih virov predstavljati lastna sredstva. V našem primeru pa je komaj: 49 % v letu 1967, 43 »/o v letu 1968 in 42% v letu 1969. Tuja sredstva bi morala biti pretežno dolgoročna, kratkoročna pa samo kot dopolnilo. V našem podjetju pa dolgoročna sredstva stagnirajo, kratkoročna pa gledano v strukturi v močnem porastu: 1967 je 26,1 P/o, 1968 je 32,8 % in 1969 že 37,3 %. Ta trditev nam dokazuje tudi struktura financiranja obratnih sredstev z dolgoročnimi sredstvi: Leto Indeks 1967 1968 1969 67/69 68/69 Obratna sredstva 56.648 73.590 83.500 147,4 113,5 Dolgoročne obveznosti 31.370 37.537 33.694 107,4 89,8 Rast obratnih sredstev in vedno nižje kritje iz dolgoročnih sredstev ima za posledico slabšo likvidnost podjetja. Večkratno sposojanje rezervnega sklada za dvig osebnih dohodkov daljša doba blokacije žiro računa in nepravočasno plačevanje obveznosti. Za reševanje teh problemov lahko nakažemo nekaj rešitev: 1. Maksimalno vlaganje v obratna sredstva in doseženega dobička po zaključnih računih. 2. Povečati akumulativnost podjetja z znižanjem stroškov in hitrejšim obračanjem kapitala. 3. Najemati dolgoročne kredite Struktura 1967 1968 1969 100 100 100 55,4 51,0 40,4 in s tem izboljšati strukturo financiranja obratnih sredstev. Struktura virov sredstev v tujini temelji v znatno večji meri na lastnih sredstvih ter dolgoročnih obveznostih, kar krepi samostojno in stabilno politiko podjetja. To mora biti naša naloga. Aleksander Vavpotič 5. Zaključek Smo soustanovitelji podjetja »Gorjana« Že uvodoma dana trditev, da je struktura financiranja podjetja izrazito nezadovoljiva, navedena analiza potrjuje. Naše podjetje bo ostalo občutljivo za vsako najmanjšo spremembo kreditno-mo-netame politike doma in v tujini. Visoki stroški zaradi nepravočasnih plačil obveznosti bo zmanjšalo že tako nizko akumulativnost podjetja. Pomanjkanje likvidnih finančnih sredstev bo predvidoma imelo dve zelo nezaželeni posledici: težave pri pravočasnem dvigu osebnih dohodkov, češče tožbe dobaviteljev za plačilo svojih terjatev. VEVČE, JULIJ, AVGUST — Samoupravni organi so razpravljali o dokumentaciji ekonomske upravičenosti ustanovitve podjetja »Gorjana«. S sklepom delavskega sveta Združenih papirnic Ljubljana dne 28. 7. 1969 je podjetje postalo ustanovitelj »Gorjane«. V sklopu Združenih papirnic je soustanovitelj še Tovarna celuloze Medvode, nadalje papirnica Količevo in Kartonažna tovarna Ljubljana. Predmet poslovanja novega podjetja je: Nakup in prodaja gozdnih asortimentov, predvsem celuloznega lesa, žagarskih odpadkov za predelavo v celulozo, ter nabava in prodaja celuloze. Ustanovitelji jamčijo za podjetje skladno s pogodbo o medsebojnih pravicah in dolžnostih, ki jih citira 124. člen zakona o podjetjih. * 1 II. III. IV.. S Pogodba združuje sredstva za skupno poslovanje. Po tej pogodbi je podjetje vložilo v novoustanovljeno podjetje 10.000 din. »Gorjana« se bo konstituirala do 30. septembra 1969. FINANČNA LIKVIDNOST PODJETJA V celih din Indeks Struktura leto 1967 1968 1967 1968 1969 A. SREDSTVA 31. XII. 1967 30. VI. 1968 31. XII. 1968 30. VI. 1969 = 100 = 100 1. Liikvidna sredstva . . 3,953.109 8,811.795 4,231.145 5,932.705 150,1 140,2 0,1 2.8 3,7 2 Terjatve 36,265^696' 46,245.574 52,446.129 61;Gi32.92|2 169,9 117,5 28,3 34,3 38,7 3. Zaloge 16,428.949 13,722.688 16,912.734 15,933.905 97,0 94,2 12,8 11,0/ 1.0,0 4. OBRATNA SREDSTVA 56,647.753 68,780.021 73,590.008 83,499.532 147,4 113,5 44,2 48,2 52,4 5. Finančne naložbe . . . 16,728.156 17,402.011 19,561.259 19,305.580 115,4 98,7 13,0 12,8 12,1 6. Osnovna sredstva . . . 54,848.590 62,542.491 59,645.842 5,6,363.484 102,8 94,5 42,8 39,0 35,5 CELOTNA AKTIVA . . 128,224.499 148,721.523 152,797.109 159,168.596 124,1 104,2 100 100 100 B. VIRI SREDSTEV 1. Tekoče obveznosti . . 33,523.213 42,156.213 5.0,187.632 59,441.014 177,3 118,4 26,1 32,8 37,3 2. Dolgoročne obveznosti 31,369.594 41,486.750 37,537.049 33,693.551 107,4 89,8 24,5 24,6 21,2 3. Lastna sredstva . . . 63,331.782 65,081.560 65,072.428 66,034.031 '104,3 101,5 49,4 42,6 41,5 CELOTNA PASIVA . . 128,224.499 148,724.523 152,797.109 159,168.596 124,1 104,2 100 100 100 Prizadevanja sindikatov za družbenoekonomski razvoj Ljubljane Sindikati ne morejo podpirati idej o razširitvi privatne zdravniške prakse Na konferenci, ki jo je sklical Mestni sindikalni svet julija me-s®9a’ so razpravljali o gospodarskih gibanjih in perspektivah razvoja Ljubljane. Glavni referat na to lemo je prikazal prizadevanje sindikatov na tem področju. Poudarili so, da je to zahteva vseh delavcev v kolektivih, češ oa je vedno manj neprizadetih opazovalcev in malodušnih kriti-zerjev, vedno več pa takih, ki žete čim lepše mesto in njim dostojno življenje. Omenili so, da zaznamujejo v gospodarstvu močan porast proizvodnje in prometa. Nad gospo-uarsko dinamiko, ki vsebuje ved-n° hitrejši dvig industrijske proizvodnje, produktivnosti dela, porast izvoza, investicijske in osebne potrošnje in dvig zaposlovanja, je mnogo protislovnih ugibanj, ocen in predlogov. Eni ocenjevalci tega stanja so optimisti, nekaj pa je tudi še pesimistov. Razprave na občnih zborih strokovnih sindikatov so pokazale, da obstoja tudi neskladje in nezadostno razumevanje med posameznimi dejavnostmi — trgovino in industrijo, gospodarstvom in šolstvom, zdravstvom itd. V referatu je razložena projek-eija o možnostih gospodarskega in družbenega razvoja Ljubljane, bi jo je pripravil Zavod za ana-iize in cene. S tem je odprta tudi javna razprava v teh zasnovah. Predlagajo, da je naloga nas vseh, zlasti pa sindikalnih organizacij, da poiščemo odgovore na naslednja osnovna vprašanja: — Kakšne so ocene gospodarskih gibanj v preteklem letu in v prvih mesecih letošnjega leta na ljubljanskem področju? —• Kaj pomeni Ljubljana v slovenskem gospodarskem prostoru? — Kam usmeriti naše skupne napore v bodoče? •— Katere gospodarske nosilce bomo predvsem podpirali in razvijali? Ob ocenjevanju gospodarskih gibanj zadnjega obdobja je ugotovljeno, na podlagi podatkov iz lanskega leta, da se bo realni obseg dobrin, ki jih proizvaja industrija, v dveh letih povečal za nekaj manj kot 30*Vo’, pri gradbeništvu pa celo za 35 do 40 dodatku brizgalne vode. Prebiralna sita so imela premer luknjic od 1,05 do 1,65 mm. Tako prebrano lesovino so nadalje prebirali v napravi s hidro-sikloni, zmogljivosti 100—800 litrov v minuti. V tako prebrani lesovini so bile določene posamezne frakcije, vsebina trsk in sposobnost odvodnjavanja. Za določitev trsk je bil uporabljen PFI-Mini-Shive aparat, pri katerem poteka določitev s pomočjo frakcionira-nja na okroglih regah širine 0,080 mm. PFI ploščni refiner daje tudi zelo dobre rezultate pri razvlak-njevanju rafinerne snovi v bi-u-silnici. E — H. Liebmann: Uvajanje industrijskih odpadnih vod v reke in njihov učinek V nasprotju od sestave odpadnih voda se spreminja biokemična slika reke v odvisnosti od toka, obremenitve pred dotokom odpadne vode in geologije tal, po katerih teče. Glede na to je potrebno že pri načrtovanju čistilne naprave izvesti biokemično preiskavo vode. V biološkem delu čistilne naprave in v reki prisotni mikroorganizmi se lahko prilagodijo snovem, ki s,e nahajajo v odpadni vodi. Prilagoditev vodnih bakterij na gotove strupe je v aerobri fazi večja kot v anaerobni. Pri določitvi kakovosti tekoče vode je potrebno upoštevati vse biokemične poteke. Glede na to je bil izdelan poskusno kakovostni nomogram, ki vsebuje naslednje podatke: 1. Vsebina kisika ih nasičenost s kisikom 2. Poraba kisika po 48 urah v odstotkih na začetno vsebino kisika pri 20° C 3. Poraba kisika v 48 urah v mg/l 4. Biokemična poraba kisika po 5 dnevih v mg/l 5. Toksično zaviranje samoči-ščenja 6. Biokemični kakovostni indeks Osnova nomograma je tabela, ki porazdeljuje vode pri 20° C v 4 kakovostne razrede. Za druge temperature je izdelana posebna štiribarvna tabela, ki ocenjuje kakovost vode na podlagi vsebine kisika pri temp. 1 do1 30 °C. Priporočljivo je izdelati takšne no-mograme tudi za reke nad in pod tovarno ter dobiti iz njih zaključke za način čiščenja odpadnih voda. F — O. Schnitzer: Uporaba tehnike mrežnega planiranja pri predelavi obstoječega papirnega stroja Avtor je poročal o uporabi mrežnega planiranja pri predelavi papirnega stroja za ilustracijski papir s širino sita 5 m. Načrt je bil izdelan po MPM postoku in je služil predvsem za zbiranje izkušenj dela po tej tehniki. Izkazalo se je, da prinaša uporaba urejenega planiranja znatne prednosti. Predvsem prisili k pravočasni temeljiti pripravi prospekta, odkriva ozka grla in omogoča izdelavo terminskih načrtov. Pri predelavi predmetnega papirnega stroja ni mogel v pogledu terminov mrežni načrt odigrati polne vloge, ker je šlo tu le za predelavo in ne za novogradnjo. Pri novogradnji pride mrežno1 načrtovanje bolj do učinka kot pa pri rekonstrukcijah. G — W. R. Saxton: Izdelava finih papirjev iz sulfatne celuloze listavcev Sulfatna celuloza listavcev se uporablja v International Paper Company praktično pri vseh vrstah papirjev in kartonov in zlasti še pri izdelavi brezlesnih pir salnih in tiskovnih papirjev. Prav uporaba te celuloze omogoča izdelavo papirjev, katerih proizvodnjo si brez teh vrst vlaken sploh ni mogoče zamisliti. Večja uporaba celuloze listavcev se tudi ujema s strukturo lesne mase v ZDA. Uporaba sulfatne celuloze listavcev v nekaterih tovarnah koncerna znaša za posamezne vrste papirjev tudi do 100 °/o, in to pri delovnih brzinah do 500 metrov na minuto. V neki tovarni, ki izdeluje papir za brezkončne formularje in ED V papir, znaša vnos celuloze listavcev 80 “/o in iglavcev 20 %. Obe vrsti celuloze se ločeno kuhata in tudi ločeno meljeta. Delovna brzina papirnega stroja znaša 600 m/mdn. V predprostorih kongresne dvorane je bila organizirana razstava različnih merilnih in kontrolnih instrumentov, kot npr.: Poskusni aparati za merjenje izkupovalne odpornosti dn potiskanje papirja, aparat FOGRA za merjenje gladkostd papirja, aparat za merjenje odstopanja barvastih papirjev od predloga in še več drugih. Razstavljale so različne znane firme s celega sveta. Na razpolago je bila tudi literatura in prospekti. KADROVSKA SLUŽBA POROČA Papirnica Vevče JUNIJ IN JULIJ 1969 Prišli v juniju: Luiza Radizlovič, pomočnica kuharice v počitniškem domu Marija Povše, pomočnica kuharice v počitniškem domu Leon Kurent — iz JLA, ključavnic čar VI. Lado Čebular — iz JLA II. pomočnik PS Jože Vidmar, pripravnik — strojni tehnik Odšli v juniju: Zlata Bobnar, upokojena Jože-Adolf Kuhar, lastna odpoved Asim Grošič, samovoljno zapustil delo Alojz Strnad, lastna odpoved Terezija Janežič, umrla Slavko Skrjanc, odšel v JLA Prišli v juliju: Andrej Mikelj, dipl. inž., pripravnik — inž. kemije Stane Subelj, II. pomočnik PS Alojz Kranjc, II. pomočnik PS Anton Zalar, snemalec lesovine Marko Ivanuš, konstruktor III. Slavko Dukarič, II. pomočnik PS Karel Artič, II. pomočnik PS Jože Bitenc, II. pomočnik PS Odšli v juliju: Franc Vide, dipl. inž., lastna odpoved Mirko Končar, lastna odpoved Anton Bončar, odšel v JLA Ivan Pajk, lastna odpoved Poročili so se: Bojan Hribar z Mileno Tavčar Berd Nad s Krisitti.no Dolinar Anton Perko z Marijo Potočnik Čestitamo! Rodili so se: Francu Jemcu, hči Frančiška Borisu Goljaru, hči Azra Leopoldu in Tatjani Lokar, hči Metka Martinu Zajcu, sm Tomaž Mariji Avsec, sin Čestitamo! Tovarna celuloze M edvode V MESECU JUNIJU SE NI NIHČE ZAPOSLIL. V MESECU JUNIJU SO ZAPUSTILI TOVARNO: Franc Arčon, pleskar, upokojen Sulejman Dautovič, II. pom. kuh. cel. — sporazumno Franc Bogataj, cestar — upokojen Franc Novinc, II. pom. kurjača — upokojen Anton Gimpelj, razkladalec surovin — samovoljno Naši štipendisti Jože Dolinar, Janez Kalan, Andrej Kosec, Franc Praprotnik in Marijan Stanič so uspešno končali poklicno papirniško šolo. Čestitamo! Pogojni razpis Razpisujemo vpis v tečaje: a) Konverzacija nemškega jezika b) Začetniški tečaj angleškega jezika Tečaji bodo potekali v tovarni. Način poučevanja je avdiovizualni. Pouk bo 2-krat tedensko po tri šolske ure z začetkom meseca oktobra. Tečajev ne bo, če bi se za začetniški tečaj angleškega jezika prijavilo manj kot 20, za konverzacijo nemškega jezika pa manj kot 12 kandidatov. Prijave sprejema izobraževalni center do 31. avgusta 1969. Priporočamo, da se k pouku prijavijo le tisti, ki nameravajo resno sodelovati. Kadrovska služba Cvetki v spomin Že leta 1963 in 1964 smo jo srečavali v raznih oddelkih uprave in v proizvodnih oddelkih. Takrat je bila kot mlada deklica, slušateljica Višje komercialne šole v Mariboru, pri nas na zaključni praksi in tudi za diplomsko nalogo je posnela administracijo v podjetju. Novembra 1965 pa je nastopila službo v komercialnem sektorju kot organizacijsko-analitični tajnik. Poročena komaj eno leto, je delila svoje sile med domom z družino in delom v tovarni. Zadovoljni z njenim delom, njeno osebnostjo1 in njenim ravnanjem, toliko bolj občutimo bridko izgubo. Ni še izpolnila 25 let, ko je že postalo življenje zanjo pretežko. Resnica, da je ni več med nami, je za vse njene sodelavce trpka. Blag spomin na njeno bit in globoko sočustvovanje z njenimi hčerkami in bližnjimi bosta ostala dolgo med nami. Planinska koča na Veliki planini je bila v juliju zasedena VEVČE, JULIJ, AVGUST — Za letovanje v hribih je bilo med člani kolektiva in drugimi, posebno meseca julija, veliko zanimanje. Po podatkih odbora Planiškega društva Papirnica Vevče je bilo v koči navedenega meseca kar 169 nočitev. Precej ljudi je preživelo krajši dopust od 4 do 10 dni, drugi pa so ob krajših izletih po okoliških vrheh prespali v koči po eno ali dve noči. Ko smo se pri obiskovalcih pozanimali za počutje v koči, so vsi pohvalili! prijeten dom, okolico in lepoto planinske narave. Težave so bile le z vodo, ker vroči julijski dnevi brez dežja niso napolnili rezervoarjev, ki so za to pripravljeni. Sele proti koncu meseca je tudi ta neprijetnost minila. Tako bo koča nudila po-čitničarjem in izletnikom varno zavetje do prvih snegov, ko bodo prišli na vrsto spet smučarji. S. R. Razpis Po sklepu seje upravnega odbora z dne 10. aprila 1969 razpisujemo: ... ... la štipendij za poklicno papirniško1 šolo Pogoji: Najmanj z dobrim uspehom končana osemletka Starost pod 17 let Stanovanje na območju mesta Ljubljane Za papirniški poklic ustrezno zdravstveno stanje. Šolanje traja tri leta z deljenim teoretičnim in praktičnim poukom pri Šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani — oddelek za papir. Po uspešno končanem šolanju bo podjetje zaposlilo papirničarje na ustreznih delovnih mestih v proizvodnji papirja. Kandidati naj pismene prijave s potrebnimi dokazili oddajo do 30. avgusta 1969 v kadrovskem oddelku Združenih papirnic Ljubljana — VEVČE. Knjižnica V strokovni knjižnici so vam stalno na razpolago tudi naslednje važnejše domače in tuje strokovne revije: Avtomatika — Ljubljana Bumažnaja promišlenost (rus.) Moskva Brennstoff-Warme-Kraft (nem.) Diisseldorf Celuloza-Papir-Grafika (hrv.) Zagreb Delo in varnost (slov.) Ljubljana Direktor (srbohrv.) Beograd Elektrotehniški vestnik (slov.) Ljubij ana Ekonomska revija (slov.) Ljubljana Gozdarski vestnik (slov.) Ljubljana Harward Business Review (angl.) Boston Jugoslovanska i inostrana dokumentacija zaštite na radu (srbohrv.) Niš Kronika (slov.) Ljubljana Kemija u industriji (srbohrv.) Zagreb Majhna evidenca šolskih ekskurzij VEVČE, JUNIJA — V načrtu šolskega pouka so tudi obiski tovarn. Učenci in dijaki si ogledajo čim več panog proizvodnje. Izdelavo papirja pri nas si je ogledalo od začetka/ leta do konca maja 34 ekskurzij z 20 do 150 udeleženci naenkrat, torej lahko računamo prek 2000 ljudi. Med obiskovalci je bilo 16 osnovnih šol, 15 strokovnih šol in 3 visoke šole. Med obiskovalci smo skušali neopazno ujeti mnenje o tovarni, njeni organizaciji in zunanjem iz-gledu. Najbolj laskava je bila izjava banjaluške poklicne papirniške šole, češ da se človek ob sprehodu skozi tovarno sprosti, saj tovarna na zunaj izgleda kot park. Upajmo, da bo tudi ta pohvala še naprej spodbujala za to odgovorne ljudi. RAZPIS za vpis v poklicno papirniško šola za odrasle V šolskem letu 1969/70 bo v sklopu Šolskega centra tiska in papirja in v organizaciji kadrovske službe podjetja ponovno prirejen pouk za poklicne papirničarje. Pojasnila in pogoji 1. razred za odrasle bo na Vevčah, 2. pouk bo trikrat tedensko po 6 šolskih ur v učilnici (sejni sobi) podjetja, 3. pouk je popoldanski, 4. predavatelji so redni profesorji Šolskega centra tiska in papirja in domači strokovni sodelavci, 5. kandidati za poklicno papirniško šolo morajo imeti dokončano osemletko, v izjemnih primerih tudi šest ali sedem razredov, 6. ob primernem številu prijavljencev se bo pouk začel sredi septembra 1969. Opomba: Ker je na delovnih mestih v proizvodnji papirja še vedno precej delavcev z neustrezno strokovno izobrazbo, kot jo predpisuje kategorizacija delovnih mest, priporočamo vpis vsem prizadetim v šolo, prav tako pa tudi tistim, ki si sicer želijo pridobiti poklic papirničarja. Prijave za vpis in podrobnejše informacije dobite v Izobraževalnem centru podjetja. Kadrovska služba Ob vročih julijskih dneh smo se zate ki i v bazen V velikem bazenu zaplavajo starejši V malem pa: »Mamica poglej, kako znam!« Ob robu bazena tudi malo igre z žogo Pripravimo si pijačo! Žge na ohlajeno površino Malo osvežilne pijače ob bifeju poteši najhujšo žejo