Št. 133 (15.235) leto 11_________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi._________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggto 1 -Tel. 0181/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50% CISALPINA ' GESTIONI n/"ll/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dvIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ^______________________________^ SOBOTA, 20. MAJA 1995 »Košarica« srbskemu Patriarhu je padla na bolj .Polžek teren, kot bi alko sklepali po prvih oinentarjih, CeS da res a kaže dovoljevati obi- ^ PrVfipa r.Rrlc- ’ ^ je podprla vsa agre-°rska dejanja in s tem [Hoi vojne zločine, ki so Pa v zadnjih letih na alkanu zagrešile različna srbske države in pol-Pržave. Včerajšnji molk seh pristojnih slovenja državnih in cerkve-Organ nv svnipvr- ^auiego. i^azKnva jo ^oi samo vladno spo-°oilo, ki zmuzljivo opo- na »poudarjene po-PiCne implikacije« na-j^avanega obiska, v isti api pa zatrjuje, da nima jCesar proti »patriarho-amu pastoralnemu po-anstvu«. Sporočilo se r?arte nekako takole: pa-n^arh lahko pride, ven-ar šele »v ugodnejših azmerah«. Ne gre torej , a načelno zavračanje, ki 1 izhajalo iz očitka o ne-Piejernljivi politični vlo-P srbske cerkve. Z naCeli e Namreč tudi v tem pri-panr težko. 2e iz vladne-p? sporočila izhaja »im-"ncitno« priznanje, da ^Vrnitev patriarha krši aCelno pravico pravo-avmh državljanov Slo-senije, da se srečajo s v°jim. verskim pogla-arjern. Poleg tega je v yebi le malo velikih ver-j skupnosti, ki ne bi na azlicnih ravneh »ne- ATTt MlTr/irvt-I yy 1« ^uumco. Nenazadnje se atn naslednje leto obeta biCajno spektakularni i.kisk poglavarja kato-“ke cerkve, ki je v svoji , bnji encikliki pozval k žavljanski nepokoršCi-31 P°vsod tam, kjer tole-j11 ajo splav - Slovenija pa j6 ena redkih držav, ki splav povzdignjen lo na raven ustavne Pravice. Skratka, vladni NE /oskemu patriarhu je Jpj praktične narave, ada se je s tem izognila otranjepolitiCnim pro-antoin, ki bi jih sprožil ^ obisk, kar ji je oCitno Pornembneje od sodelo-anja v ekumenski tajni Plomaciji »na nevtral-am terenu« (o njej lahko 'nepamo iz nedavno iz-čVžtne Pripravljenosti ofa Šuštarja, da sprej-a pravoslavnega kole-oaj- Iz vsega tega lahko Potegnemo še en sklep: °venija bo ena zadnjih Zav na svetu, ki bo nor-^ .alizirala odnose s Sr-)o. Dasiravno je v , Jožjem izboru držav, ki nuele od teea naiveCie ZUlIU' kdor moreš. Slovenija nemara patriarha Pavla ■ Abetejeva jeza E pod grbom leva VIDEM - V vili Manin v Passarianu je bil vCeraj 9. posvet tržaške zavarovalne dražbe Generali o zavarovalništvu in industriji, ki ga je tokrat posvetila pokojninskim skladom kot sredstvu za pokojninsko varnost in za razvoj trga kapitalov. Poleg tehničnih poročil predstavnikov zavarovalnih družb in njihovega strokovnega združenja, so na posvetu nastopih tudi zastopniki Confindustrie, vlade in sindikatov, tako da so prišla še enkrat in zelo moCno na dan razhajanja ob osnutku pokojninske reforme. Na 11. strani Mile Šetinc Kovinarji podprli reformo pokojnin RIM - Sindikati kovinarjev Cgil, Cisl in Uil so včeraj na zasedanju generalnega sveta z veliko večino glasov odobrili predlog pokojninske reforme, o katerem so se dogovorili vlada in sindikati. Zasedanja se je udeležil tudi tajnik Cgil Sergio Cofferati, ki je opozoril na nevarnost, da bi notranji spori ošibili sindikat prav v tem trenutku, ko ni še konCan boj proti tistim, ki bi želeli uničiti socialno državo. Na 3. strani POGAJANJA ZA STROGO ZAPRTIMI VRATI > Italijansko-slovenski pogovori v Rimu Vprašanje nepremičnin še na dnevnem redu RIM - V Rimu so včeraj za strogo zaprtimi vrati potekali pogovori med italijansko in slovensko delegacijo, ki jo vodita Amedeo de Franchis, sef političnega urada zunanjega ministrstva in Matjaž JanCar. Na dnevnem redu so odnosi med obema državama, ki jih se vedno kalijo nekatera nerešena vprašanja kot so vrnitev nepremičnin italijanskim beguncem na eni strani in vrnitev nekaterih nepremičnin, ki jih je Slovencem v Italiji odtujil fašizem po drugi. Od izida pogovorov je seveda odvisna tudi usoda pridružitve Slovenije k Evropski zvezi, saj bi Italija v primem neugodnega izida dvostran-sMhm pogajanj lahko spet postavila svoj veto za postopek pridruževanja Ljubljane k EZ. Iz dvoran, kjer potekajo italijansko-slovenski pogovori ni včeraj na vsak način pronicmla niti besedica, kaže pa, da se bodo pogovori nadaljevali tudi prihodnji teden. Kljub vsemu pa nekatera znamenja o tem, da pogovori potekajo pozitivno, obstojajo. Tako je na primer na italijansko-avstrijskem sim- poziju, ki je bil vCeraj v Rimu, zunanja ministrica Agnellijeva dejala, da odnosi s Slovenijo niso najboljši, vendar da upa, da ji bodo še v teku večera prinesti dobre vesti. Pri tem je očitno mislila na italijan-sko-slovenske pogovore. Poleg tega je Italija skupaj z Avstrijo prevzela soorganizatorstvo konference, ki naj bi bila še pred koncem leta na Dunaju in na kateri bi predstavili Slovenijo. Ko bi pogovori med obema državama bili v slepi ulici, se Italija prav gotovo ne bi odločila za tak korak. BOSNA / POGAJANJA O PRENEHANJU DEJAVNOSTI OSTROSTRELCEV Modre čelade pred umikom Zveza Nato se pripravlja SARAJEVO, BEOGRAD - Zveza Nato je včeraj države Članice pozvala, naj sporočijo končno število vojakov, ki naj bi ščitili morebitni umik mirovnih sil ZN iz Bosne in Hercegovine in kdaj bodo povsem na razpolago. Poleg tega je vrhovni poveljnik Nata za Evropo, ameriški general George Joulvvan, države pisno obvestil, naj bodo vojaki v najveCji bojni pripravljenosti. Na bojiščih Bosne in Hercegovine je bilo včeraj razmeroma mirno. Unprofor je poročal le o občasnih nočnih spopa- dih med srbskimi in muslimanskimi enotami v okolici Sarajeva in v bihaški enklavi. Potem ko so v Četrtek vojaški poveljniki muslimanske in srbske vojske Unproforju obljubili, da bodo prenehali topniško obstreljevanje Sarajeva, so se vCeraj med poveljnikom civilnega dela mirovnih sil Dejanom Mihovim in podpredsednikom bosanskih Srbov Nikolo Kolje-vičem začela še pogajanja o prenehanju ostrostrelske dejavnosti na območju bosanske prestolnice. Na 18. strani Žrtev ostrostrelca tudi uslužbenec, ki skrbi za barikade. (AP) TPPZ SKGZ Partizanska pesem ob 50-letnici zmage Danes, ob 20.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku Dogovor o referendumih? RIM - Pogajanja med levo sredino in desnico, da bi se izognih referendumom o televiziji, se bližajo koncu. Morda bo že v prihodnjih dneh prišlo do dogovora o zamrznitvi tistih točk zakona Mamini, ki so j v srediscu referendumske kampanje (številu televizijskih mrež, ki si jih lahko lasti posameznik, prekinjanje filmov po televiziji z reklamnimi spoti, reklamni priliv za televizije in lastniški ustroj javne televizije RAJ. Poleti naj bi parlament izglasoval nov zakon. D’Alema in Previti sta vCeraj omenila možnost dogovora, Fini je bil bolj shepticen. Predsednik posebne parlamentarne komisije o TV Napolitano je za ponedeljek sklical ožji odbor komisije. Stran 3 Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Slovenec v Mehiki Ne, ne gre za nikakršen potopis, ampak je Marico Wal-tritsch odkril in napisal zelo zanimivo zgodbo o slovenskem stotniku Francu Kastelcu, ki je kot avstrijski vojak potoval s cesaijem Maksimilijanom v Mehiko. Vendar bodo ljubitelji zgodovine jutri kar dvakrat prišli na svoj račun. Elio Fornazarič se je namreč zopet podal v Gabije na Goriškem, kjer se je o prvi svetovni vojni pogovarjal s skoraj 90 let staro Olgo Primožič Mozetič. Pa tudi otroci repentabrske osnovne šole Alojza Gradnika so poskrbeli za ljubitelje zgodovine, saj rišejo in pišejo o spominih svojih babic. Dijake tržaškega TTZ Žige Zoisa in oddelka za geometre pa še zlasti zanima zemljepis, kar jasno izhaja iz brošurice. Iti so jo napisali in narisali po študijski ekskurziji v Liguriji: opisali so deželo, njene zanimivosti in tudi njene gospodarske dejavnosti. Med najpomembnejše gospodarske teme pri nas pa sodi tržaški off-shore. Za kaj pravzaprav gre? Na to in številna draga vprašanja odgovarja odvetnik Albano Pellarim. Seveda se še vedno spominjamo 50 obletnice Primorskega dnevnika; tokrat nekoliko drugače: Jože Kotenje na rimski proslavi spremljal Tržaški oktet in zbral vrsto zanimivih in tudi ganljivih utrinkov. Naslovnico pa t oknu namenjamo novi nevarnosti, ki ogroža človeštvo: Vojko Colja razmišlja o vimsu eboli in ugoravlja, da to še zdaleč ni več samo problem Afrike. Še en korak Slovenije k Evropi LJUBLJANA - V Bruslju so se včeraj popoldne uspešno končala pogajanja med predstavniki Slovenije in Evropske unije o pridruženem članstvu Ljubljane v Evropski uniji. Kot je povedal slovenski veleposlanik pri Evropski uniji Boris Cizej je slovenska pogajalska skupina z evropsko uskladila Se zadnja nerešena vprašanja s področja kmetijstva. Kot je povedal eden od slovenskih pogajalcev Dušan Vojadi-novič, je Slovenija obdržala dosedanje trgovinske ugodnosti, ki jih je imela v Jugoslaviji. Besedilo sporazuma naj bi bilo v dokončni obliki potrjeno 2e v torek, v sredo pa naj bi ga obravnavali stalni predstavniki držav Članic Evropske unije COREPER in sporazum pripravili za parafiranje, kar lahko vodji obeh pogajalskih delegacij Benjamin Lukman in Ser-ge Abou storita že v Četrtek ali petek. Po parafiranju bo sporazum Evropska komisija na dnevni red uvrstila morda že 7. junija. Po besedah Cizja bi bil lahko sporazum o pridruženem članstvu Slovenije Evropski uniji podpisan na zasedanju sveta zunanjih ministrov EU 12. junija ali na svetu ministrov. Danes v Primorskem dnevniku Dmgi Trg Gutenberg Včeraj so predstavib bogat program letošnje, druge izvedbe tržaškega knjižnega sejma Trg Gutenberg. Prireditev bo od 26. maja do 4. junija na Trgu Unita. Stran 5 Občinski odbornik o pokopališču Tržaški občinski odbornik Pecol Cominotto je spregovoril o preureditvi pokopališča pri Sv. Ani in o nevšečnostih za prebivalstvo. Stran 5 Novo vodstvo obrtne cone v Dolini Po izvolitvi novega vodstvenega odbora na nedavnem občnem zboru, so te dni njegovi elani izvolili tudi novega predsednika Franka Mingota. Stran 11 Ikone Silve Bogateč Silva Bogateč, ki se je najprej uveljavila kot umetnostna obrtnica, se zadnja leta »laično« posveča ustvarjanju ikon. Stran 15 Fondriest ugnal Romingerja V sedmi etapi kolesarske dirke po Italiji je zmagal Italijan Maurizio Fondriest, ki je v Sprintu premagal roza majico Tonyja Romingerja. Stran 26 NOVICE RIM / TAJNIK DSL D'ALEMA VZTRAJA, NAJ BODO VOLITVE JESENI 50 let dnevnika Dolomiten BOČEN - Dnevnik nemške manjšine v Gornjem Poadižju Dolomiten slavi 50. obletnico povratka v kioske. Odgovorni urednik Toni Ebner v priložnostnem uvodniku opominja, da ima dnevnik svoje korenine že v daljnem 1882, obnovili pa so ga takoj po koncu vojne, in sicer 19. maja 1945. Fašisti so ga zatirali, nacisti pa zaplenili, se spominja odgovorni urednik, ki navaja tudi, da skoraj 60 odstotkov pripadnikov nemške manjšine, starejših od 14 let, - to je 153 tisoč oseb - vsak dan bere Dolomiten Bivšim demokristjanom se zdaj ne mudi na volitve Ali Casini in Buffiglione pripravljata preporod nekdanje KD? Štirje mestni redarji so se zastrupili v prometu RIM - Štirje redarji, med katerimi tri ženske, so se morali vCeraj zateci na oddelek za prvo pomoC bolnišnice Santo Spirito v Rimu, ker so se med delom zastrupili v mestnem prometu. Promet so dopoldne urejevali na križišču Trga Trionfale, kjer je prejšnjo noc zaradi prometne nesreče odpovedal semafor. Po približno štirih urah dela v smogu in toplem ozračju, je mestne redarje začela zajemati slabost z vrtoglavico. Ob 11.30 so jim zdravniki v oddelku za prvo pomoč diagnosticirali zastrupitev s škodljivimi plini. Mestni redarji so večkrat zaprosili, da bi jih zamenjali -poudarja sindikat Ospol- v uradu oddelka pa so naleteli na gluha ušesa in so morali še naprej dalj Časa delati v zelo onesnaženem okolju. Ustanovitev vsedržavne agencije za zaposlitve RIM - Vlada namerava zaprositi pooblastilo od parlamenta za reformo namestitev; že z zakonskim osnutkom o tržišču dela pa namerava uvesti novost: ustanovitev vsedržavne agencije za zaposlitve. Kot so včeraj sporočili sindikalni predstavniki po srečanju z ministrom, naj bi šlo za organizem, ki bi imel nalogo koordiniranja in razdeljevanja finančnih sredstev deželnim agencijam. Slednjim, ki bodo avtonomno upravljale dodeljena finančna sredstva, bodo predsedovali deželni odborniki za delo. Zakonski osnutek bi moral tudi vsebovati določila za pospešitev postopkov o namestitvah. V železniškem prometu spet težave zaradi stavk RIM - V železniškem prometu napovedujejo nove težave zaradi stavk. Ze jutri bo stavkalo osebje na vlakih, včlanjeno v sindikat CNPV, naslednjo nedeljo pa bodo stavkali strojevodje okrožij Neapelj, Reggio Calabria, Bologna, Firence, Genova, Turin in Milan. Sindikat Comu se bo sestal v ponedeljek in že napoveduje nove stavke za junij, sindikat vlakovodij pa je napovedal vsedržavno stavko od 21. ure 29. maja do iste ure naslednjega dne. Glede stavke osebja na vlakih, ki bo od danes zvečer ob 21 uri do jutri ob isti uri, pa je vodstvo Državnih železnic pojasnilo, da bo stavka zajela samo okrožji Bologna in Firence in da bodo zveze na daljših progah vsekakor zagotovljene, do manjših težav pa bi lahko prišlo v krajevnem prometu v Toskani in Emiliji - Romagni. RIM - Vprašanje datuma prihodnjih parlamentarnih volitev spet sili v ospredje politične razprave. Potem ko je sam predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro prejšnji teden namignil na možnost, da bi predčasne volitve utegnile biti spomladi prihodnjega leta, so se pozicije različnih sil na italijanski politični šahovnici nekoliko drugače razporedile. Bivši predsednik vlade Silvio Berlusconi, ki je do pred kratkim na ves glas zahteval volitve takoj, ali vsaj Cimprej, zdaj previdno molči oziroma v komaj slišnih tonih zatrjuje, da ni spremenil mnenja, pri Čemer pa daje jasno razmneti, da se mu konec koncev ne mudi več tako hudo. Na drugi strani pa je tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema prevzel vlogo tistega, ki najbolj pritiska za hitro sklicanje predčasnih volitev, Čeprav v isti sapi zagotavlja, da ga vprašanje datuma sploh ne zanima. To stališče je tajnik Hrasta ponovil tudi včeraj na srečanju z nekaterimi finančnimi operaterji v Milanu. »Ne vem, kdaj bodo volitve,« je dejal, »in me niti ne zanima. Potrebno pa je ustvariti politično vlado, in to je možno samo z volitvami.« D’Alema je spomnil, da je imela njegova stranka pomembno vlogo v sodelovanju s tehničnimi vladami, kot so bile Ciampijeva, Ama-tova in Dinijeva. Toda zdaj je zelo vprašljivo, je dejal, ah bi bila nova tehnična vlada še vedno koristna za državo. »Nismo med tistimi,« je dejal D’Alema z jasnim namigom na Berlusconija, »ki tolčejo po mizi in zahtevajo volitve oktobra ali novembra, saj je to smešno in otročje, poleg tega pa tudi v nasprotju z veljavnimi ustavnimi naCeli. PaC pa trdimo, da ni pogojev, da bi po izčrpanju naloge Dinijeve vlade sestavili vlado in pripravili program za koristno nadaljevanje zakonodajne dobe. In prav zato se pripravljamo na možnost volitev.« NajveCji nasprotniki volitev v kratkem roku pa so nenadoma postali bivši demokristjani Kr-ščansko-demokratskega centra in Buttiglionejeve-ga dela Ljudske stranke, ki so prav vCeraj napovedali združitev parlamentarnih skupin kot nadaljnji korak zbliževanja. 2e takoj po že omenjenem Scalfarovem namigu so voditelji teh dveh skupin hiteli pritrjevat Kvirinalu, včeraj pa so spet potrdili, da naj bi volitve po možnosti bile cez eno ali še raje Cez dve leti. Sam Rocco But-tiglione se je včeraj zavzel za »širok sporazum med vsemi ali skoraj vsemi političnimi silami,« ki bi omogočil Dinijevi vladi, da ostane tudi po odobritvi reforme pokojnin in da izvede tiste reforme in odobri tista nova pravila, ki so po splošnem mnenju najbolj nujna. Program »Dinija-bis« naj bi po Buttiglio-nejevem mnenju zajemal reformo javne uprave, neposredno izvolitev državnega poglavarja, povezano z volilnim sistemom z dvema krogoma, ureditev vprašanja informacije in uresničitev privatizacij. Vse to bi nova Dinijeva vlada lahko naredila do spomladi prihodnjega leta, je prepričan Buttiglione, ki pa ni videti posebno zaskrbljen, ko bi vse to terjalo še veC Časa. Podoben scenarij pa je predvidel tudi predsednik KDC elemente Ma-stella: ko bo Dini izčrpal svojo nalogo, ga bo predsednik republike poslal pred parlament, takrat pa se bo videlo, ali bi Dini lahko ostal še »leto ali dve«, kot se je izrazil bivši minister za delo. V levem centru so to nenadno soglasno zaviranje s strani bivših demokristjanov tolmačili kot znamenje poskusa, ki je v polnem teku, da bi nekako obnovili staro Krščansko demokracijo. Za to pa seveda Buttiglione in Casini potrebujejo Cas, morda tudi zato, da bi prepričali tudi vsaj del Biancove Ljudske stranke, odtod odklanjanje volitev v kratkem roku. Zainteresirani sicer zanikajo, Ceš da je KD mrtva, pokopana in politično neponovljiva, sum pa ostaja. Nekoliko nespretno ga je včeraj opravičil Roberto Formigoni, Buttiglio-nejeva desna roka, ki je očital D’Alemi, da hoče volitve oktobra prav zato, da bi preprečil izvedbo načrta o ponovni združitvi bivših demokristjanov. Sicer pa je tudi Formigoni hitel zatrjevat, da ne gre za obnavljanje stare KD: »Mi hočemo združiti zmerne sile, katoliško in liberalno usmerjene, da bi ustvarili alternativo levici.« RIM / PROSLAVA OB 143. OBLETNICI DRŽAVNE POLICIJE Veliko uspehov v boju proti kriminalu Zahvala predsednika Scalfara -Za 2,8 odstotka zločinov manj kot v prejšnjem letu RIM - Ob navzočnosti predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara in drugih naj višjih državnih oblasti je bila vCeraj v Rimu slovesnost ob 143. obletnici ustanovitve državne policije. V svojem nagovoru se je Scalfaro zahvalil policiji za njeno dragoceno delo, omenil znatne uspehe, ki so bili doseženi v boju proti kro-minalu, in se poklonil spominu onih, ki so v tem boju padli. Nekaj podatkov o rezultatih tega boja pa je podal notranji minister Antonio Brancaccio: indeks kriminalitete se je v lanskem letu zmanjšal za 3, 8 odstotka v primerjavi z letom 1993, umorov je bilo za 10, 2 odstotka manj, na področju boja proti organizirtanemu kriminalu pa so onesposobili 218 mafijskih združenj, zaplenili imovino za 2.480 milijard lir, zaščitili kakih 1000 mafijskih skesancev in veC kot 3.000 njihovih svojcev. Kar se tiče umorov, kij je bilo lani 956, v 534 primerih pa so odkrili krivce. Bombnih atentatov je bilo za 12 odstotkov manj kot leto prej, namernih požigov za 13 odstotkov manj, zabeležili pa so štiri primere ugrabitev proti devetim, kar so jih zabeležili leto prej. Pri tem pa je minister Brancaccio spomnil na zadnja dva primera ugrabitev - enega so zabeležili prav vCeraj - in poudaril, da mora biti boj proti tej obliki kriminala še bolj odločen. Tatvine se vedno predstavljajo večino vseh kaznivih dejanj - točneje 61 odstotkov -lani pa so jih vsekakor zabeležili za 2, 7 odstotka manj, 5 odstotkov manj je bilo ropov, 10 manj pa ropov z obtežilnimi okolnostmi. Povečalo pa se je število prijav zaradi izsiljevanja (za 4, 2 odst.), kar po besedah ministra dokazuje, da se je zaupanje državljanov v organe pregona povečalo. Na sliki (telefoto AP) pozdrav predsednika Scalfara na proslavi. Na levi poveljnik policije Masone. Zlata kolajna G. Palatucciju, »roškemu Schindlerju« RIM - Na rimski proslavi ob obletnici policije so podelili zlato kolajno komisarju Javne varnosti Giovanniju Palatucciju, ki je med drugo svetovno vojno vodil kvesturo na Reki in tam rešil pred deporti-ranjem v koncentracijska taborišča na tisoče Zidov in drugih preganjancev. Ze od leta 1938, ko so v Italiji odobrili protižidovsko zakonodajo, je kot šef urada za tujce pomagal mnogim Zidom, da so se izselili na tuje, leta 1939 pa je v Opatiji rešil pred nacisti 800 Zidov, ki so bili iz Nemčije namenjeni v Palestino. Računajo, da je Palatucci rešil najmanj 5000 oseb. 13. septembra 1944 ga je Gestapo aretirala in poslala v Dachau, kjer je umrl 10. februarja 1945. I Tajnik DSL Massimo D'Alema (levo) in voditelj desne9a dela Ljudske stranke Rocco Buttiglione (foto AP) NUORO / NASELJE PALMAŠlfA Na Sardiniji ugrabili turističnega podjetnika Ugrabljeni podjetnik Ferruccio Checchi (telfoto AP) GALA GONONE (NUORO) - Prejšnjo noč so neznanci v turistični vasi »Palmasera« ugrabili turističnega podjetnika Ferruccia Checchija; od ugrabitve do alarma je minilo kar 40 minut. Ugrabitelji so namreč vdrli v turistično vasico »Palmasera« malo po 22.30. Imobilizirali so Checchijevo ženo Gildo Romano in hčere ter druge osebe, ki so bile v hotelu. Gildi Romano je uspelo le ob 23.15, da se je odvezala in lahko sprožila alarm. Ugrabitelji so si tako zagotovili veliko prednost, da so se lahko nemoteno z ugrabljenim oddaljili in izginili neznano kam. Glavni cilj ugrabitve pa naj bi bila po mnenju preiskovalcev 3-letna hčerka Gioia. Preiskovalci so prepričani, da se »zapor« Ferruccia Checchija nahaja v Supramonteju, ki se začenja nedaleč od Gala Gagnone v zalivu Orosei v bližini Dorgalija. Preiskave o ugrabitvi bo koordiniral okrožni namestnik državn § pravdnika Mauro Mu V turistični vasici » masera« pa so polici]3 karabinjerji že začeli P skave in zaslišali ose , • ki so se ob vdoru ugr teljev nahajale v hote lL Ferruccio Checc . bil v mladih letih P0 . uradnik v predmestju^_ ma; zapustil pa je »S vo« delovno m®8 ° ;z skupno s podjetnikom Mentane ustanovit družbo. To je bil P^1 ija. rak, pravijo najožji pit) , telji; družbo je nato z F in ostal sam, potem zgradil turistično v3 Palmasera. Sin Rod f0 upravlja hotel v TivohA ki ga je odkupil od o ^ Te obveznosti S^UP., v dejavnostjo gradbeni Monterotondu ga še ^ vezujejo na svoj v0 kraj, kjer občasno P va in kjer se ob Pf nikih zberejo njego ... rodniki in ožji Pn)a ^il Izven tega kroga je REFERENDUMI / MRZLIČNA POGAJANJA Morda dogovor o referendumih o TV Časa za izglasovanje novega zakona pa je res malo RIM - Referendumi o te-eviziji so monopolizirali ^ferendumsko kampanjo. ,v Posebni parlamentarni 0ffusiji pa tudi drugod, političnimi silami, se Nadaljujejo' srečanja,' na ka-erih predstavniki leve sre-lne in desnice iščejo Način, kako bi se lahko izo-8nili referendumskih vprasanjem o televiziji. kaže, da je prišlo si-Noci vendarle do koraka na-Prej na poti, ki bi obšla refe-te6dume. Poročevalec po-abne parlamentarne komi-p)e za vprašanja televizije . Nagio Bogi naj bi našel zhod iz zamotanega "*°pcica. Po »nasvetu« nek-aNjega ministra Guarina N®) bi svetoval zamrznitev stih točk zakona Marami, "N Zadevajo štiri »televizij-j e<< referendume: Število Nicvizijskih mrež, Prekinjanje filmov z rek-Nbinimi spoti, reklamo na eleviziji in lastninsko po-°bo javne televizije RAL oudaril pa je, da bi morali b morebitnem dogovoru elociti tudi točni datum o ZaCetku parlamentarne raz-Praye o novem zakonu o te-eviziji, Ta zakon naj bi izpisovali pred iztekom po-e*)a> to pa zato, ker številne Pejiticne sile priganjajo k Političnim volitvam v jeseni. 1 , Predsednik posebne par-prtientarne komisije Napo-Nano se je včeraj dopoldne ®ecal s predsednikom vla-6 Dinijem, kar je tudi prek, da se v televizijskem °Ncu nekaj kuha. Po ječanju je sklical za pone-Neljek ožji odbor komisije. Predstavnik Forze Italia reviti je sinoči izjavil, da vjsi Damoklejev mec televi-jjskih referendumov nad NPnma političnima skupi-Nama: levim centrom in de- snico. Prepričan pa je bil, da se bo dogovor zaključil brez zmagovalcev in poražencev. Po drugi strani je Berlusconi izjavil novinarjem, da sploh nic ne ve o pogajanjih. O njih pa je spregovoril tajnik DSL Massimo D’Ale-ma. Včeraj je spet izjavil, da bi se lahko izognili referendumom. Tudi zato, pravi, ker bi morali preseči sedanji televizijski zakon Marami, kot je to določila razsodba ustavnega sodisca. D’Alema meni, da bi morah pripraviti zakon, ki naj bi prepovedal kopičenje televizijskih mrež, tako imenovani antitrust. Ta zakon naj bi bil strog, po mnenju voditelja DSL pa ima parlament na voljo Se dovolj Časa, da ga izglasuje. Odvisno je pac od politične volje, je pristavil. O Fininvestu je povedal, da je to veliko podjetje, ki se bo pac prilagodilo novemu zakonu, kot se zakonom prilagajajo tudi druga podjetja. Direktor L’Unita Valter Veltroni je odgovoril na očitke, češ, da potekajo med njim in predsednikom Con-falonierijem podtalna pogajanja o novem televizijskem ustroju. Podobno je izjavil tudi Confalonieri. O njih naj odloča parlament, je poudaril. Predsednik poslancev Forza Italia Vittorio Dotti je s svoje strani zanikal, da naj bi bil Berlusconi tisti, ki naj bi zaviral potek pogajanj o referendumih. Ce bi tako bilo, bi se jaz ne mogel udeležiti pogajanj, je izjavil. Medtem ko si levosredinska koalicija in Forza Italia prizadevata, da bi ne prišlo ob vprašanju televi- BRITANSKI TEDNIK Economist: Murdoch naj kupi mreže Fininvesta Pred kratkim se je odrekel avstralskemu državljanstvu, da je lahko postal American in s tem zadostil pogoju za nakup televizijske mreže Fox. Zaključil je izdatno pogodbo z ameriško telefonsko družbo MCI, sedaj pa se zanima Se za Fininvest. S tem naj bi postal, vedno po mnenju Economista, najbolj zanimiv magnat na svetu. Britanski list vendar zaključuje, da bosta kabelska televizija in satelitska televizija zagotovili pluralnost sredstev javnega obveščanja. LONDON - Ugledni britanski tednik Economist poziva Italijo, naj se zaradi nacionalističnih teženj ne zoperstavi morebitni prodaji dveh televizijskih mrež Fininvesta magnatu sredstev javnega obveščanja Rupertu Murdochu. Silvio Berlusconi, namerava dovoliti Murdochu odkup dela njegovega imperija. Italijani bi morali to dopustiti, ocenjuje Economist. Po njegovem mnenju je Murdoch oportunist, a je manj nevaren kot Berlusconi, ker nima političnih pretenzij. zijskih referendumov do razkola, je predsednik Nacionalnega zavezništva Fini prepričan, da se bo Italija 11. junija izrekla o vseh dvanajstih referendumih. Fini ne verjame, da bo parlamentu uspelo izglasovati zakona o televiziji. Referendumi o televiziji so zasenčili druga referendumska vprašanja. Nanje spominja vodstvo Stranke komunistične prenove, ki je odločilo, da bo svojim somišljenikom svetovalo, naj volijo sedemkrat Za (za tri referendume o zakonu Marami, za tri referendume o sindikatu in o svetu dela ter za referendum o prisilnem bivališču) in štirikrat Ne (proti referendumu o privatizaciji RAJ, o pooblastilih za trgovine, o umiku trgovin in o občinskem volilnem zakonu). _____RIM / ODNOSI IT ALI J A-AVSTRIJA_ Prvi obisk novega zunanjega ministra Schussel in Agnellijeva podčrtala dobre odnose med obema državama Susanna Agnelli z novim avstrijskim zunanjim ministrom Schusslom (telefoto AP) PROGRESISTI Predlog: za referendum potreben milijon podpisov RIM - Progresisticna skupina v senatu je včeraj predložila zakonski osnutek za spremembo 75. člena ustave, ki zadeva ljudske referendume. Progresisti predlagajo, naj zahtevo po referendumih podpiše vsaj milijon ljudi, namesto sedanjih 500 tisoč. Osnutek so podpisali senatorji Forcieri, Petmccioli, Villone in načelnik skupine Salti. Vsebuje le en člen. V spremnem poročilu je omenjeno, da je ustavna norma predvidevala 500 tisoč podpisov v Času, ko je bilo v Italiji 28 milijonov volilnih upravičencev. Sedaj je število volilnih upra- vičenčev naraslo na približno 48 milijonov, zaradi Cesar bi morah temu uskladiti tudi ustavno normo. Progresisti zagovarjajo povišek števila podpisov tudi s dejstvom, da je prišlo v zadnjih letih pogostoma do zlorabe referendumov. Zadevali so povsem obrobna vprašanja, o katerih bi moral razpravljati parlament. Predlog vsebuje Se eno pomembno točko: na referendumih naj bi zahtevali ukinitev ali vsega normativnega besedila, člena ali odstavka, ne pa vec posameznih besed ali celo vejic, kot je bilo doslej v veljati. RIM - Novi avstrijski zunanji minister VVolfang Schussel se je v Rimu sestal s šefinjo italijanske diplomacije Susanno Agnelli. Oba sta se namreč udeležila italijansko-avstrijskega simpozija o novi Evropi. Delo je potekalo v Štirih delovnih skupinah, od katerih se je ena Se posebej ukvarjala z vprašanjem evropske integracije. Ob tej priložnosti je beseda tekla tudi o pridružitvi Slovenije k Evropski zvezi, za kar se Se posebej zanima avstrijska stran. Odnose s Slovenijo, Čeprav le mimogrede, je omenila tudi Agnellijeva, ko je ugotovila, da so odnosi med Italijo in Avstrijo zelo dobri, saj je sporazum, ki zadeva Južno Tirolsko zgleden, medtem ko so odnosi s Slovenijo »nekoliko manj dobri«. Glede tega je dodala, da so ravnokar v teku pogovori med diplomatskimi predstavniki Slovenije in Italije ter izrazila upanje, da bo že zvečer imela boljše vesti. Italijansko-avstrijski pogovori so bili kar se da prisrčni, saj temeljijo na zelo dobrih temeljih medsebojnega sodelovanja, ki bi se po vstopu Avstrije v Evropsko zvezo morali Se okrepiti. Avstrijska stran je podčrtala svoj interes za italijanske predloge o reformi maastrichtskega sporazuma, obenem pa tako Rim kot Dunaj gledata z naklonjenostjo na perspektivo razširitve EZ, pod pogojem seveda, da se zaščiti mediteranski del Zveze. Agnellijeva je tudi napovedala, da bo zakon o zaSCiti podatkov, ki bo omogočil italijanski pristop k schengenskem sporazumu, nared Se letos. RIM / POZIV TAJNIKA CGIL COFFERATIJA K STRNJENOSTI RIM / POČUTI SE KAR DOBRO Kovinarski sindikati odobrili predlog reforme pokojnin »Sporazum z vlado preprečil uničenje socialne države« RIM - S 138 glasovi Pr°ti g in enim vzdrža-Un je glavni svet kovinskih sindikatov Fim-0‘> Fiom-Cgil in Uilm-11 odobril sporazum ed vlado in sindikati o Pokojninski reformi. Za , lop kovinarjev je vla-alo veliko pricako-aNje, saj je to najmoC-ojsi pa tudi najbolj bor-eni sindikat, prav kovi-arski delavci pa se aCas ubadajo s hudimi Problemi zaradi krize v ‘Ndustriji. Prav zaradi važnosti asedanja se ga je ude-P O tudi glavni tajnik . 8u Sergio Cofferati, ki g No prisotne naslovil Pol, naj sporazum pod-Pre)o. Poudaril, da je to 'Najboljši možni spora- Pa le P°t do obritve pokojninske reforma Se dolga. Zato je Cofferati pozval delavce in sindikalisti, naj ne gredo na limanice tistim, ki bi želeli uničiti socialno državo. Reforma, o kateri so se sindikati sporazumeli z vlado, je dejal tajnik Cgil, je bistveno drugačna od tiste, ki jo je hotel uresničiti Berlusconi in ki je dejansko hotela izničiti javni pokojninski sistem. Sindikalni voditelj je ogorčeno zavrnil obtožbe nekaterih, da naj bi bili s sporazumom z vlado izdali delavce, ampak nasprotno poudaril, da je sporazum sad velikih delavskih bojev lansko jesen. Sicer pa je Cofferati poudaril tudi nujnost, da ostane razprava v sindikatu na omikani ravni in da sindikat v tem trenutku ne sme dajati videza, da je razdvojen, ker bi to izkoristili tisti, ki so še na delu, da bi reformo pokojnin spremenili na slabše. Sporazum so vCeraj odobrili tudi sindikati uslužbencev pošt in komunikacij (rezultat glasovanja je bil 293 proti 13) ter sindikati zaposlenih v zdravstvu. Predlog reforme bo prišel v obravnavo v poslansko zbornico po 30. juniju. Tako je včeraj v avli sporočil predsedujoči Raffaele Della Valle, ki je povedal, da bo do tega datuma zaključila svoje delo pristojna poslanska komisija. Medtem pa Stranka komunistične prenove pripravlja že napovedani obstrukcionizem. Ob navzočnosti tajnika Ber-tinottija in predsednika Cossutte sta se vCeraj sestali parlamentarni skupini, ki sta že pripravili okrog dva tisoč spre-minjevalnih predlogov. Član tajništva Marco Rizzo je povedal, da gre za »vsebinske amandmaje«, ki bi lahko bistveno izboljšali predlagano reformo. Sestanka se niso udeležili tako imenovani »disidenti«, ki ne soglašajo z Bertinottijevo linijo. V njohovem imenu je sen. Serri pojasnil, da spor v SKP ne zadeva toliko vsebine napovedane pokojninske reforme, ki jo tudi notranja opozicija negativno ocenjuje, pac pa strategijo boja, da bi jo spremenili. Padovskega novinarja našli v bližini Sarajeva Matteo Tosona, kije izginil 20. aprila, je tudi včeraj videla posebna italijanska delegacija v Bosni PADOVA - Bosanska policija je v ponedeljek okrog polnoči našla približno deset kilometrov od središča Sarajeva padovskega novinarja Matteo Tosona. Tosona, ki je izginil meseca aprila, je tudi včeraj za 20 minut že drugič videla posebna italijanska delegacija v Bosni; ugotovila je, da se kar dobro počuti. Kot se je izvedelo na Farnesini, je Toson lahko oddal sporočilo materi in ji sporočil, da je bosanska policija z njim ravnala dobro. Vse italijanske oblasti pa so vsekakor zelo oprezne glede tega primera: previdnost razlagajo tudi s tem, da je v Italiji se odprta preiskava in da bodo vse morebitne informacije o celotni zadevi neposredno sporočili sodnim oblastem. Družina Mattea Tosona se je vCeraj toplo zahvalila italijanskim oblastem, ki so vložile veliko truda pri iskanju Mattea in ki so bile po besedah matere družini vedno »zelo blizu«. Famesina, je Se dodala, nam je v vsem zelo pomagala, pomagala nam je tudi, da smo bili potrpežljivi, ker Čakanje ni bilo enostavno. Matteova mati se je zahvalila tudi bosanski vladi, ki je po njenih besedah »zelo sodelovala«. Zaenkrat pa Se ni prišlo do neposrednega stika med Tosonom in družino. Možnost, da bi bil Matteo Toson Se živ in da bi se nahajal v Sarajevu, so iz vplivnih virov Organizacije združenih narodov nakazali že pred nekaj dnevi. To možnost so nakazali tudi prostovoljcem združenja »Blaženih graditeljev miru« med njihovim zadnjim humanitarnim potovanjem v Bosno. Tako je vCeraj povedal don Albino Bizzotto, ki je odgovoren za skupino; dodal je tudi, da so isti vplivni viri zatrjevali, da se padovski novinar lahko nahaja kot ujetnik nekje v Bosni, po vsej verjetnosti v Hrasnici, kjer pa mednarodne oblasti nimajo nobene moči. Iz srbskih virov pa so italijanskim prostovoljcem ponavljali možnost, da je Toson že mrtev. V svojih prizadevanjih za osvoboditev Tosona je imel don Bizzotto dva sestanka: prvega z nekim politikom, drugega pa z visokim Častnikom bosanske vojske generalom Divjakom; slednji je italijanski delegaciji obljubil, da se bo zanimal za ta primer in ugotovil, ali je Toson resnično ujetnik. Sobota, 20. maja 1995 TRST POKOPALIŠČA / ODBORNIK P E COL COMINOTTO Kmalu načrt za ureditev pokopališča pri Sv. Ani Za nevšečnosti v novi mrtvašnici kriva prejšnja uprava Pokopališče pri Sv. Ani ni zasičeno; pokopi se bodo nadaljevali, obenem pa tudi prenovitvena dela. Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedal tržaški občinski odbornik Gianni Pecol Cominotto. Srečanje z novinarji je sklical zato, ker so nekateri (italijanski) Časopisi zadnje dneve zagnali vik in krik nad slabim upravljanjem pokopališča in pogrebne službe. Polemiko so »navdihnili« nekateri tržaški politični možje, seveda z namenom, da bi med občani omajali ugled sedanje občinske uprave. Cominotto jim ni ostal dolžan. Enega je izrecno imenoval: li star j a Cam-berja, ki je kritiziral upravo zaradi slabega delovanja nove mrtvašnice v Ul. Costalunga, je spomnil, da je načrt nove mrt- Gianni Pecol Cominotto vašnice sprejela in gradnji sledila občinska u-prava, v kateri je igrala vidno vlogo prav politična stranka (LpT), ki ji Camber pripada. Novi objekt je stal 14 milijard lir, že takoj po odprtju pa je postalo jasno, da ne zadošča zahtevam modeme tovrstne strukture. Cominotto je omenil pomanjkljivosti. V njem ni prostorov za pogrebno službo (slačilnice, uradi) in za tehnično službo pokopališča. Prav tako niso projektant in takratni upravitelji pomislili na izgradnjo podzemskega vhoda, ki bi omilil marsikatero pomanjkljivost. Dostop vozil je sila težaven; prevoz trupel do krematorijske peci je kompliciran. Teh pomanjkljivosti ne bo mogoCe popraviti. Sedanja občinska uprava je zaCela zato iskati alternativne rešitve. Našla jih je v treh doslej neuporabljenih poslopjih ob starem vhodu in ob pr- votnem vhodu na pokopališče. Pretekli teden je dala Občina v zakup dela za izredno vzdrževanje teh prostorov. V poslopju levo od nekdanjega vhoda bodo uredili prostore za grobarje in urade za tehnično službo. Uredili ga bodo v roku šestih mesecev, dela bodo stala 150 milijonov lir. Na poslopju desno od vhoda morajo popraviti streho. Tu bodo uradi upravne službe pokopališča. V majhnem starodavnem poslopju neoklasiCnega sloga ob prvotnem vhodu bo sedež službe za javnost. Ljudje bodo lahko v njem dobili vsa potrdila in dokumentacijo, ki so potrebna ob pogrebih. Odbornik Pecol Cominotto je tudi spregovoril o pokopih na tržaškem pokopališču. Dejal je, da se bodo kmalu pri pokopih poslužili novih tehnologij. Eno od teh predstavlja uporaba novega tipa krste, v katero je vgrajena cevka, ki omogoa mik-rooksidacijo in hitrejšo mineralizacijo. Krsta naj bi razpadla v roku krajšem od desetih let, kar naj bi omogočilo poprejšnje odkopavanje posmrtnih ostankov in ponovno uporabo pokopaliških polj. Odbornik je napovedal tudi, da se bo v ponedeljek začelo odkopavanje približno 6000 grobov na poljih št. 33 in 34. V roku enega leta bodo na tej površini možni novi pokopi. V kratkem bo tudi na voljo prostor za kakih 800 družinskih grobov. Ljudje Čakajo za odkup družinskega groba tudi do 12 let... Prihodnji mesec bo občinski odbor odobril novi načrt za pokopališče pri Sv. Ani, zatem pa bo že na vrsti načrt za ureditev predmestnih in okoliških pokopališč. Takrat bo seveda govor tudi o pokopališčih na vzhodnem in zahodnem Krasu, ki še najbolj zanimajo naše ljudi. PRISTANIŠČE / V VIDIKU SKORAJŠNJE PRIVATIZACUE- K upravi povabili palneije iz Avstrije Avstrijci hočejo nižje tarife in hitrejše usluge Možnosti razvoja avstrijskega prometa skozi tržaško pristanišče in neposrednega sodelovanja avstrijskih partnerjev pri upravljanju privatizirane luške dejavnosti so bile teme včerajšnjega srečanja zastopnikov tržaškega pristanišča, italijanskih železnic, podjetja Al-pe-Adria za kombinirani prevoz s predstavniki av-trijskih železnic in tamkajšnjih gospodarskih, predvsem industrijskih operaterjev. Gre za pobudo v okviru širšega načrta za ojaCenje prevozne smernice, ki ji v okviru Evrospke zveze pravijo »Jadranski koridor« in ki bi se morala razviti tudi glede na nove dimenzije srednjeevropskega politiCega in gospodarskega prostora. Pri- stop Avstrije k Evropski zvezi je s tega vidika zelo pomemben, pravtako bistven pa je tudi postopek skorajšnje privatizacije tržaškega pristanišča, v okviru katere bi lahko avstrijski partnerji spremenili svoj odnos: doslej so bili najpomembnejši tuj uporabnik uslug tržaškega pristanišča, z vstopom v zasebno podjetje, ki bo upravljalo pristanišče, pa bi lahko postali neposredni upravljalec luških dejavnosti. V 50-ih letih so podoben predlog izdelali sami Avstrijci, vendar je v takrat še napetem povojnem vzdušju italijanska osrednja oblast odločno odklonila, da bi tujci soupravljali pristanišCe«ita-lianissimega« Trsta... Na včerajšnjem sreCa- so avstrijski gosti® novo možnost slmj-ija, obenem pa so p01 ~ nri ag' lame irzabfaii avnosti onim, ki ) v pristaniščih Seve Svrope in ki so zna je od tržaških. S ika je še zlasti p°^ nbna posodobitev ze riških uslug: od vse jvazajo pu _ : s tovornjakii ivitev tega kombi , na ie tre- ;a prometa pa je tre la se po eni stran ijo tarife za P10,111^ OKOLJE / DE2ELNI NAČRT Kmalu odstranitev azbesta Tečaji za specializacijo delavcev- Vprašanje dokončnih odlagal Najpozneje do junija bo deželna uprava predstavila načrt za dokončno odstranitev zdravju nevarnega azbesta. Vest je sporočil vCeraj deželni odbornik za okolje, Gianluigi D'Orlandi na okrogli mizi o zakonski ureditvi vprašanja odstranitve azbesta in zaščiti zdravstva in okolja, ki ga je priredilo tržaško podjetje Italspurghi Ecologia. Deželni naCrt bo predvideval v prvi vrsti popis vseh objektov, v katerih je še prisoten azbest In teh ni malo: na Trsakem vzbujajo največ skrbi zapečateni stari vagoni na proseški železniški postaji, vendar je azbesta še ve- liko v drugih krajih: od sicer minimalnih delcev na šte-vilnih poslopjih, ki imajo na strehi ali na fasadah plošCe iz »etemita«, do večjih količin v termičnih centralah in v nekaterih proizvajalnih obratih. V naslednji fazi bo deželna uprava uredila postopke za varno vskladišCenje azbesta in za nadzorovanje postopkov, po katerih bodo to rakotvorno snov odstranili in zbrali na primernih lokacijah. Pri tem postopku bodo sodelovale, poleg deželnih služb, tudi krajevne zdravstvene enote in specializirana podjetja. V ta namen bo iprava uvedla p1® etečajezaspeciaU' riavce, ki se bodo z odstranjevanje i in še ne povsem prasanje pa je J11?) memih deponij-concna odlagala ne snovi. Na t® namerava deže v najvecji možm slovati z zasebni^’ rarjajo z odstrani6; evamih odpadkj' e morajo podjep. Piimmki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061 -1262044, fax 061 -224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PRI SV. IVANU / OB 143. OBLETNICI USTANOVITVE Proslava dneva policije Iz porodila kvestorja Cernetiga izhaja, da je Trst v bistvu mirno mesto Podobno kot po vsej Italiji so tudi v Trstu vCeraj praznovali dan državne policije, ki je torkat slavila 143-letnico ustanovitve sil javnega reda. Med slovesnostjo v svetoivanski vojašnici, kjer je šola za policijske podoficirje, je novi tržaški kvestor, Lorenzo Cernetig podal pregled intenzivnega in uspešnega delovanja policije v preteklem letu. Poleg delovanja za preprečevanje »običajnih« kriminalnih dejavnosti, v prvi vrsti tatvin in nasilnih dejanj, je tržaška policija imela izredno veliko opravka za preprečevanje nelegalne trgovine z mamili in z orožjem, ter z nadzorom tujcev. Vendar, je poudaril kvestor Cernetig, je Trst še vedno mesto brez velikega kriminala in policija uspešno zagotavlja varnost državljanov. Poleg predstavnikov krajevnih oblasti, so bili prisotni tudi gostje iz Slovenije, med katerimi Anton Dvoržak za notranje ministrstvo in Boris Rehart za slovenski Interpol, ter poveljnik koprske policije. - »JADRANSKO POBRATENJEA Stari čolni in jadrnice v Tržaškem zalivu Danes in jutri bodo na morju pred tržaškim nabrežjem plule nenavadne stare jadrnice in rešilni Čolni: gre za »jadransko pobratenje«, pobudo, ki bo letos združila Trst in Benetke, prihodnja leta pa bo povezala vsa jadranska pristanišča. V dopoldanskih u-rah se bo zbralo približno 12 starih jadrnic, ki bodo priplule iz Benetk, Chioggie, Gra-deža in iz tržaških por-ticev; popoldne ob 14.30 bodo odplule proti Miramarju, od koder se bodo vrnile predvidoma ob 19. uri. Ob 17.45 bo ob pomolu Audace veslaška regata, na kateri se bodo pomerili dijaki navtičnih šol iz Trsta, Benetk, Ancone, Pirana, Reke, Vlorja v Albaniji, iz Grčije in tržaške mednarodne pomorske akademije. Di- Benetk. , Ze danes in vse do prihodnje nedelje, 2 maja bo v pomorskem muzeju (Čampo Mar zio 5) na ogled razstava o tradicionalnih p° morskih dejavnosti na jadranskem območju-Razstava bo odprta o 8.30 do 13.30, v ponedeljek pa je muzej za prt. KNJIŽNI SEJEM / VČERAJ PREDSTAVILI LETOŠNJO IZVEDBO NOVICE Drugi Trg Gutenberg bo še bogatejši Knjige bodo zasedle Trg Unifa od 26. maja do 4. junija . Lanskoletna izkušnja je bila čredno pozitivna, saj so bili rezultati opazni Gez celo leto. Zato oo v Trstu prihodnji teden spet Zaživel Trg Gutenberg, knjižni s®jem pa bo trajal vec dni kot la-(deset) in tudi program raz-Uih prireditev bo še pestrejši. In Lončno bodo letos Trgu Guten-oergu vtisnili še zaznavnejši ^mladinsko-otroški« pečat kot Juni, saj so še poseben uspeh uozivele prav pobude namenje-U® najmlajšim bralcem. Na vče-tujšnji predstavitveni konferenci totošnje izvedbe je bilo navdušenje organizatorjev, predstavnikov Ljudske knjižnice kot Lfajevne zastopnice ministrstva 29 kulturo in okolje in študijskemu centra za mladinsko književ-Uost »A. Alberti«, zelo očitno, Ueprav so v isti sapi povedali, ua je priprava takšne prireditve Zulo naporna. Vendar pa je ye-tLo zanimanje, ki so ga npr. že v Pripravljalni fazi pokazale raz- ne šole - predvidene delavnice za šolsko mladino so namreč že skoraj vse zasedene - že odtehtalo velik del vloženega napora. Poleg občinstva, ki je lani najprej obiskalo razstavni prostor na Trgu Unita, potem pa se s kuponi za popust oglasilo v posameznih knjigarnah, pa so prireditev primemo nagradili tudi razni spon- Kaj pa prisotnost slovenske knjige? Vse kaže, da letos stojnice s slovenskimi knjigami ne bo. Lani je bila in tudi letos je bilo organizatorjem do tega, da bi se prireditve udeležili tako slovenska knjigarna kot tudi založba v Trstu. Prisotnost na sejmu pa terja precej napora in tudi denarja, tako da so vprašani vabilo z obžalovanjem odklonili. Morda bi veljalo še enkrat preveriti, Ce ne bi nastopa, npr. s skupnimi močmi, vseeno zmogli, saj je priložnost prepomembna._____________ zorji in javne uprave in ustanove. Zato se je predstavnica tržaške Ljudske knjižnice Antonia Ida Fontana vCeraj zahvahla vsem (in seznam je spodbudno dolg), ki so na kakršenkoli naCin omogočili, da se Trg Gutenberg v drugo predstavlja v še bogatejši obleki. Glede na dejstvo, da knjižni sejem traja kar deset dni (od 26. maja do 4. junija), so ga z vsebinskega vidika želeli nekoliko urediti in so pripravili dnevne tematske sklope. Tako bo npr. po otvoritvi v petek, 26. maja, sobota namenjena znanstveni literaturi, nedeljo, 28. t.m., pa so posvetili mladinski knjigi. Za najmlajše občinstvo so pripravili res veliko srečanj, delavnic in tudi predstav. O otroško-mladinskem delu prireditve sta vCeraj govorila Livio Sossi in Giancarlo Pellegrin, ki sta tudi glavna organizatorja. Deželna predsednica Italijanskega združenja knjigotržcev Eleonora Fer- rante pa je naglasila pomen zelo množičnega pristopa tržaških knjigarn, kar spodbija kritike o premajhnem zavzemanju le-teh, da bi knjigo približali Cim širšemu krogu bralcev. Na srečanjih, s katerimi je nabit program letošnjega Trga Gutenberg, bo nastopilo tudi vec slovenskih ustvarjalcev. Tako se bosta mladi publiki predstavila pesnik Marko Kravos (nastopil bo tudi na srečanju sodobnih pesnikov) in ilustrator Klavdij Palčic, Jasna Merku bo vodila delavnico ilustracije, igralska skupina SKD Tabor se bo predstavila z Vajami v slogu, na srečanjih z avtorji bo nastopil tudi Dušan Jelinčič s prevodom Zvezdnatih noCi in med otroškimi revijami bo govor tudi o Galebu. Sodelovala bo tudi ludo-teka Lupusinfabula. (bip) PROSLAVA V NOVINARSKEM KROŽKU Sto let časopisa II Lavoratore O zgodovini in pomenu glasila spregovoril Claudio Tone! ■H REHABILITACIJA Pol stoletja iskal očeta, ki ga je dal Stalin ubiti Leonu Bernetiču po rodu iz Marezig je bilo po skoraj polstoletnem iskanju vesti o smrti njegovega očeta v Kazahstanu končno zadoščeno. Konec aprila je v nekdanji sovjetski republiki prejel potrdilo, s katerim je tamkajšnja oblast rehabilitirala njegovega očeta Rudolfa, ki so ga ustrelili novembra 1937. leta po stalinskem procesu. Rudolf BernetiC se je po konfinaciji na otoku Ustica zatekel skupaj z nekaterimi drugimi slovenskimi antifašisti v Moskvo. Tu so ga le- ta 1935, v Času stalinskih Čistk, aretirali in ga obsodili na tri leta prisilnega dela v Kazahstanu. Oktobra 1937 so ga zaprli in ga po enomesečnem zasliševanju obsodili na smrt. Ustrelili so ga še istega dne. Njegov sin Leon BernetiC je začel takoj po koncu druge svetovne vojne iskati očeta. Lani se je podal v Kazahstan, letos se je tja vrnil, odkril kraj, kjer so njegovega oCeta ustrelili in tudi dobil od tamkajšnjih oblasti dokument o njegovi rehabilitaciji. »Nismo se hoteli spomniti 891110 enega izmed najstarejših popisov delavskega gibanja v tiVlT,Pi, najbolj branega Casopi-^ Bled prvo svetovno vojno v in zadnjega legalnega komunističnega glasu v fašistični m^tatmi, temveč spet prehoditi P°t velikih bitk, ki so jih Ita-jjjani in Slovenci na teh tleh izsevali za zmago svobode, demokracije in socializma«. Tako PLe Claudio Tonel v spremni ^di brošure D Lavoratore, ki s° 1° delili na včerajšnji prosla-^ stoletnici tržaškega časo-P^a 11 Lavoratore. Na pobudo eželnega združenja Enrico erlinguer, novinarskega 'Uožka in s prispevkom predsednika dežele Furlanije-Julij-, L® krajine - na slovesnosti je 1* Prisoten tudi podpredsed-jdk deželnega sveta FJK Miloš Udin - so včeraj v prostorih kovinarskega krožka proslavili oletnico časopisa, ki je skozi poletje predstavljal upe ve-. ega dela tržaške populacije 91 bi lahko še dalje odgovarjal fjojemu poslanstvu, Ce bi ne 1 Prisiljen na molk, je bil jujtenja Tonel, ki je pol sto-.e9a stal Časopisu ob strani. V Uuenu deželnih kronistov je ^Pregovoril Giorgio Cesare, ki D Lavoratore označil kot ene8a izmed nepogrešljivih opazovalcev naše mestne stalnosti za razumevanje nje-°0Ve zgodovine, (td) MARINA GRŽINIČ V MIELI GOSTJA SKUPINE 85 Alternativno umetniško dogajanje v Ljubljani V gledališču Miela je bilo sinoči zanimivo srečanje o alternativni slovenski kulturi v Ljubljani, ki ga je priredila Skupina 85 v sodelovanju z goriškim Kinoateljejem. Gost srečanja je bila Marina Grži-nič, ena najpomembnejših slovenskih video makerjev, ki je v sodelovanju z Aino Šmid ustvarila vrsto video projektov, s katerimi je na raznih svetovnih festivalih dosegla mnogo nagrad. Zadnjo prav pred kratkim na festivalu v Ric-cioneju. Poleg tega je pred kratkim v Sloveniji izšla knjiga, ki jo je spisala v sodelovanju z Alešem Erjavcem z naslovom Ljubljana -osemdeseta leta v umetnosti in kulturi. Prav o tem je spregovorila Marina Gržinič, ki jo je sicer maloštevilnemu a zainteresiranemu občinstvu predstavil Aleš Doktoric. Poudarila je pomen, ki ga je alternativna umetnost imela v Sloveniji v osemdesetih letih, pomen, ki je izviral zlasti iz povezanosti med umetniškimi gibanji in gibanji civilne družbe. Iz vsega tega je nastala nova zavest, ki je v določenem smislu tudi sprožila globoke spremembe v tedanji Jugoslaviji. Vse to obravnava tudi knjiga, v kateri so vsi pojavi predstavljeni v celotnem kontekstu. Srečanje, ki je iz vec plati prikazalo tedanje alternativno umetniško dogajanje v Ljubljani in dru- god v Sloveniji, njegove učinke na tedanjo stvarnost in to kar je ostalo dandanes, ko se je kontekst popolnoma spremenil, se zaključilo s predvajanjem treh video produkcij Marine Gržinič in Aine Šmid: Rdeči čeveljčki, ki je prejela nagrado v Riccioneju, Luna deset in Zgodba, o metulju, (hov) Tudi otroški zbor Venturini na minifestivalu popevke Minifestivala tržaške popevke, ki bo v ponedeljek, 22. t.m., ob 16. uri v pivovarni Forst Europa, se bodo udeležili tudi malčki otroškega pevskega zbora Fran Venturini od Domja. Predstavih bodo pesmico z naslovom Uffa, uffa avtorice Campanelle, ob spremljavi za priložnost nekoliko manjše zborove zasedbe pa bo solo zapela Ylenia Zobec. Pod vodstvom neutrudne Suzane Žerjal se elani otroškega zbora od Domja pripravljajo tudi na nastop na 21. mednarodnem mladinskem pevskem festivalu, ki se bo od 26. do 28. maja odvijal v Celju. Odpotovali bodo v petek zjutraj, že popoldne pa je predviden nastop. Pred koncem sezone Čaka OPZ Fran Venturini še nastop na zaključnem koncertu letošnje 25. revije otroških pevskih zborov, ki jo nekako vzporedno s Primorsko poje prireja Združenje pevskih zborov Primorske. Po nedavni udeležbi na občinski reviji v Kopru je bil zbor izbran med najboljšimi, predstavil pa se bo na koncertu Naše pesmi, ki bo v nedeljo, 4. junija, v Kulturnem domu v Novi Gorici, (dam) Skupščina upokojencev v ponedeljek na Opčinah V ponedeljek bo na sedežu Kulturnega društva Tabor na Opčinah (v Ul. del Ricreatorio 1) skupščina vseh upokojencev z OpCin, s Proseka, iz Križa, z Repentabra in iz Zgonika. Skupščino prirejajo Spi-Cgil, Fnp-CISL in Uilp-Uil, da bi upokojence informirale o hipotezi sporazuma med vlado in sindikati o pokojninah. Revija glasbenih skupin »Anagrumba« (Vsedržavno združenje glasbenih skupin) in »NaCrt Musika« prirejata revijo glasbenih skupin, ki bo meseca junija v Boogie Bar Club v Ul. Donota 4. Manifestacije se lahko udeležijo tudi posamezniki ali skupine, ki niso iz Trsta. Vpisovanje je na sedežu ArciNOVA v Ul. Pasteur 44, ah v Boogie Bar Club. Baklada za mir v Glinščici Tradicionalna baklada za mir in maša, ki bi morah biti drevi v Glinščici, sta bili zaradi slabega vremena preloženi na prihodnjo soboto 27. t.m. Zbira-lišče bo ob 20. uri pri cerkvici sv. Marije na Pečah. Predstavitev knjige »Buffalo Bill v Trstu« Deželna kinoteka bo v sodelovanju z založbo La Mongolfiera iz Trsta predstavila knjigo Giorgia Sterna »Buffalo Bill v Trstu«; predstavitev bo v sredo ob 20.30 v deželni kinoteki v Ul. Cantu 10; prisotna bosta avtor in Carlo Gaberšček, ki je avtor kritičnih esejev o filmski produkciji Johna Forda. Ob tej priložnosh bodo tudi prvič v Italiji predvajali dokumentarec »Buffalo BilPs Wild West« (»Divji Vzhod Buffala Billa«). V Boljuncu se nadaljuje praznik komunističnega tiska Pred gledališčem Prešeren v Boljuncu se tudi danes nadaljuje praznik komunističnega tiska, ki ga prireja SKP. Dre višnji večer (z začetkom ob 19. uri) bo posvečen solidarnosti z narodi bivše Jugoslavije; govorila bosta prof. Riccardo Luccio in sen. Stojan SpehC: ob 21. uri bo igral ansambel »Long Slunk«. Sen. Ersilia Salvato danes o bioetiki Na povabilo deželnega foruma Zena SKP bo senatorka Ersilia Salvato danes ob 11.30 orisala svoj zakonski osnutek o bioetiki. Ob tej priložnosti bo forum predstavil dekalog o družinskih posvetovalnicah in pozval k Cim širši udeležbi na vsedržavni manifestaciji, ki bo 3. junija v Rimu. Drevi predvajanje filma »Jefferson in Pariš« V kinodvorani Nazionale bodo drevi ob 20. uri prvič v Italiji predvajali film Jamesa Ivorya »Jefferson in Pariš«, v katerem igrata Nick Nolte in Greta Scacchi. Istočasno bodo film predstavih na 48. filmskem festivalu v Cannesu. Druga aretacija zaradi »rasnega sovraštva« Zvečer 7. maja letos so hudo ranih 47-letno Hrvah-co Gabrielo Erger: pretepel jo je 32-letni bosanski Srb Mile Simič med prepirom o dogodkih v nekdanji Jugoslaviji. Simiča so aretirali na podlagi zakona, ki prepoveduje rasno sovraštvo. Včeraj pa so karabinjerji po daljši preiskavi aretirah pod isto obtožbo še Dušana Bastinaca, 35-letnega Hrvata, ki je sodeloval pri pretepu Ergerjeve. Sporočilo Pokrajine Trst Pokrajina Trst opozarja, da je 28. aprila zapadel rok za predstavitev samoprijave in za plačilo novega davka na zasedbo javnih površin TOSAP (vključno s prehodi za vozila). Davčni zavezanci lahko uredijo svoj položaj, s plačilom znižanih kazni, do 28. maja 1995, in sicer na Uradu za dajatve Pokrajine Trst, Tig Vittorio Veneto 4, 1. nadstropje - telefon 3798315, po naslednjem umiku: ob ponedeljkih in Četrtkih od 9. do 13. in od 15. do 17. ure. RICMANJE / PROMENADNI KONCERTI OB OBLETNICI ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM Dingi krog za godbe na pihala V gosteh godbi iz Corna di Rosazzo in Zagorja Z nastopom godbe iz Coma di Rosazzo in pihalnega orkestra SVEA iz Zagorja se danes zaključujejo letošnji Promenadni koncerti, ki jih ricmanjska godba na pihala prireja na vaškem trgu v Ricmanjih. Glasbena srečanja, ki dosegajo letos svoje deveto uspešno leto prisotnosti na našem kulturnem prizorišču, ustvarjajo za občinstvo prijetne in za godbenike nadvse zanimive priložnosti neposrednega stika z raznimi godbeniškimi sestavi. S tem namenom - da ponudijo namreč pravi koncertni prostor sicer "običajni vaški godbi” - so Promenadni koncerti privabih v Ric-manje kar lepo število tovrstnih instrumentalnih sestavov iz naše dežele, iz sosednje Slovenije, pa tudi iz Avstrije. Poleg koncertnega nastopa se torej pobuda ric-manjskih godbenikov obrestuje tudi v smislu prijateljskih stikov in kulturnih izmenjav. Obe godbi na pihala, ki bosta danes popoldne, z začetkom ob 17. uri, nastopili na trgu sredi Ricmanj, se prvič pred- stavljata našemu občinstvu. Godba na pihala iz Coma di Rosazzo je bila ustanovljena na začetku tega stoletja, šteje okrog 40 elanov, večina teh pa je mlajših. V zadnjih letih se je uveljavila tudi kot prireditelj glasbenega tekmovanja za mlade gojence godbeniskih šol v videmski pokrajini. Zanimivost je še v tem, da jo vodi ženska, in sicer Femanda Delle Čase. Zadnji gost letošnjih Promenadnih koncertov je pihalni orkester SVEA iz Zagorja. Razvil se je iz manjše godbeniške skupine, ki jo je pred 135 leti v tem radarskem mestecu ustanovil češki učitelj glasbe Jurij Plhak. Danes šteje orkester preko 80 članov, v zadnjih letih se je udeležil številnih gostovanj po Evropi, doživel pa velike uspehe na mnogih mednarodnih tekmovanjih (najodmevnejše je prav gotovo zlato odličje leta 1981 na svetovnem tekmovanju na Nizozemskem). Orkester je posnel že samostojne TV oddaje, tri kasete in CD ploščo, tik pred izidom pa sta še nova kaseta in CD plošča, (dam) DREVI V PETERLINOVI DVORANI Pesnik Ciril Zlobec v SKK Gosta bo predstavila Zora Tavčar Rebula - Nastop članov gledališkega krožka Slovenski kulturni klub, ki vsako soboto prireja srečanja za mlade, organizira večkrat predavanja, M se uokvirjajo v določeno tematiko ah sklop. Tako je bil letos na vrsti sklop treh večerov, ki so osvetljevali indijski svet, kulturo in religijo, nekaj večerov je bilo posvečenih aktualnim, nekaj pa mladinskim tematikam... Minulo soboto pa je bil že drugič sestanek posvečen obletnici konca drage svetovne vojne. Tokrat so klu-bovd medse povabih gospo Lido Debeljak Turk, ki je predavala o antifašistični organizaciji TIGR. Predavateljica se je v to temo in obdobje poglobila, ko je za slovensko radijsko postajo pripravljala niz oddaj z naslovom Četrtkova srečanja. Zbrala je veliko podatkov, predvsem pa dragocena pričevanja protagonistov tiste dobe. Srečanje je bilo res zelo zanimivo, saj so mladi dobili veliko novih informacij o ljudeh in obdobju nase polpretekle zgodovine, ki je se premalo poznano in raziskano. Se posebno uspešni pa so literarni večeri. Letos jih je bilo že nekaj: pisatelj Boris Pahor je ob 90. obletnici njegovega rojstva predstavil Edvarda Kocbeka, prof. Nada Pertot je, ob 150. obletnici njegovega rojstva, spregovorila o Simonu Gregoričiču, na začetku aprila pa so se mladi srečah s pisateljem, Prešernovim nagrajencem, Alojzom Rebulo. Nocoj se bodo mladi lahko zopet udeležili literarnega večera. Prisluhnili bodo znanemu slovenskemu pesniku Cirilu Zlobcu, ki bo to poletje praznoval svojo 70-letnico. Njegovo življenje in delo bo predstavila prof. Zora Tavčar Rebula. Člani gledališkega krožka SKK pa bodo, pod vodstvom mentorice Lučke Susič, pripravih recital njegovih pesmi; vmes bo igral na kitaro Sandi Vatovani. Za vse, predvsem pa za letošnje maturante, bo to enkratna priložnosti da se s pesnikom srečajo in da o njem izvejo kaj, česar se morda v Soh še niso učili Vsi, ki se torej tega večera želijo udeležiti, so vabljeni v Peterlinovo dvorano, v ul. Do-nizetti 3, ob 19. uri. Breda Susič Spomini Boljunčanov na dogodke pred 50 leti Leta 7 947 so v vasi postavili spomenik padlim V vseh naših krajih so se ljudje v teh prvih majskih dneh na najrazličnejše načine spomnili dogodkov pred 50 leti. Zelo občuteno je bilo tudi v Boljuncu, kjer so priredili srečanje z živimi pričami takratnih dogodkov. Kako so Boljunčani pričakali osvoboditev, kako je vas, ki je štela 140 udeležencev v osvobodilnem gibanju, ki je imela 22 padlih (trije so bili talci) pričakala zadnje dneve bojev proti skupnemu sovražniku? Štirje nemški kanoni so v noči od 29. na 30. april streljali proti partizanskim enotam, ki so se približevale preko Glinščice vasi. Odgovarjale so jim partizanske brzostrelke prvih partizanskih izvidnic, ki so od Glinščice prihajale v vas. Več nemških vojakov je bilo pri tem ubitih, med temi dva, ki sta bila na tem, da poženeta v zrak poslopje domače šole. Boji so trajali vso noč od 29. do 3,0. aprila. Proti večeru so se boji zaključiti. Nemci so se začeti umikati, partizanske enote so že bile v vasi. Imele so nekaj ranjencev, ki so jim v Boljuncu tudi nudili prvo pomoč, potem pa so 1., 2. in 3. maja še vedno biti boji za osvoboditev mesta. »Pri nas smo biti v velikih pripravah na ta dogodek,« so nam povedale Zenske, ki so bile tedaj še mlada dekleta. »Doma smo šivale slovenske in jugoslovanske zastave s peterokrako zvezdo, pa titovke; vso vas pa so naši mladinci prekriti z napisi, da živimo tu Slovenci, da hočemo tu ostati in da smo hvaležni jugoslovanskim partizanskim enotam, ki so nas osvobodile. V tistem času so v Boljuncu poslovale tri pekarne. Povsod je delo potekalo tako, da smo lahko pripravili pakete za borce, ki so biti naše pomoči potrebni in tudi veseli.« Cisto na kratko nam je spomin zašel na tisto bombardiranje v juniju 1944, ko je bilo napravljeno veliko škode tudi v Boljuncu in bližnjih zaselkih, ko je v Krogljah umrla pod bombami družina z 11 člani, ko je umrla v Boljuncu tričlanska družina, ko je umrlo komaj 16-letno dekle, ki so jo ubili ostanki bombe, medtem ko se je njena mati čudežno rešila. Zenske in dekleta, ki so bile ves čas vojne zveste kurirke in so prenašale pošto tudi do vseh bližnjih krajev Brega in vse do Istre, so čakale na praznik osvoboditve s še posebnimi občutki. Iz starih rjuh so pripravljale zastave, Angela Žerjal in Ida Česnih pa sta biti tisti, ki sta ponesti prvo zastavo - simbol svobode -na zvonik domače cerkve, ki so ji nacisti s svojim kanonom tik pred koncem odbili konico. Biti so hudi in težki časi, so nam povedati udeleženci srečanja (Slava Slavec je prihajala iz zaporov v Ko-roneju, 10. maja pa se je začasno vrnil od partizanov Boris Bandi), pa vendarle zelo lepi, vsi so bili prepričani, da je vse najhujše za njimi, da se svetu resnično obeta tisti svet, za katerega so padli in umirati naši najboljši - svet miru, sprave, strpnosti in demokracije. Nemške enote so takoj sprevidele, da je konec vojne. Nekateri so se vdali, druge so partizanske enote, ki so nadaljevale pot do Trsta, zajele. 3. maja so se vsi vaščani, mladi in stari, podati peš na pot v Trst, kjer je bila na trgu Unita velika manifestacija. Ni šlo vse tako lahko, kot bi si človek mislil. Se so biti v mestu ostanki nacistov in fašistov, ki so naše ljudi, ki so prihajali iz vseh krajev tržaške pokrajine, napadati in zasmehovali-Srečanje na trgu Unita pa je bii° kljub temu zelo prijetno. »Bilo nas je veliko. Iz Boljunca smo prišli v nie-sto pes. Na čelu sprevoda so bili Ua' ni narodnoosvobodilnih odborov, nato mladina in potem vsi vaščani-Prvič, po tolikih letih zatiranja in suženjstva, smo se čutili enaki z enakimi.« Vsa medvojna leta so imeli v Boljuncu svoj praznik Majenco, ki s° jo morali prekiniti, zaradi vojnih dogodkov leta 1942 pa so jo prvič obnovili leta 1946. »Veste, pred vojno je na našem maju plapolala tržaške zastava, od leta 1946 pa je vedno na maju vihrala rdeča zastava. Na ta naš praznik smo Boljunčani ponosni in naši mladi se ob tej priložnosti vedno spomnijo vseh padlih, ki jih je bilo v naši vasi 22. Tem smo postavib leta 1947 spomenik (na sliki), Prt’^ katerim imamo proslave za prvi november, 25. april in za prvi maj.« Leta 1986 so v Boljuncu odpo1 Partizanski klub, kjer se vsak dan zbirajo domačini ob klepetu, igranju kart, pa tudi ob obujanju spomin°v na nekdanje čase. Klub je zelo priljubljen, saj zahajajo sem tudi gostje d3' lijanske narodnosti, ki pravijo ”An' diamo dai partigiani”, in Slovenci, m poznajo klub, kot partizanski klub-Neva Luk6” ZANIMIV SEMINAR TABORNIŠKE ORGANIZACIJE TS - GO Po občnem zboru (december 1994) se je za tabornike začela nova sezona. Poleg zi-movanja ter običajnih sestankov in sej smo v letošnji program uvedli vrsto srečanj s starši in člani organizacije. Na teh sestankih se je vodstvo neposredno seznanilo z željami, težavami, pomisleki in kritičnimi pripombami članov kot tudi njihovih staršev, saj so srečanja s slednjimi zelo redka in bežna (reci-piši: pred izletom ali med obiski na taboru). Obenem pa so bila ta srečanja priložnot, da smo osvežili namen in značilnosti taborniške organizacije ter da smo predstavili program za pomlad - poletje 1995. Med temi pa smo se vneto pripravljali na slovensko Kaj načrtuje Rod modrega vala? Evrošolo ter na častne straže ob 50. obletnici osvoboditve. Pred letnim taborom pa se bomo še srečali na spomladanskem izletu v partizansko tiskarno »Slovenija« ter na dvodnevnem taboru, ki pa je v svojem bistvu že priprava na taborjenje. Letos smo s pripravami začeli nekoliko prej, saj smo aprila posvetili tej naši osrednji in najpomembnejši akciji celodnevni seminar. Kar lepo število članov in poslušalcev (članov od 15. do 20. leta z nekaterimi starostnimi izjemami) je sledilo profesionalnemu predavanju Aleša Pesege iz Ljubljane in Emila Mumila, načelnika za program Zveze tabornikov Slovenije, iz Slovenskih Konjic. Njima so poverili nalogo, da nas popeljeta od nalog in odgovornosti vodstva do priprav, poteka in programa taborjenja. Seveda se priprave na taborjenje začnejo že veliko pred datumom odhoda. Pogovor smo začeli prav s predpripravami, ki so najbolj zahtevni del programa (npr. izbira in ogled tabornega prostora, datum - koordinacija vseh dopustov in študijskih obveznosti, pregled opreme...) in nadaljevali s tem, kaj čaka vodstvo organizacije po taborjenju (potrditi izvedbo zapisnika, finančni obračun, poročila, analiza morebitne pohvale in priznanja). Toliko o nalogah Ro-dovega vodstva. Osrednji del seminarja pa je bil namenjen nalogam tabornega vodstva in programu samega. V tem delu smo slišali zelo koristne napotke o tem, kako prijaviti taboreče upravnemu organu, o zdravniških pregledih, o zavarovanju itd.), kaj storiti v primeru sanitarne, gasilske ali gozdarske inšpekcije itn. Po tem uradniško-birok-ratksem delu smo pogovor nadaljevali s točkami, namenjenimi programu. Ta program naj bi v grobih obrisih oblikovali vsi, ki bodo v tabornem vodstvu. V prvi fa- zi naj bi to bil program vsakega posameznika (kandidata za taborno vodstvo), v drugi fazi pa naj bi osnutke vzklajevali in končno prišli do sinteze, ki naj bi bila odraz načrtov tiste skupine ljudi. Vsak program mora upoš- tevati v prvi vrsti kraj, kjer taborimo, število in starost taborečih in mora biti kombinacija štirih osnovnih taborniških elementov, in sicer: narava, družba, zdravje (šport) in kultura, ne da bi pri tem pozabili taborniških šeg in navad. Zavedati se moramo, da taboreči ostanejo pri tabornikih za to, kar so doživeli. Z novimi idejami in sugestijami, ki smo jih slišali na letošnjem prvem seminarju (o drugem bomo še poročali) imamo možnost, da izboljšamo kvaliteto letnih taborov. Da nam bo to uspelo, pa samo seminarji niso dovolj. Predavatelja sta nam na privlačen način posredovala teme in nas seznanila s težavami, s katerimi se sooča vsak tabornik, ki pripravlja taborjenje. Ze na samem začetku je bilo jasno, da bo seminar tudi priložnost primerjanja naših taborjenj z osrednjim' slovenskimi. Ugotovili smo, da naši tabori niso daleč od slišanega, kar zadeva priprav, so pa nekoliko šibkejši v vsebini. Od naših predavateljev smo se poslovili z zavestjo, da so nam take pobude v spodbudo za nadaljno delovanje. -ZP- Sole / nevzdržno v svetoivanski telovadnici Bodo slačilnice končno preuredili? Včeraj na ogledu občinska komisija Omet se lusei s sten, Sbanisca so neuporabna, Prhe ravno tako. Slaeil-telovadnice šole Sv. j rha in Metoda pri Sv. so skratka v tako ^Upnem stanju, da jih 'iajansko ni mogoče vec ^Porabljati. Da bi bila sPha neusmiljenega pro-Padanja tega pomembne-§a objekta, ki ga v dopoldanskih urah uporabljajo s.°yenski osnovnošolci, Pržješolci in višješolci, Popoldne in zveCer pa razna pretežno športna ln rekreacijska društva, 1® dovolj, da s pogledom zaobjamemo »freske«, ki ‘krasijo« stene, vrata, obešalnike in vse ostalo, ar se da pač popisati. Obiskovalcu se odpre široka paleta turobnih političnih, ideoloških in nacionalističnih z mr-Znjo prepredenih sporočil in prava antologija, da ne rečemo enciklopedija dvoumnih ljubezenskih izpovedi ter izrazov iz popačenega spolnega žargona. Splošna podoba je tako nespodobna in žalostna, da skušajo učitelji in profesorji prikriti nedolžnim očem to nespodobnost. Med predvčerajšnjimi šolskimi igrami so enostavno zaklenili vrata. Telovadni prostori v Ul. Caravaggio, ki so jih domiselni malčki preimenovali v »Ul. Scarafaggio«, dobe- sedno propadajo že nekaj let, vendar se pri občinski upravi, ki je za šolske prostore odgovorna, doslej ni nihče zmeni. Vsaj do včerajšnjega dne ne, čeprav so šolski dejavniki neštetokrat posegli na Občini. Resnici na ljubo, se je prav včeraj pojavila na šoli posebna občinska komisija, si ogledala vso to »krasoto« in zagotovila, da se bodo v čim krajšem času lotili popravil. Po njihovih uzjavah naj bi slačilnice usposobili za redno in dostojnejšo dejavnost pred koncem poletja, to se pravi pred pričetkom prihodnjega šolskega leta. Upajmo. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 20. maja 1995 BERNARDIN Sonce vzide ob 5.29 in za-0116 °b 20.34 - Dolžina dne-.a 15.05 - Luna vzide ob 1.00 ln zatone ob 11.31. Jutri, NEDELJA, 21. maja 1995 VALENS vreme včeraj ob 12. RJ: temperatura zraka 15,5 popinje, zračni tlak 1009,1 o Pada, veter 3,6 km na uro eyernik, vlaga 96-odstotna, jutranjih urah je padlo 18,6 Ul dežja, nebo oblaCno, uorje skoraj mimo, tempera-morja 16,7 stopinje. Rojstva, smrti in OKLICI RODILI SO SE: Diego Gra-i*S1, Iva in Sara Drekalovic, MamoPecenca. UMRLI SO: 76-letni Paolo j^radi skorajšnje obnovitve Ustavnih prostorov oprema JCtotc hfudi na Vseh razstavljenih artiklih popust 0,120 do 80% POHITITE PUBLIEST rel-(040) 7796611 -Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: . 8.30-12.30 -17.00 (razen sobote) Belich, 93-letna Rosa Simo-nich, 83-letna Angela Stepančič, 79-Ietni Luigi Bensi, 66-letni Bruno Tramontini, 76-letna Giuditta Stagni, 77-letna Teodora Dinelli. OKLICI: šofer Gualtiero Suban in solnica Paola Verdi, skladiščnik Bruno Smillo-vich in vamška Maria Anto-nella Vigini, uradnik Diego Alberti in uradnica Annalisa Katalan, uradnik Carlo Cimi-no in vzgojiteljica Morena Cerna, uradnik Andrea Maiz-zan in Solnica Gianna Reiner, kmet Dario Terzoni in prodajalka Edes Figelj, zdravnik Daniele Angerame in zdravnica Tanja Legiša, električar Nevio Gratton in Čistilka Au-ra Pobega, elektronski tehnik Fabio Liso in v pričakovanju zaposlitve Olivera Kostič, trgovec Michele Mastromarino in uradnica Morena Lamona-ca, uradnik Andrea Brunetti in Solnica Chiara Di Jasio, šofer Mauro Reggente in delavka Evangelina Ligotti, tehnik Alessandro Kramar in pismonoša Karen Perossa, finančni stražnik Francesco Acca in prodajalka Nicoletta Maiolino, bolničar Roberto Joslyn in pomočnica Raffaella Rasman, podjetnik Michele Lisco in lekarnar Doriella Benussi, taksist Pasquale Marino in gospodinja Alla Po-povitch, uradnik Sergio S indici in uradnica Annalisa Pe-schier. Q LEKARNE Od PONEDELJKA, 15., do NEDELJE, 21. maja 1995 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Soncini 179. BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj -Ul. Soncini 179, Trg Liberta 6. BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, teh 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 18.50, 20.40, 22.30 »Genio per amore«, i. VValter Matthau, Meg Ryan, Tim Robbins. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »L’amore mole-sto«, r. Mario Martone. EKCELSIOR AZZURRA-18.30, 20.15, 22.00 »Don Juan De Marco, maestro d’amore«, i. Marlon Brando. AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.15 »Rob Roy«, i. Liam Neeson, Jessica Lange. NAZIONALE 1- 16.15, 17.40 »Piccole canaglie«; 20.00, 22.15 »Jefferson in Pariš«, r. James Ivory, i. Nick Nolte, Greta Scacchi. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Morti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, Matthevv Broderick. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »A pro-posito di donne«, i. Whopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II pre-te«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Piaceri insaziabili di mogli in calore disposte a tutto«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15 »La carica dei 101«, risanka, prod. Walt Disney; 17.45, 19.55, 22.10 »Virus letale«, i. Du-stin Hoffman, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.10 »Sostiene Pereira«, r. Roberto Faenza, i. Marcello Mastroianni, Stefane Dioni-si, Daniel Auteil, Nicoletta Braschi. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Prima delVal-ba«, r. Richard Luiklater, i. Etan Havvke, Julie Delpy. Si PRIREDITVE * v SKD PRIMOREC - Trebče prireja teCaj “Minuta za zdravje" MASAŽA STOPAL danes, 20. t. m. od 15. do 20. ure v telovadnici O.S. Pinko Tomažič v Trebčah. Vodi: Helena Bizjak. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja do ponedeljka 22. t.m., v Boljuncu pri gledališču F. Prešeren "PRAZNIK TI- SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA in TPPZ P. Tomažič prirejata slavnostni koncert ob 50. obletnici osvoboditve s predstavitvijo novih kaset in kompakt ploSC. Nastop bo danes, 20. t. m., ob 20.30 v Športnem centru v Zgoniku. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 prireja danes , 20. t. m. SREČANJE s pesnikom Cirilom Zlobcem ob njegovi 70-letnici. Avtorja in njegovo delo bo predstavila Zora TavCar. Recital izbora Zlobčevih pesmi bo izvajal gledališki krožek SKK. ZaCetek ob 19. uri. Vsi prisrčno vabljeni, posebno letošnji maturantje. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na 9. izvedbo PROMEDNADNIH KONCERTOV na Trgu v Ric-manjih Jutri, 21. t. m., ob 17. uri nastopajo sledeči pihalni orkestri: Corpo ban-distico di Rosazzo - Corno di Rosazzo (UD) in Pihalni orkester Svea - Zagorje ob Savi. SKD VIGRED-Sempolaj in KD RdeCa zvezda-Salež prirejata II. otroško revijo "Vsi smo prijatelji” jutri, 21. t.m., ob 18. uri v SKC v Zgoniku. Prijateljsko vabljeni. ŽPZ I. GRBEC naznanja, da je že 15 let odkar veselo poje in navdušuje vaša srca. Zato želi to obletnico praznovati skupaj z vami. Toplo ste vabljeni jutri, 21.t.m., ob 17.30 v gledališče Marijinega doma pri sv. Ivanu (Ul. Brandesia). Čaka vas veliko presenečenje. SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST V ROJANU vabi na PROSLAVO ob 30-letnici radijskega prenosa nedeljske mase iz cerkve v Rojanu, ki bo jutri, 21. t. m., ob 20. uri v rojanski cerkvi. Spored obsega pevske in orgelske točke. KD ROVTE - KOLONKO-VEC, Ul. Montesernio 27 vabi na zaključek 14. PRAZNIKA VINA jutri, 21. t. m., ob 17. uri. Domačini, ki se gojijo trte za družinsko rabo, bodo skušali spoznati svoje vino. Nagrajenje za najboljša vina. GLEDALIŠKA SKUPINA SKD TABOR z Opčin gostuje v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 v Kulturnem centru S. Kosovel v Sežani s kabaretom VAJE V SLOGU. Vabljeni! g________________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 7. junija izlet v Treviso. Dopoldne ogled naturistične oase Sile, popoldne ogled mesta. Vpisovanje 30. maja od 9. ure dalje na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360324. H ČESTITKE Danes praznuje v Križu svojih 50 let ZMAGA ŠKABAR por. SEDMAK. Vse najboljše ji želijo Rokcevi. Danes si obljubita veCno zvestobo NADJA in DINO. Vse naj, naj... jima kličejo Martina, Marko, Franko in Mara. “Ta rincka je okrogla ko mlinsko kolo, tak tudi vajina ljubezen naj bo“. Svoji (bivši ?) pevki NADJI vse naj, naj...v zakonskem življenju voščijo pevke ZPS S tu ledi. Danes stopata na skupno življenjsko pot Nadja in Dino Ob srečnem dogodku jima iskreno Čestitajo in želijo toplega razumevanja, sreče in zdravja v življenju mama, oCe in brat Valter □ OBVESTILA KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu vabi svoje elane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju danes, 20. maja, ob 17.30 v dvorani ”A. Ukmar” kulturnega društva "F. Venturini” pri Domju. KD SLOVAN - PadriCe vabi celotno vaško skupnost in vse elane na OBČNI ZBOR, ki bo potekal v prostorih Gozdne zadruge v torek, 23. t. m., ob 20. uri v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem. ZBOR JACOBUS GALLUS vabi ob načrtovanju nove sezone pevke in pevce, ki bi želeli pristopiti k zboru, naj se že sedaj javijo na tel. Štev. 765293 (Sara Superina) ali 299632 (Janko Ban) ob uri obedov. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 predavanje Justina Stanovnika na temo »50-let-nica osvoboditve«. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča osnovnošolske učitelje, ki so uspeSno opravili redni učiteljski natečaj po izpitih in naslovih, da je na Šolskem skrbništvu v Trstu v uradu za slovenske osnovne Sole na ogled lestvica natečaja. Kandidati imajo deset dni Časa za morebitni priziv glede napačnega točkovanja naslovov. NA OS J. RIBIČIČ in SS I. CANKAR bo v ponedeljek, 22. t.m., ob 11. uri podeljevanje bralnih znaCk. Prisotna bo pesnica Neža Maurer. Zborček oš J. Ribičič se bo srečal s pesnico na radiu istega dne ob 9. uri. Toplo vabljeni! MALI OGLASI ZARADI BOLEZNI oddam dva prostora za potovanje Primorskega dnevnika po Italiji z 10-odstotnim popustom. Informacije pri potovalnem uradu Aurora, na tel. St. 631300. PRODAJALNA nudi stalno zaposlitev mladi in vestni osebi. Zaželjena je diploma višje Sole ter italijansko državljanstvo. Prošnje naslovite na Publiest Srl, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst pod šifro “ Marljivost". ISCEM stanovanje v najem za kratek Cas na območju zahodnega Krasa. Tel. St. 229349. RESNO zaposlitev iSCe 21-letni mladenič, vojaščine prost z lastnim avtom, prenosnim telefonom, ima profesionalne teCaje iz eletroteh-nike. Tel. St. 368230. BAR na Proseku iSCe 18/20 letno/ega vajenko/ca za poletno sezono. Tel. St. 225286 v jutranjih urah. KOVINARSKA delavnica iSCe 15/16-letnega vajenca. Ponudbe po telefonu ali osebno: Podjetje Breg, Obrtna cona Dolina, tel. St. in fax 228563. DRUŠTVENA PRODAJALNA na Opčinah išče uslužbenca. Tel. st. 211054 ali 213274. IŠČEMO za v najem poslovne prostore primerne za trgovsko dejavnost na področju dolinske občine (Domjo, Boljunec, Pesek). Pisne ponudbe na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro “Sharfi". V TRŽIČU oddam prostor primeren za urad, 40 kv. m. Tel. St. (0481) 711772 med 13. in 17. uro, oz. po 20. uri. ENOSTANOVANJSKA hiSa v Gorici v Ul. Brigata Pavia 20, na prodaj. Tel. St. (0481) 535048 med 17. in 19. uro. PRODAM belo opel astra 1.4 SVV.club, 45.000 km za 15.500.000 lir. Tel. na St. 0360/791777 ali 040/350450. V SREDO, 10. t. m. se je izgubila Črna mačka z dolgo dlako perzijske pasme v oklici Ul. Fiordalisi na Opčinah. Posten najditelj naj poklice na tel. St. 2156001 De Carli, Čaka ga 1.000.000 lir. OSMICA je odprta pri SimCevih v Križu 202. OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot St. 18. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic. V MEDJE VASI ima odprto osmico Paolo Ferfolja. ToCi belo in Cmo vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Alfredo Brajnik, Domjo 172. ToCi belo malvazijo doc in rdeči merlot. Vabljeni! Tel. St. 824917. OSMICO je odprl Jožef Kukanja, DevinšCina 1. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. St. 327240. OSMICO ima odprto Ivan TerCon, Mavhinje 42. Poskrbljeno je za pijačo in jedačo. PRISPEVKI Danes bi dopolnil nas nepozabni Sergij Husu 45 let. Ob tej priložnosti darujeta mama in tata 50.000 lir za KD Prosek-Kontovel. V počastitev spomina Borisa Raceta Žarka daruje Tržaška kreditna banka 5.000.000 lir za Stadion 1. maj. Podjetje Impexport Dušana in Borisa KoSute daruje 200.000 lir za stroške, ki jih je imela sekcija VZPI-ANPI Kriz ob proslavi 50-letnice osvoboditve in 20-letnici postavitve spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Stanka Boleta darujeta Elda in Gojmir DemSar 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Irene Suc Danev in Stanka Stoke darujeta Nataša in Paolo Bukavec 50.000 lir za AO Jaka Stoka. V spomin na soSolca Emila Cuk daruje Milko Cebulec 50.000 lir za SKD Tabor. Minilo je 50 let odkar je padla draga Anica Maver. V njen spomin daruje sestra Ivanka 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Susanna Sosič daruje 100.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah in 100.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na Mariso Milani darujejo sosedje iz Bazovice 130.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Stanislava DAROVE PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Boleta daruje gospa Sanda Sessi 100.000 lir za Stadion 1. maj. Namesto cvetja na grob In-nocenza Gunnelle darujeta Milka in Klavdij Batič 15.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Rudka Marca darujejo sosedje 120.000 lir za SD Zarja. Namesto cvetja na grob Rudka Marca daruje Silvester KrižmanciC 50.000 lir za SD Zarja. Namesto cvetja na grob Rudka Marca daruje sestrična Marija Matijolova 30.000 lir za SD Zarja. V spomin na Rudka Marca darujejo Olga in Gabriela 30.000 lir za SD Zarja. Namesto cvetja na grob gospe Rose Simonich - Stopper darujeta Miranda in Gildo Zettin 100.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na drago nono Roso Simonich - Stopper darujeta Peter in Sandra de VValderstein 200.000 lir za SZ Sloga. V spomin na Roso Simonich vd. Stopper darujeta Rosa-lia Marsetti in Renata de VValderstein 100.000 lir za SZ Sloga. V spomin na mamo oz. taSCo Roso Simonich - Stopper darujeta Marija in Pepi Stopper 100.000 lir za SZ Sloga. Ob poravnavi članarine za leto 1995 darujejo za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel: Anica Ban 5.000 lir, Zvonko Kalc 5.000 lir, Oskar Ferluga 30.000 lir, Ljudomil Nabergoj 10.000 lir, Štefanija Stoka 5.000 lir ter Anica VerSa vd. Puntar 10.000 lir. Radovan Zorn daruje 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na dragega Stanka Bole darujeta Tatjana in Pino Panjek 50.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Stanka Boleta darujeta družini Siega in Rogelja 100.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na Innocenza Gunnella darujeta Bruna in Dora Cok 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Innocenza Gunnella daruje družina Do-nati 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Borisa Race Žarka darujeta Graziella in Aleksij 50.000 lir za Stadion 1. maj. Namesto cvetja na grob Oskarja in Izidora Saurin darujeta Sergio in Marisa Živec 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja v Barkovljah. V počastitev spomina Stanka Boleta daruje Pavla Kukanja 100.000 lir za Stadion 1. maj. V počastitev spomina pok. Borisa Raceta daruje Aleksander Rusija 200.000 lir v Sklad odbora za ohranitev Stadiona 1. maj. Za popravilo spomenika padlim v NOB pri Domju so darovali: Štefanija Škerl (Domjo) 20.000 lir, Cisa Mar-tinotti (Domjo) 12.000 lir, Salvino Arangio (Domjo) 15.000 lir, Livio Blokar (Domjo) 50.000 lir, Jordan Kral (Domjo) 50.000 lir, Marijan Spetič (LakotiSCe) 100.000 lir, Paolo Barazutti (LakotiSCe) 50.000 lir, Alfredo Brajnik (Domjo) 100.000 lir, Sergio Mauri (LakotiSCe) 50.000 lir, Gildo Crevatin (Str.della Rosandra 46) 30.000 lir, Paolo Jerman (Frankovec) 50.000 lir, Korado Sedmak (Pulje) 30.000 lir, Miranda Jerman (Krmenka) 50.000 lir, Italo Giacomin (Krmenka) 16.000 lir, Mario Serli (Krmenka) 10.000 lir, Argeo Klun (Krmenka) 10.000 lir, Leo Bertocchi (Krmenka) 30.000 lir, Aldo Marsetti (Krmenka) 30.000 lir, Vito Sancin (Krmenka) 20.000 lir, Karmelo Tul (Krmenka) 50.000 lir. Prispevajte za Sklad Albina Bubniča ŠTEVER J AN/UPRAVI OBČINE BO ZDAJ SLEDIL Z OČMI OPOZICIJE DREVI V CERKVI NA TRAVNIK^ Zmeraj sem poudarjal pomen osebne odgovornosti Pogovor z Ivanom Humarjem bivšim županom v Šfeverjanu Zadnji koncert v okviru ciklusa cerkvene glasbe Gost: Cappella Carinthio Ivan Humar je po dveh mandatih županovanja zamenjal vlogo. Odložil je sicer zelo težko funkcijo, vendar pa bo še zmeraj pri upravljanju občine, čeprav na čelu opozicijske skupine. S kakšnimi občutki si sprejel novo vlogo ? Zelo preprosto povedano, z velikim olajšanjem. Dolžnosti sem prevzemal z zavestjo, da je pač to breme in odgovornost, ki jo je treba sprejeti. Zato občutim zdaj zares veliko olajšanje. V desetih letih se je marsikaj spremenilo. Tudi odnosi med občani in upravitelji, vsakdo ima pač svoj oseben pristop. Kakšne spremembe si opazil prav na tem področju, ki ni sicer vsem na očem, tistim, ki so poklicno ali drugače pri upravljanju občine pa takorekoč vsakdanji. Lahko povem le svoje osebne izkušnje: določen način dela in doslednost polagoma le zaležeta. Zelo preprosto povedano, ob začetku mandata je bila močno opazna neka aroganca. Sčasoma so tudi najbolj trmasti spoznali, da je tudi v odnosih na krajevni ravni treba spoštovati določen način dela in da vsega res ni mogoče dovoliti in reševati po domače. Kakšen nasvet ponujaš mladim, ki so ali Id se pripravljajo za delo na poli-tično-upravnem področju ? Zelo nerad dajem nasvete, kakor je po drugi strani zelo malo pripravljenosti prisluhniti. Menim pa, da ni mogoče Evropa in mladi V Kulturnem domu bo danes, ob 9.30, na pobudo Evropeistične akademije, seminar na temo Mladi in proces evropskega združevanja. Posebej velja poudariti, da bodo udeleženci seminarja v glavnem dijaki višjih srednjih šol iz Celovca, Gradca, Nove Gorice, Osijeka in seveda tudi iz Gorice. Glavni poročili bosta imeli prof. Maria Antonia Blasina in dr. Anna-lisa Ghini. Razstava razglednic in podob Goriških Brd Na gradu Dobrovo bodo danes ob 10. uri odprli zanimivo razstavo starih razglednic, risb in podob Brd. Razstava, ki nosi naslov Brda-Collio- In den Ecken bo na ogled na Dobrovem do 20. avgusta, zatem jo bodo prenesli v dvorano pri zadružni kleti v Krminu, kjer bo na ogled od 1. do 8. oktobra. Zadnja postaja razstave pa bo prihodnje poletje v mestnem muzeju v Brezah (Friesach). Tu bodo eksponati na ogled od 7. junija do 31. avgusta. Razstavo so priredili pod pokroviteljstvom treh pobratenih občin oziroma krajev, Dobrovega, Krmina in Brez. V pripravi je tudi bogat katalog, ki ga bodo uradno predstavili 10. junija na Dobrovem, ko bo v tem kraju tradicionalni Praznik češenj. Katalog je v treh jezikih, prinaša pa tudi vrsto prispevkov ■o zgodovini Brd, o umetnosti, o odnosih med Krminom in Brdi itd. Katalog je izdala založba La Laguna, ki ima na tem specifičnem področju že bogato tradicijo. Na razstavi so na razglednicah, oziroma na risbah, predstavljeni naslednji kraji v Brdih: Krmin, Bračan, Dolenje, Koprivno, Moš, Ločnik, Podgora, Pev-ma, Steverjan, Šmartno, Kojsko, Kozana, Vipolže in še številni drugi kraji, ki sestavljajo enotno geografsko, gospodarsko in kulturno celoto območja Brd. In še informacija: razstavo je pripravila skupina kulturniških zanesenjakov, iz Brez, Gorice, Nove Gorice v sodelovanju s filatelističnim krožkom F. Marušič in Goriškim muzejem. mimo dveh ali treh osnovnih stvari: zavest, da je upravitelj na uslugo skupnosti, osebna odgovornost in dosledno spoštovanje predpisov. Tudi v podrobnostih. V občinskem svetu, na prvi seji, si že opredelil stališče vaše skupine v odnosu do nove uprave. Korekten in kritičen odnos, ste napovedali. Bilo pa je tudi nekaj kritik in že prvi "politični” spopad. Nobenega spopada ni bilo. Ker sem si zmeraj prizadeval biti dosleden, seveda nisem mogel glasovati za predstavljeni program. Kar bi pomenilo mirno in neprizadeto sprejeti program nove večine, ki v nekaterih točkah ne odgovarja resnici, ker je stvarnost bistveno drugačna. Tak primer je recimo Cesta vina in češenj. Bo za družino zdaj več časa in pozornosti? To je vprašanje, ki si ga zastavljam tudi sam. Mislim, da bo, vendar pa se časa ne da ustaviti. Ko po desetih ali več letih ugotoviš, da so otroci odrasli brez tebe, da se je povsem spremenilo družinsko življenje ti ostane samo dvom. Se je splačalo ? Tvojemu nasledniku si že čestital in zaželel uspešno delo in uspešno sodelovanje tudi z opozicijo. Bi k temu še kaj do- di ? Nič posebnega. Pričakujem, da bodo vse to kar so napovedali v programu in še več, tudi uresničili. Predstavniki Občinske enotnosti v občinskem svetu pa bomo to stalno preverjali. (Pogovor zapisal Vlado Klemše). JUTRI / PRI PETERNELU V BRDIH GLASBA / PIHALNI ORKESTRI Jutri spominska slovesnost Ob obletnici tragičnih dogodkov in ob 50-letnici osvoboditve 5. Glasbeno srečanje konec tedna v Doberdobu Nastopi treh godb in seveda domače Pri Peternelu v Goriških Brdih bo jutri ob 17. uri, spominska slovesnost ob spomeniku padlim borcem in civilnim žrtvam fašističnega in nacističnega divjanja. Slavnostna govornika bosta elan Izvršnega odbora ZZB NOV Slovenije Tone Poljšak ter podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI/ANPI za Goriško Silvino Poletto. Kulturni spored bodo oblikovali Moški pevski zbor "Jezero” iz Doberdoba, godba na pihala "Brda” ter učenci Osnovne šole Dobrovo. Ob spomeniku bo častna straža slovenske vojske. V nedeljo popoldne bo spominska slovesnost tudi v Cerovem, pri spomeniku talcev . Tu bo govoril Rafael Gravnar, član Občinskega odbora borcev iz Nove Gorice. Na obeh komemoracijah se bodo spomnili 50-letnice osvoboditve in zmage nad nacifašiz-mom. Prireditelji, Občinski odbor zveze borcev in udeležencev NOB iz Nove Gorice, občina Brda, VZPI/ANPI in Krajevni skupnosti Dobrovo in Kojsko ter krajevni borčevski organizaciji sporočata, da bosta komemoraciji ob vsakem vremenu. Spomenik Pri Peternelu so postavili na kraju, kjer so se naci-fašisti, spomladi leta 1944, potem ko je bilo zaustavljeno med ofenzivo njihovo napredovanje v Brda, iz maščevalnosti zverinsko znesli nad civilnim prebivalstvom. V Doberdobu je tudi letos zadnji teden v maju namenjen glasbi. Člani pihalnega orkestra Kras in njihovi prijatelji so že skoraj uredili vse, kar je potrebno za vaško šagro v občinskem parku. Velik platnen šotor bo postavljen že v petek, tako da bo šagra potekala tudi v slučaju slabega vremena. Program predvideva veliko briškolo v petek, ples v soboto in nedeljo, predvsem pa, kar je glavni cilj godbenikov, veliko glasbe in petja. V soboto zvečer bodo namreč nastopili organizatorji šagre, torej sami člani pihalnega orkestra Kras. V koncertu bo nastopil tudi solist z baritonom in soli- stka s flavto. Ob glasbeni spremljavi bo zapel dekliški zbor Jezero ter vokalna solista. Nedeljski program bo prav tako posvečen glasbi. Pozno popoldne bo promenadni sprevod in nastop godbe Viktor Parma iz Trebč, pihalnega orkestra iz Turjaka in občinske godbe “G. Rossini” iz Castions di Strada. Kulturni program bo posvečen spominu lani umrlega Er-manota Gergoleta, ki je bil dolgoletni član godbe Kras, njihov tajnik in deželni predstavnik ANBIME. S “Petim glasbenim srečanjem na Krasu”, kot so ga poimenovali kraški godbeniki, Do-berdobci nadaljujejo kulturno tradicijo že od leta 1987, ko je že opešanemu pihalnemu orkestru dala nov zagon skupina dvajsetih mladih glasbenikov, ki so mu danes redna opora in nadaljni up pri gojitvi glasbene kulture edine slovenske godbe na Goriškem. Poleg mladih, sledijo pihalnemu orkestru tudi učenci godbene šole, ob njih pa bedi pet starejših članov godbenikov, ki so tu že od same ustanovitve godbe. Vsi skupaj upajo, da jim bo s skupnimi močmi uspelo prirediti lepo šagro, izzvati iz instrumentov prijetne melodije in zabavati občinstvo ob veselih zvokih narodnozabavnih viž in ob pristni domači kuhinji. (KS) V cerkvi na Travniku bo drevi tretji in zaključni koncert ciklusa cerkvene glasbe, ki ga prireja zbor sv. Ignacija. Nastopili bodo komorni ansambel "Cappella Ca-rinthia” iz Beljaka, zbor sv. Ignacija, vokalni in instrumentalni solisti ter ansambel goriške glasbene šole. Na orgle bo igral Lucio Comella-to, zbor bo vodil prof. Stanko Jericijo, celotno izvedbo pa Hans Scham-berger, dirigent Cappella Carinthia. Kot solistki bosta nastopili sopranistka Enza Pecorari in mezzosopranistka Ro-mina Basso. V prvem delu koncerta bodo izvedli Stanka Jericija koncert za godalni orkester in orgle. Drugi del koncerta zajema sklad- be Mozarta, Haydna in Bacha. Prva dva koncerta v travniški cerkvi sta bda na sporedu v soboto, 6-in 13. maja, vsakokrat ob 20.30. Prvi koncert je zajemal bogat spored vokalnih skladb ob orgel' s ki spremljavi Lucia Co-mellata, peli sta soprani' stka Enza Pecorari in mezzosopranistka Ro®1' na Basso. V soboto, l3-maja je bil koncert skladb v izvedbi dveh manjših skupin gojencev goričke glasbene šole . Slo je za godalni ansambel in za ansambel pihal. Današnj1 zaključni koncert pa predvideva popolnejšo zasedbo in nastop pravzaprav vseh izvajalcev prejšnjih dveh večerov. kot gost pa bo nastopu zbor Cappella Carinthia. H ČRPALKE Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. Lungo Ison-zo, 77 MONTESHELL - Ul. Aquileia, 20 ERG - UL sv. Mihaela, 35 AGIP - Ul. Trieste, 174 TRZIC MONTESHELL - Ul. Boito, 43 IP - Ul. Metteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giu-lia Pride Tamara in Valentina začara. Iz odbojkarskih vrst, odpelje ga v Trst. Na? prapor se joCe, potolaži se noCe. Valentin in Tamara naj z rožicami ovita, ho pot vajin’ga para in sreC-na bodita! Odbojkarji Našega prapora KINO GORICA VITTORIA 18.40' 20.20-22.00»Uomini-uomini, uomini«. Ctiri stian De Sica in Massi' mo Ghini. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00; 22.00»A proposito dl donne«. W. Goldberg ® M.L. Parker. 13 OBVESTILA KSD JADRO prireja jutri izlet z ladjo v Portobu-so. Ladja odpelje iz Gra-deža. Na razpolago še nekaj mest. Tel. (0481) 482015. IZLETI SPD GORICA obvešča udeležence jutrišnjega izleta na Golico, da avtobus odpelje točno ob 6.30 iz Rožne doline (na slovenski strani). Društvo priporoča točnost, primerno obutev in obleko (zaradi razmočenih tal), kosilo iz nahrbtnika. Ob povratku, popoldne, postanek v Škofji Loki in ogled muzeja z vodičem. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pr; Sv.Ani, Ul. GarzarolH 154, tel. 522032. _ DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Re' pubblike 26, tel. 410341- POGR§§! Danes, ob 10.15, ria Polenčič, iz splošI1 bolnišnice v Krmin; 0 11. uri, Pasqua D’Orfe vdova Mele, iz mrl® veže glavnega pokopa lišča v cerkev pri Ani, pokop na glavne® pokopališču. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Avgust Strindberg GOSPODIČNA JULUA Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane V ponedeljek, 22. (Red A) in v torek, 23. maja 1995 (Red B) ob 20.30 uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20) Avtobus za ponedeljkovo predstavo vozi po običajnem voznem redu. ^POKRAJINA / ZDRAVSTVO OBRAČUN DEJAVNOSTI IN PODELITEV PRIZNANJ NOVICE Načelno da vendar... Odobrena dva dokumenta odbora in Ljudske stranke Slovesnost na gradu ob prazniku pripadnikov zbora policijskih sil Posebne naloge policije na meji Goriški pokrajinski svet je v Četrtek spet razpravljal o lavni zdravstveni službi. Na Potek in zaključke razprave le’ kot kaže, vplival izid popoldanskega srečanja med Ojniki treh sindikalnih zvez, deželnim odbornikom Faso-generalnim ravnateljem Zdravstvene ustanove, Pred-Sednico Marcolinijevo in Podpredsednikom Calligari-som. 2e včeraj smo zapisali, on je bilo srečanje uspešno Satoo z vidika ponovne navezave dialoga, medtem ko s° ostala bistvena vprašanja Se nerazčiščena in se bodo Pogovori nadaljevali v 2aCetku junija. Zvečer je o zdravstvu, s posebnim ozi-ro® na preureditev zdravstvenih okrajev, razpravljal Pokrajinski svet in tudi izglasoval dva dokumenta, nnega je predložil odbor, enega pa svetovalci Ljudske stranke. Za dokument odbora je glasovalo štirinajst svetovalcev, dva sta bila proti (Buttignon in Pironi) . Prav tolikšno Število glasov je prejel predlog LS, proti pa sta glasovala Buttignon in Pironi. DSL in SKP sta predložili tudi osnutek resolucije v zvezi z družinskimi posvetovalnicami, ter sama DSL osnutek resolucije glede nekateri osnovnih zdravstvenih storitev. Oba sta bila zavrnjena. Stališče pokrajinskega odbora glede predlagane reorganizacije zdravstvenih okrajev je strnjeno v štirih točkah, vendar, po pravici rečeno, ni ne krop ne voda. Daje sicer splošno ugodno mnenje , vendar sočasno opozarja na številna druga vprašanja in nejasnosti. Bolj razčlenjen je doku- V vseh pokrajinskih središčih v državi so včeraj, ob 143. letnici ustanovitve, obeležili praznik pripadnikov policijskega zbora V Gorici je bila slovesnost na gradu, kjer je goriški kve-stor pred zbranimi predstavniki najvisjih civilnih in vojaških oblasti in tudi predstavnikov policije iz sosednje Nove Gorice, podal obračun dejavnosti policije na celotnem območju pokrajine in opozoril na nekaj vprašanj, ki bi jih kazalo rešiti v doglednem Času, saj bi tako pripadnikom policijskega zbora omogočili primernejše pogoje pri opravljanju vsekakor zahtevnih nalog. Vprašanja zadevajo v glavnem posodabljanje struktur, stanovanjskih in drugih objektov. Tako naj bi se v kratkem zaključil postopek urejanja dokumentacije za globalno prenovo vojašnice Massarelli pri Rdeči hiši (stavba je last goriske Občine), ki predvideva tudi ureditev ga- raže za službena in druga vozila . Iz poročila podanega na včerajšnji slovesnosti je razbrati, da je postopek skoraj zaključen in da tudi zaCetek gradbenih del ni vec daleC. Uspešno se rešuje tudi vprašanje zagotovitve primernega sedeža za policijski komisariat in sedež prometne policije v Tržiču. V poročilu je kvestor dr. Da-vini posebej podčrtal, da je bila dejavnost pripadnikov policijskega zbora v letu, ki je za nami usmerjena predvsem na učinkovito nadzorovanje teritorija s ciljem preprečevanja širjenja kriminalne dejavnosti, ilegalnega priseljevanja, tihtopastva orožja, mamil in drugih kaznivih dejanj. V obdobju od maja lanskega leta do danes so pripadniki policijskega zbora, je za Davinijem poročal namestnik Ru-stia, obravnavali 1.500 deliktov, 497 oseb so prijavili sodišču, od teh šest mladoletnikov. Pri- prli so 109 oseb. Precej dela so imeli zaradi "pritiska” tujcev, oziroma ilegalnega priseljevanja. Po zakonu predvidene postopke so uvedli in dokončali proti .807 tujim državljanom. Zanimiv je podatek, da so v zgoraj omenjenem razdobju začasno odvzeli 383 vozniških dovoljenj (poprečno eno na dan), skoraj tisoč je bilo prometnih nezgod, v katerih je življenje izgubilo 23 oseb, 509 pa je bilo ranjenih. Pomemben uspeh so policijski organi dosegli na nekaterih specifičnih področjih kakor recimo pri zatiranju mednarodnih tihotapskih mrež (ukradeni avtomobili), preprečevanju izkoriščanja prostitucije, razpečevanju ponarejenga denarja (pri Čemer velja podčrtati odlično sodelovanje s slovensko policijo), zatiranju preprodaje mamil (zaplemba preko treh kilogramov kokaina). Na slovesnosti so izročili tudi priznanja. Denarna pomoč za poplavljence Goriška pokrajinska uprava je te dni nakazala Preostali denar nabirke za pomoč po poplavah prizadetemu prebivalstvu v Piemontu. Ze pred meseci so trem občinam (Diano d’Alba, Grinza-ne Cavour in S. Stefano Belbo) nakazali skoraj 116 milijonov lir, te dni pa še preostali denar in sicer 41.822.600 lir. V omenjenih treh občinah so novembra lani pomagali elani civilne zaščite in drugih prostovoljskih društev in združenj iz nas e pokrajine. V skupinah, ki so Čistile rečne struge, poti in nasploh pomagale odstranjevati Posledice vodne ujme, so bili tudi pripadniki prostovoljskih skupin izb Doberdoba in Sovodenj, o Čemer smo svoij Cas poroicali. In prav to dejstvo, to je, da so Goričani že pomagali, je botrovalo odločitvi, da se tudi denarna pomoč nameni tem krajem. Ob zaključku humanitarne akcije se je Predsednica Marcolinijeva s posebnim pismom zahvalila Zupanom vseh petindvajsetih občin na Goriškem in prebivalstvu. Fotografska dokumentom o bombardiranjih Tržiča V galeriji Alle Antiche mura bodo danes ob 11. uri odprli dokumentarno fotografsko razstavo o letalskih bombardiranjih Tržiča in krajev v okolici v letih 1944 in 1945. Razstavo je priredilo Javno večnamensko kulturno središče v Ronkah, v sodelovanju z odborništvom za kulturo v TržiCu. Govorila bosta občinski odbornik Del Bello in predsednik Javnega večnamenskega kulturnega centra Tiziano Pizzamiglio. Razstava bo na ogled do 25. maja, ob delavnikih med 10. in 12.30 ter med 16.30 in 19. uro, ob praznikih pa med 10. in 13. uro. Društvo Caravan Club nadaljuje bitko z občino Društvo Caravan Club Gorizia nadaljuje bitko (na daljavo seveda), da bi prišlo do primernega sedeža in da bi občina poskrbela tudi za ureditev nekaterih drugih zadev. Tako je društvo te dni, v pisni obliki, izrazilo začudenje spričo odgovora, ki ga je posredovala občina. Rajonski svet na Rojcah je namreč že lani odobril uporabo ene od sob sedeža rajonskega sveta za dejavnost DCC. Društvo ugotavlja tudi, da še niso bili storjeni potrebni koraki za ureditev prehodne in informacijske postaje na parkirnem prostoru pri RdeCi hiši, kar naj bi navsezadnje služilo in pomagalo razvoju turistične dejavnosti. Ogrevalne naprave lahko delujejo še do 29. maja Župan je vCeraj podpisal odlok, ki do 29. t.m. dovoljuje uporabo ogrevalnih naprav. Le te so lahko vključene največ štirinajst ur dnevno, med 5. in 23. uro. Ukrep je v zvezi z valom hladnega vremena, ki se že nekaj dni zadržuje nad našim področjem. V opatiji v Rožacu duhovno srečanje za voditelje skavtov V opatiji v Rožacu bo danes popoldne duhovno srečanje za voditelje skavtskih družin z Goriškega, ki ga organizira združenje italijanskih katoliških skavtov (AGESCI) . Srečanje se bo pričelo ob 16. uri. Kot prvi bo govoril duhovnik Albino Bizzotto, predstavnik združenja mirovnikov (Beati costmtto-ri di pace) iz Padove. Govoril bo zlasti o prizadevanjih in dejanjih v korist miru v Bosni in Hercegovini. Za njim bo spregovoril sociolog Franco Santa-maria, ki deluje v okviru skupnosti "Abele ” v Torinu. Zagreta od ljubezni nista opazila da se avtomobil pogreza Ljubezenski zmenek se je precej nenadejano konCal za parček, ki je v bližini pokopališča v Medeji obtičal v blatu. V poznih večernih urah so stanovalci zaslišali klice na pomoč. Najprej so pomislili na nezgodo. Z ozirom na smer od koder so klici prihajah, so domnevah, da je kdo z avtom zavozil v Idrijco. Na srečo hujšega ni bilo. Avtomobil je namreč obtičal v blatu in so ga na cesto spravili kaj kmalu, seveda s pomočjo traktorja in vrvi in razumevajočega kmeta, ki se je, kljub dežju, podal na reševalno akcijo. Ni znano, če sta bila zalčjubljenca MORARO / PROTI OPOREČNIKOMA Licitacija davkarije na domu Davčni oporeer r®Cniki proti strt 0Doroževanje -)zumrli, po drugi 1® Država neomajn v9 da pride do d ?° ga oporečniki jn Preusmerili v tarne namene. O v°rno priča dogot taru, kjer so v st dveh oporečni . tudio reportage ln Adriana Ci °pravili licitacij' )e bilo treba zagot oziroma 99 tisoč ] v° licitacijo ni bil ^ato so jo vCeraj ‘Oteresenti so to vendar pa iz vrs fiikov, ki glede d j?re za oboroZevar lln delajo) enaki I'1ela in Adriai "fvnik zelenil Pd na licitaci aki radijski Isaru se je pos oanrestil na h jtaugih predmi 1 drugi, ki so di za plačilo raznih stalisc. Do konca meseca je stroškov v zvezi z varsci- treba namreč izpolniti no, registrsko takso itd. prijavo dohodkov in prav Priložnost, ki so jo oporeC- to je priložnost, za iz-niki vsekakor izrabili za vajanje davčnega opo-propagandiranje njihovih rekanja vojaškim stroškom. KRONIKA Poškodbe so bile smrtne Včeraj smo poročali o težki prometni nesreči v Krminu, kjer je avtomobilist v križišču ulic Einaudi in Venezia Giulia zbil 81-letno Fides Del Fabro iz Krmi-na, ki je nameravala prečkati cesto. Pone-srecenko so prepeljali v videmsko bolnišnico, na oddelek za oživljanje in intenzivno nego, kjer pa je, kljub prizadevanjem zdravnikov, umrla. Pokojnica je bila iz znane krmin-ske družine. Nesreča se je zgodila nekaj pred deveto uro, ponesrecenko je z avtomobilom alfa romeo 155 zbil Giovanni Col-man iz Krmina, ki je vozil proti središču mesta. Ženska je ob trku zadobila številne telesne poškodbe, usoden pa je bil menda močan udarec v glavo, saj je dobesedno prebila prednjo sipo na avtomobilu. MLADI / NOCOJ V DVORANI UGG Zadnji pevski nastopi V veliki dvorani goriškega telovadnega društva (UGG) bo drevi, ob 19. uri, zaključno srečanje mladinskih pevskih zborov in kulturniških skupin pod geslom "Skupaj v Evropi”. Medtem ko so na prvih dveh večerih nastopale v glavne domaCe skupine, bodo danes na vrsti gostje iz Hrvaške, Slovenije in Madžarske. Kot prvi pa bo nastopil pevski zbor nižje srednje Sole Ivan Trinko iz Gorice. Zatem bo nastopil zbor OS iz Nove Fužine pri Ljubljani, zatem gojenci goriske glasbene šole in še zbor srednje Sole Ascoli iz Gorice. V drugem delu bodo peli dijaki srednje šole iz Osijeka, zbor Seghizzi, zbor srednje šole Locchi in dijaki iz Zalaegerszega. ki so ze nekaj dni na obisku na Goriškem in ki so jih sprejeli tudi na županstvu. Nocoj bo torej sklepni večer prijetnega srečanja v znamenju petja, glasbe in različnosti. (Na sliki - s četrtkove prireditve v dvorani UGG - foto Studio Reportage) TRST / PREDNOST ZNAČILNOSTIM IN POTREBAM Dežela snuje reformo gorskih skupnosti Vrsta srečanj z zainteresiranimi upravami TRST - V vidiku novih in ekskluzivnih zakonskih pristojnosti glede ureditve krajevnih uprav, ki jih določa ustavni zakon 2/93, deželna uprava že pripravlja zakonski osnutek o preureditvi gorskih skupnosti, ki ga bo tudi kmalu predložila. Odbornik za krajevne avtonomije Oscarre Lepre namerava vsekakor poglobiti glavne smernice, ki so bile izbrane za preureditev teh ustanov; v načrtu ima vrsto posvetovanj z zainteresiranimi upravami. Predvidel je vrsto sestankov, prvi od katerih bo že v torek v Pordenonu; sestanki se bodo nadaljevali v Četrtek v Trstu in v petek v Vidmu; na njih se bodo zbrah predsedniki gorskih skupnosti, župani, predsedniki Pokrajin ter predstavniki UNCEM, UPI in ANGL Zakonski osnutek o institucionalni ureditvi gorskih skupnosti predvideva tako organizacijsko in funkcionalno ureditev, ki bo slonela na značilnih potrebah krajevnih skupnosti ter na njihovih specifičnostih in diferenciacijah. Upoštevajoč obstoječo juridiCno klasifikacijo goratih in delno goratih predelov zakonski predlog predvideva, da se razmeji teritorij sedanjih desetih gor- skih skupnosti na tri velike ustanove, ki naj zaobjamejo gorate predele: 1. Zahoda (zaobjel bi teritorij gorskih skupnosti pordenonske pokrajine); 2. Srednjega dela (zaobjel hi teritorij gorskih skupnosti videmske pokrajine); 3. Vzhoda (zaobjel bi teritorij gorskih skupnosti goriške in tržaške pokrajine). Skupno z ustanovitvijo treh velikih skupnosti deželni osnutek tudi uvaja -je obrazložil odbornik Lepre- oblike združevanja, kooperacije in sodelovanja med krajevnimi ustanovami za izvajanje nalog in za upravljanje občinskih služb s posebnim ozirom na sektorje skrbstva, socialnih storitev ter ureditve in izkoriščanja teritorija za krajevne javne prevoze. Zakonski osnutek nadalje predvideva dodeljevanje finančnih sredstev, da bi prišlo do prostovoljne ustanovitve »zvez« med malimi goratimi občinami; organi »zvez« bodo župani, ki jih bo prebivalstvo neposredno izvolilo: glavni cilj pa je, da bi se tako oblikovale »občine dolin«. Zakonski osnutek nadalje predvideva določila o juridiCnem statusu gorskih skupnosti, ki so imenovane »teritorialne krajevne uprave«. Stezice: zakaj smo Slovenci zgubili starodavni stik z morjem Od TržiCa do Kopra je slovenski Človek stoletja živel v neposrednem stiku z morjem. Stoletja je živel naš ribic najprej z zemljo in nato z morjem. Življenje, ki je nekoč sklenilo sveto zavezo zemlje in morja, je danes že rušeno. Danes, ko ni več ribičev, ni ostalo niti malo povezanosti s tem naravnim elementom. Zgubili smo torej tisto naravno bogastvo. Kako je do tega stanja prišlo, zakaj ni veC slovenskih rihicev vzdolž tržaške obale, kaj je pomenilo morje, zakaj so izpodrinili slovenskega človeka z Obale. O vsem tem bo govora v nedeljo, ko bo na sporedu oddaja ”Kam vodijo naše stezice”. Pri oddaji, ki jo bo vodil Mario Šušteršič, bodo sodelovali kapetan Bruno Lisjak-Volpi. Danes upokojeni kapetan je eden izmed redkih, Ce že ne edini specialist za to področje. O zgodo- vini slovenskega ribištva je že napisal knjigo "Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timava”, ki je v tisku in bo zagledala luč poleti. V studiu bosta še Tanja Vessel, ki je doktorirala na tržaški univerzi, njena di-zertacija pa je bila o ribištvu v času Avstroogrske, ter Edi Filipčič, vodja edine slovenske pomorske agencije v Trstu. S temi tremi gosti bo torej govora ne samo o ribištvu in ribičih, ampak tudi o zgodovinskih trenutkih, o entologiji, o tradicijah. Branka Kadunce je s snemalno ekipo poiskala v Križu pri Trstu stare ribice, posnela je nekaj starih dokumentov in seveda tudi portice, ki so bili nekdaj slovenski. ”Kam vodijo naše stezice” se bodo začele v koprskem studiu ob 18. uri, v nedeljo, 21. maja 1995, na TV Slovenija 1 pa jih bodo ponovili v petek, 26.5. ob 13.55. Čestitke ob jubileju Primorskega dnevnika Zelo sem cenil vabilo na proslavitev 50-letni-ce izhajanja dnevnika slovenske manjšine v Italiji. Zal mi pred časom sprejete obveze ne dovoljujejo, da bi bil prisoten. Za vabilo se Vam iskreno zahvaljujem in Vas prosim, da vsem prisotnim posredujete moja najboljša voščila. Lamberto Cardia Podtajnik pri predsedstvu ministrskega sveta Dragi prijatelji Primorskega dnevnika Pošiljam Vam najbolj iskrena voščila ob 50-letnici izhajanja dnevnika slovenske etnične skupine v Italiji. Mi Tirolci občudujemo Vaš časopis in vas imamo za nekakšne zaveznike v našem skupnem interesu po zaščiti etničnih skupin. Ker tudi Dolomiten praznuje 50-letnico v povojnem času, bi Vam predlagal, da bi si izmenjala abonma naših dnevnikov. Morda bi tako lahko prispevali, tudi samo z občasnimi vestmi, k zbližanju slovenske in tirolske skupnosti. Dr. Toni Ebner Odgovorni urednik Dolomiten Spoštovani gospod Bojan Brezigar, v imenu uredništva revije Primorska srečanja Vam iskreno Čestitam jubilejno leto izhajanja Primorskega dnevnika, s katerim sem tudi sam marljivo sodeloval vrsto let ter tako nadaljeval »družinsko tradicijo«, saj je v povojnih letih tudi moj prastric Vinko Gaherc-Gaberski pogosto objavljal svoje prispevke v vašem dnevniku. Lepe pozdrave in obilo uspehov pri na-dajlnjem delu Slavko Gaberc, gl. urednik Primorskih srečanj Cenjeni dr. Brezigar lepa hvala za Vaše vabilo (ki sem ga prjela komaj 15. maja....!) na 50-letnico Vašega izhajanja. Proslave sicer bi se ne mogla udeležiti, ker se mi je pripetila osebna nezgoda. Ob tej lepi slavnosti Vam vsekakor Čestitam in želim obilo uspeha v pomembnem poslanstvu Primorskega dnevnika, v boju za pravice slovenske manjšine v Italiji, v boju proti asimilaciji in za vsestranski razvoj naše narodne skupnosti. Prejmite najlepše pozdrave! Jelka Gerbec Iskreno Čestitamo vsemu kolektivu Primorskega dnevnika ob 50-letnici izhajanja glasila. Zahvaljujemo se za poslanstvo, ki ga opravlja dnevnik, saj je obstoj naših društev v veliki meri odvisen od našega zamejskega tiska, ki nas obvešča o dogajanju v društvih. Želimo Vam nadaljnji uspeh in veliko zvestih bralcev. Slov. kulturno društvo Barkovlje Ob 50.letnici izida prve številke »Primorskega dnevnika« naše iskrene Čestitke - uredništvu in sodelavcem vašega Časopisa. Želimo Vam, da hi »Primorski dnevnik« tudi v prihodnje nadaljeval s tradicijo dobrega poročanja. Dom Upokojencev Sežana Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 93 Teorija o »bratrancih« in o neki drugačnosti tržaških Slovencev je lahko prava past za našo narodno zavest. Tržaški Slovenci smo Tržačani z veliko začetnico, toda s svojo slovensko istovetnostjo. Vtopitev v brezoblično tržaško »skupnost«, katere edini uporabni (in »uradni«) jezik je italijanščina, je predprag poitalijančevanja. Samo dvostransko »tržačanstvo« je lahko sprejemljivo. Samo dejanska dvojezičnost, ki enako vsebinsko velja tudi za večino, lahko jamči manjšino pred morebitnimi prikritimi »zadnjimi nameni«. Bližnja preteklost nas opozarja na nevarnost takih in podobnih splošnih miselnih kalupov. Ti so povzročili množično odtujitev in v najboljših primerih so naši rojaki osali »Slovenci italijanskega jezika« (»Sloveni di lingua italiana«). Sicer pa so postali »triestini«, nikakor pa ne Tržačani. Janko Jeri se je spraševal že leta 1965, »kam je v enajstih letih izginilo skoraj 38.000 slovenskih prebivalcev« (J. Jeri, Izkrivljena resnica, Sodobnost, št. 6 in 7/1966, Bogdan Berdon, O asimilaciji tržaških Slovencev, Most 1967, št. 11)). Neoporečili viri so nudili podatke o številčni moči Slovencev na ozemlju današnje tržaške pokrajine v tem stoletju: 1. leta 1910 so našteli 70.032 Slovencev, 2. leta 1945/46 pa prav tako 70.000 Slovencev. Številčno stanje je bilo približno isto, kljub dvema svetovnima vojnama, petindvajsetletni fašistični strahovladi, protislovenski genocidni politiki, zatiranju vsega, kar je bilo slovenskega na kulturnem, verskem, gospodarskem, političnem področju. Naša številčna moč ni opešala med leti 1910 in 1945/46. 3. Leta 1961, ob tedanjem popisu prebivalstva, pa se je izjavilo za Slovence (ali slovensko govoreče) samo 25.582 oseb. Golo statistično število je prav gotovo izkrivljeno in v tej zvezi so bile izrečene resne in osnovane kritike na račun samega načina popisa, na račun časa, na pomanjkanje jamstev, da bi izid štetja odgovarjal stvarnemu narodnostnemu stanju na tržaškem itd. Sama bivša ZVU je ugotovila, da je bilo leta 1951 na tržaškem ozemlju 63.000 Slovencev. Se danes ni mogoče iti mimo tega podatka brez občutka groze nad tem kulturnim genocidom. Med nas je prišla sovražna sila, ki je povzročila to, česar ni mogel doseči fašizem s svojim petindvajsetletnim nasiljem. Vprašanje, »kam je izginilo skoraj 38.000 slovenskih prebivalcev«, ni doslej imelo odgovora. Janko Jeri ugotavja, da so bile izselitve neznatne, da je bila rodnost normalna itd. V resnici je vprašanje retorično, kajti odgovor je na dlani: 38.000 tržaških Slovencev ni nikamor »izginilo«, vsi so ostali tu. Z njimi smo se srečevali vsak dan in preživele srečavamo še dandanes. Niso pa več Tržačani, kajti spremenili so se v »triestine« ali pa so postali izposojeni »Italijani«. Po nastanku suverene Republike Slovenije bo treba tudi to vprašanje postaviti na dnevni red. Na koncu tega nepopolnega prikaza stanja naših jezikovnih pravic in dejavnikov, ki te pravice pogojujejo, je ustrezno omeniti tudi nekatera ohrabrujoča dejstva in nekatere nevarne zablode. 1) Sodstvu gre vsekakor priznati določeno odprtost do naših jezikovnih pravic. Sodna oblast je večkrat celo spodbujevala zakonodajalca, naj končno uredi z zakonom pravno varstvo slovenske manjšine v Italiji. Predsednik Tržaškega sodišča dr. Vincenzo D’Amato je v razlagalni odločbi z dne 6.4.1994 št. 448/94 ugotovil pravico do rabe slovenskega jezika v vseh civilnih postopkih. Ugledna revija Giustizia Civile, ki jo vodi sam predsednik Vrhovnega kasacij-skega sodišča dr. Vittorio Sgroi, objavlja D’Amatovo odločbo in poudarja pravico pripadnikov slovenske manjšine do rabe materinega jezika »v kateremkoli civilnem postopku pred sodno oblastjo, pristojno na ozemlju, kjer živi zaščitena manjšina« (»in qualsiasi giudizio civile davanti alVautorita giudiziaria avente competenza srd territorio dove e insediata la minoranza tutelata«), (Se nadaljuje) PISMO UREDNIŠTVU ZSKD in deželni prispevki Pismo gospe Marije Ferletič, ki je bilo objavljeno v PD 9.5.1995, preseneča zaradi več razlogov. V prvi vrsti prizadene popolno pomanjkanje trezne distance in objektivnosti do vprašanj, ki jih obravnava. To je po svoje tudi razumljivo: gospa Ferletič je predsednica Sveta slovenskih organizacij, hkrati pa tudi Članica posvetovalne komisije, ki obravnava prošnje in daj a mnenja o porazdelitvi denarnih sredstev na osnovi deželnega zakona za kulturno dejavnost Slovencev v FJK. SSO je dejavnik, ki je neposredno deležen teh pri-spekov. V štiriletju 91/94 je kot edina organizacija s priznano funkcijo deželnega pomena v celoti prejemala posebno postavko (doslej 250 milijonov), ki jo zakon predvideva. Zgodovina o odnosu, ki ga je imela Dežela do ZSKD v političnem ozračju prve republike, bi bila vredna globlje obravnave. Gotovo bi bilo zanimivo primerjati vedenje, ki ga je imela Dežela v določenih letih n.pr. do ZSKD in do SSO. Morda bi bilo to celo potrebno, saj je v pismu gospe Ferletič neko namigovanje, ki očitno dokazuje njen kratek spomin. Trditev, da »ZSKD se je začela zanimati za deželne podpore dokaj pozno, ker je razpolagala z neskromnimi sredstvi iz matice« je namreč zelo hudobna in netočna izjava. Ker upam, da je resnično sad nenamerne pozabljivosti, bom skušala osvežiti spomin z nekaterimi dejstvi. Odkar je naša Dežela izglasovala prvi celoviti zakon za kulturo (D.Z. 68/81) je ZSKD začela vlagati prošnje. Nekaj let je prejela prispevek v višini 7 milijonov lir. Nič niso zalegla vsakoletna pritoževanja, da je bil prispevek popolnoma neustrezen in nesorazmeren s količino in kakovostjo dejavnosti Zveze na deželni ravni. Od leta ’87 ZSKD resnično ni več prejemala deželnih prispevkov. Vendar ne zato, ker jih ne bi krvavo potrebovala (v tistih letih je n.pr. ZSKD bila prisiljena na boleče zmanjšanje števila uslužbencev), prošnje so bile zavrnjene, ker so bile napisane v slovenščini in v zvezi s to afero je še vedno brez odgovora naš priziv na deželnem upravnem sodišču. Od leta ’89 smo se, tudi zaradi vedno večje finančne stiske, dosledno potegovali za deželno priznanje. Zadoščali smo namreč vsem zakonskim pogojem, vendar je bil vozel politični in to so nam večkrat priznali sami deželni funkcionarji. Tudi nov zakon 46 iz leta ’91, specifičen za kulturo slovenske manjšine, ni bistveno spremenil odnosa do ZSKD in ji ni priznaval deželne in povezovalne vloge. Štiri leta smo tako prejemali prispevek kot nekoliko večje društvo. Leta ’94 smo končno dobili priznanje in s tem tudi pravico, da črpamo prispevke iz namenske zakonske postavke. Ce bi SSO dejansko ne nasprotoval temu, da bi ZSKD pridobila status posebnega deželnega pomena, kot to trdi, bi to lahko lojalno dokazal tako, da bi se boril za povišanje omenjene postavke v finančnem proračunu. Izbral pa )e drugo pot in skušal prepričati deželnega odbornika, da Zveza nima pravice do priznanja. Toliko iz dolžnosti do resnice. Vendar mislim, da ni to ključen problem. Vprašanje je bolj obširno in to, kar globlje prizadene v pismu je to, da hoče gospa Ferletič zreducirati vse realne probleme naše kulture (in jih ni malo...) na eno in edino načelo: to kar imenuje »uravnovešanje«, pojem, ki zgleda biti istočasno izhodišče in cilj njenega mišljenja in najbrž tudi delovanja. Ne moremo in nočemo sprejeti tega načela kot poglavitno vodilo pri kulturnem delu. Bolj nas zanima soočanje na drugih temeljih: so naše (in tu mislim na vse) kulturne prireditve res prn meme za rast in razvoj naše skupnosti? Naša kulturna ponudba odgovarja potrebam našin ljudi? Je naše kulturno delovanje resnic611 odraz naših ustvarjalnih potencialov? So denarna sredstva iz no izkoriščena za razvoj naše kulture? Kako bomo reševali vsevečjo brezposelnost, ki narašča tudi na kulturnem področju? Ce si ne bomo p°' stavljali predvsem ten vprašanj in ne bomo znali najti ustreznih m usklajenih odgovorov, bomo vsi samo kulturno revnejši. S spoštovanjem Nives Košuta deželni tajnik Zveze slovenskih kulturnih društev Rezijanski kulturni večer v Vidmu VIDEM - Kulturno društvo "Rosajanska dolina JZ ^ ma prireja kulturni večer, ki bo namenjen RezijanKar Pobuda bo danes ob 20.45 v škofijski dvorom Scrosop pi v Vidmu. Po pozdmvnih besedah podpredsedni društva Anne Chinese, Zupana iz Rezije Luigija Pfi1 tija, pesnice Silvane Paletti, Elene Di Lenardo in cesca Micellija, bodo nastopile pevke skupine it majave in plesalci rezijanske folklorne skupine, t' kulturnim sporedom bodo odprli fotografsko razsta in prikazali diapozitive iz Rezije, (r.p.) ■FARGO F|IME CHEMICALS „34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 'EL 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPMMA* COSMETICS ITALY Solx)ta, 20. maja 1995 •FARCO- FIIME CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMa COSMETICS ITALY Sbak konec tedna na trgih MILAN - Potem je bil začetek naravnost odličen, je pil konec tedna na dalijanskih denar-nih in finančnih trših vse prej kot do-ber. Lira je v prica-kpvanju ponedeljkovih projekcij o gibanju inflacije plačala davek tudi na mednarodnih trgih in spusila marko tja do j l55 lir, medtem ko je bil dolar le za dve uri dražji kot v četrtek. Sicer pa se je neinški bankovec okrepil do vseh glavnih valut, saj je dolar občutil posledice Oviranja ameriških gospodarskih gibanj. Precej izrazito znižanje tečajev vrednostnih papirjev je vCeraj doživel tudi jpilanski borzni trg, kjer je bilo poslov za ®kupaj 700 milijard hr. Pravih razlogov za negativni potek sestanka pravzaprav Posredniki ne vidi-J°> zato so preprica-01» da so temelji trga solidni ih da so negativni vplivi izključno zunanji (kot šibka lira, ošibitev tečajev BTP future in Padec Wall Streeta). Indeks MIB se je znižal za 2,12 odstotka, zadnji Mibtel za 1,20, Mib-30 pa za 1,39 odstotka. POKOJNINSKI SKLADI / POSVET ZAVAROVALNICE GENERALI PON TOR SRE ČET PET V ospredju razhajanja o pokojninski reformi Polemičen nastop Abetejo, zadrega Moreseja (Cisl) VIDEM - Razpon med vlado in sindikati na eni strani ter zvezo in-dustrijcev na drugi je prišel do izraza v vsej svoji vsebini na zasedanju, ki ga je zavarovalna družba As-sicurazioni Generali organizirala vCeraj v vili Manin v Passarianu. Gre za običajni letni seminar, ki ga Generali prirejajo že deveto leto in na katerem obravnavajo vsako leto po eno aktualno temo, seveda s področja zavarovalništva. Tokrat je bila tema povezava med pokojninskimi skladi in razvojem trga kapita-lov, torej vprašanje, ki je verjetno v tem Času med najaktualnejšimi in najbolj ZgoCimi temami italijanske gospodarsko-politicne stvarnosti. Da je tako, dokazuje tudi udeležba na tem srečanju: Confindustria se je predstavila v popolni »bojni opremi« s predsednikom Luigijem Abetejem in z generalnim direktorjem Innocenzom Cipolletto, na njihovi strani pa so bili domala vsi veliki voditelji zavarovalnih družb, začenši s predsednikom in pooblaščenim upraviteljem, družbe Generali Eugeniom Coppolo di Canza-nom in Gianfrancom Guttyjem. Teza, ki jo zastopajo delodajalci, je znana: pokojninska reforma je prešibka, da bi ne bremenila delodajalcev; je torej šele začetek in ne ustreza dejanskim potrebam. Zavarovalni sektor pa ima še dodaten interes, saj so možnosti dopolnilnega zavarovanja preskromne, da bi zadovoljile zavarovalne družbe, ki so očitno od pokojninske reforme pričakovale mnogo več. Te teze je že na začetku zasedanja obrazložil Cipolletta, ki je kot primer navajal ameriški pokojninski sistem, v katerem dosega vrednost pokojninskih skladov zasebnih družb 5.000 milijard dolarjev; v Italiji so socialne dajatve najnižje na svetu, pa tudi zadnja reforma ne ' rešuje problemov in ne bo zajezila državnega deficita: Cipolletta je prepričan, da je Italija prešibka, da bi si lahko privoščila luksuz tako velike neuravnovešenosti. Njegova izvajanja je podkrepil predsednik organizacije industrij-cev Luigi Abete: v dolgem, zelo neurejenem in mestoma skrajno polemičnem posegu je raztrgal sporazum o pokojninski reformi. Čeprav je priznal, da gre za korak naprej v primeru s prejšnjim normativom, je dejal, da gre le za utvaro, kajti nova ureditev še zdaleč ne jamči prihodnosti za novozaposlene in mlade. Skratka, tisti, ki so sklepali sporazum, so mislili samo nase, brez ekonomske raCunice, ki bi bila v tem primeru nujno potrebna. Sindikati so torej izvojevali le Pirovo zmago, kajti novi sistem je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zapisan propadu. Zato ga industrijci niso podpisali. Zal je bila druga stran šibko zastopana: namesto napovedanega generalnega sekretarja CISL D’An-tonija, je sindikate zastopal elan vodstva CISL Morese, ki se je z zelo tehnično obrazložitvijo sporazuma med vlado in sindikati izognil po- lemiki, Čeprav je industrijcem namenil nekaj bodic, kot na primer namig, da sindikati ne morejo pristati na težnje, da bi »obvezno pokojnino spremenili v dodatno in integrativne pokojninske sklade v obvezno pokojnino«. Teze sindikatov o«zaprtih« skladih, ki jih vsebuje sporazum z vlado, zavarovalnemu sektorju dejansko omejujejo maneverski prostor, tako da je bil Moresejev poseg zelo osamljen. Podtajnik v ministrstvu za industrijo Luigi Mastrobuono, ki se je znašel v kriznem ognju, je imel pri povzemanju razprave težko delo. Abeteju je na kratko odvrnil, da je sporazum med vlado in sindikati uranovešen in da enovito obravnava javno skrbstvo in zasebne možnosti pokojninskih skladov. Italijanske družine imajo vrsto potreb; dolga leta so vlagale prihranke predvsem v nakup stanovanja. Kako bo s trgom nepremičnin, Ce bodo morale vse prihranke vlagati v pokojninske sklade? To je samo primer, kako mora država skrbeti za vse aspekte in za vse potrebe državljanov, kar se je po Mastrobuo-novem mnenju pri sporazumu o pokojninski reformi tudi zgodilo. Bojan Brezigar Na občnem zboru ni pričakovati zamenjav v upravnem svetu Generali VIDEM - Kot je bilo mogoče izvedeti včeraj ob robu zasedanja v vili Manin, na junijskem občnem zboru delničarjev Generali ne bi smelo priti do večjih novosti pri obnovitvi upravnega sveta zavarovalne družbe. Ta je prav pred kratkim kooptiral nekdanjega francoskega premierja Raimonda Barra. Kar zadeva pogajanja za odkup kapitalskega deleža druge največje avstrijske banke, javnega zavoda Creditanstalt, pa je predsednik Eugenio Coppola potrdil zanimanje svoje grupe, zamudo pa je pripisal dunajski vladi. Ta je namreč pravkar naročila že tretjo cenitev 48-odstotne kvote bančnega zavoda, ki jo je namenila privatizaciji, čeprav je tržaška zavarovalna grupa v začetku ponujala odkup vsega 70-odstotnega paketa v rokah javnih delničarjev. OBRTNIŠTVO / PO NEDAVNEM OBČNEM ZBORU_ Konzorcij obrtnikov Dolina ima popolnoma novo vodslvo Dušana Pangerca je zamenjal nov predsednik Franko Mingot 6 TRST - Konzorcij obrtnikov Doli-ki je gotovo najpomembnejša ? dna stvarnost Slovencev v Italiji, ^ te dni obnovil in pomladil svoje dstvo. Dosedanjemu predsedniku Ušanu Pangercu in ostalim odbor-ikom - Dragu Oti, Emilu Oti, Borisu ,aDdiju in Oskarju Racmanu - je na-edil nov odbor, ki so ga elani kon-tcija izvolili na obenem zboru v ačetku maja. Odborniki so se prvič ®stali v torek, 16. maja, in si pora-6bli funkcije, za novega predse-pa so izvolili Franka Mingota. °^Predsednik je Ervin Žerjal, ostali bornih pa so mladi podjetniki Btia Parovel, ki bo opravljala dolgosti organizacijske tajnice, David oipar, ki bo zadolžen za promocij-,e zadeve, in Florjan Žerjal, ki bo , .el za tehnične strukture. tudi Na obenem zboru je bil izvoljen nov nadzorni odbor, ki ga v i z zakonodajo sestavljajo Ključno revizorji, vpisani v ustre-, i Poklicni seznam. Novi predse-tk nadzornega odbora je Boris Ku- ret, redna elana pa sta ob njem še Vojko Lovriha in Marija Marc, nadomesti elani pa Stevo Kosmač in Gi-orgio Bevk. Prejšnji nadzorni odbor pa so sestavljali Boris Kuret, Claudio Ota, Luciano Žerjal, Marija Marc in Vojko Lovriha. Starim odbornikom, posebno pa še dosedanjemu predsedniku Dušanu Pagnercu, gre velika zasluga za dosežke konzorcija, ki so za tržaške razmere res izjemni. Konzorcij obrtnikov Dolina je namreč dokončal obrtno cono, ki so jo predali namenu preteklo jesen in ki v tržaški pokrajini nima primerjave: razprostira se na 38 tisoč kvadratnih metrih površine, od katerih je 12.600 pokritih, uporabne notranje površine pa je za skupaj 17 tisoC kvadratnih metrov. Delovnih hal je 12, z modularnimi enotami po 450, 600 in 1.050 kvadratnih metrov. V coni je naseljeno 22 podjetij s približno 150 zaposlenimi. Z izgradnjo cone se je okvirno zaključil prvi del življenja konzorcija, ki je v bistvu nastal prav s tem na- menom. Novi odbor ima zdaj nalogo, da izkoristi ogromni potencial prisotnih podjetij, tudi glede na možnosti sinergij. V obrtni coni je namreč vec podjetij, ki delujejo v istih sektorjih. Pomislimo samo na avtomobilski servis z avtomehanično delavnico, vulkanizerstvom, avtolektri-karstvom in dvema avtokleparstvo-ma, ali pa na gradbeni in splošno stanovanjski servis z gradbenimi podjetji, ključavničarstvom, elektrikar-skim, vodnim, plinskim in dvigalnim inštalaterstvom, proizvodnjo zasteklitev in podobnimi dejavnostmi. Naloga seveda ni lahka, saj se konzorcij pojavlja na tržišču s polno močjo v trenutku pri nas še trajajoče splošne krize, računa pa lahko na zanos in kvaliteto, ki sta dolinskim obrtnikom doslej omogočala spretno premošCanje težav, in tudi na nove možnosti, ki se vendarle pojavljajo. Nenazadnje pa se lahko opira tudi na dobro voljo in predvsem sposobnost novega upravnega odbora. Andrej Sik CRTza donosno in varno naložbo TRST - CRT-Banca je med prvimi denarnimi zavodi v Itabji, ki je varčevalcem ponudila nove možnosti vlaganja njihovih prihrankov, in sicer take, ki jamčijo večjo varnost kot klasične oblike investiranja na finančnih trgih, katere že lep Cas prebesajo posebno velike motnje. Gre za nekaj vrst inovativnih hranilnih certifikatov z novimi obrestovalnimi količniki, za tako imenovane »strukturirane« hranilne certifikate druge generacije, ki jamčijo tako varnost naložbe kot kompetitiven donos. CRT-Banca je izdala dve omejeni emisiji teh certifikatov, ki so varčevalcem na voljo do 31. t.m. Javni računi se počasi izboljšujejo RIM - Italijanski javni računi se izboljšujejo; v prvem trimesečju letos se je po podatkih zaklada skupni primanjkljaj znižal na 36.300 milijard lir ali za 17,3 odstotka (v enakem obdobju lani je znašal 43.888 milijard). 31. marca je bilanca izkazovala dokončne dohodke v vrednosti 106.125 milijard, dokončni izdatki pa so znašali 171.933 milijard lir. Primanjkljaj, ki ga je treba pokriti, je torej konec marca dosegel 65.808 milijard, medtem ko so tekoče zakladne operacije dosegle presežek v vrednosti 29.508 milijard lir. NOVICE Industrijska proizvodnja marca večja za 8,7 odstotka RIM - Po zadnjih podatkih zavoda Istat se je italijanska industrijska proizvodnja v letošnjem marcu glede na februar povečala za 0, 9 odstotka, v primerjavi z lanskim marcem pa za 8, 7 odstotka. Do naj-večja porasta je prišlo na področju precizne mehanike (-25, 1%), prevoznih sredstev brez avtomobilov (+22, 2%), mehanskih strojev in naprav (+17, 9%), avtomobilov (+16%), oblačil (+13,1%), pisarniških pripomočkov in naprav za obdelavo podatkov (+10, 1%) in proizvodnje kovinskih izdelkov (+9, 3%). Kar zadeva proizvodnjo dobrin široke porabe pa Istat dodaja, da se je za 9, 7 odstotka povečala proizvodnja trajnih dobrin, za 9, 1 odstotka polbajnih, medtem ko se je proizvodnja nebajnih dobrin povečala za samo 3, 7 odstotka. Zanussijeva tehnika v Vietnamu PORDENON - Pordenonska grupa Zanussi, toCneje njena obrata v Susegagni pri Trevisu in v Firencah, sta dobavib tehnilogijo za prvo tovarno hladilnikov v Vietnamu. Gre za obrat v Nam Dinliu, kraju, ki je oddaljen 100 kilomebov od prestolnice Hanoia in ki so ga vCeraj predali namenu. Nastal je na osnovi kooperacijske pogodbe med Elekboluxom International, ki je večinski lastnik Zanussija, in vietnamsko družbo Nam Dinh Company, v začetku pa bo proizvajal 10 tisoC hladilnikov letno, ki se bodo či-morej povišali na 50 tisoC. Elekbolux International je lani povečal promet za 50 odstotkov in prišel do približno 150 milijard Ib, kar gre v celoti pripisati izbžkom od prodaje proizvodov in tehnologije tovarn grupe Zanussi. Z gradbenim odpustom zbrali že 3.400 milijard LUCCA - Po podatkih minisbstva za javna dela so italijanske občine z gradbenim odpustom do 31. marca letos zbrale 3.400 mihjard Ur, konCni obra-Cun po zapadu vseh rokov pa naj bi se povzpel do kar 11 tisoC milijard Ib. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko. Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: .ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 .ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 .ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 NOVA GORICA / PREDLOG PRORAČUNA Načelne kritike osnutka proračuna mestne občine: ne spodbuja gospodarnosti, le potrebe pokriva Včerajšnja Šesta seja mestnega sveta občine Nova Gorica je bila posvečena predvsem prvemu branju predloga odloka o proračunu. Ker je bila razprava dolga - v njej je nastopilo kar 23 svetnikov - je zmanjkalo Časa za vse točke dnevnega reda, zato bodo mestni svetniki sejo nadaljevali v torek. Pred včerajšnjo sejo je rja. Že tako je ob sedanjih po-mestna občina od vseh kraje- stavkah v proračunu za sko-vnih skupnosti zahtevala, naj raj 122 milijonov naCrtovane-ji pošljejo svoje zahteve, ki ga primanjkljaja. Predlog pro-naj bi jih v skladu z moznos- računa je po mnenju svetnika trni vnesli v proračun. Izka- Marjana Pintarja (LDS) narezalo se je, da je lokalnih po- jen preveč po starem in ni treb veliko veC, kot bo dena- prav nic gospodaren, Ivo Hvalica (SDSS) pa je pripomnil, da je »nametan skupaj, kot je naneslo«. Predvsem ne spodbuja k ustvarjanju nove vrednosti, kar naj bi bil po novem smisel proračunov. Vsi, ki so v proračunu zajeti, samo pasivno Čakajo, kdaj bodo od občine dobili denar. »Ta praksa je bila veljavna v preteklosti in zdaj je preživela.« S tem in tudi z ugotovitvijo, da je treba proračune v prihodnje sestavljati »po Svetnik Ivo Hvalica ni toliko govoril o odhodkih kot o prihodkih proračuna. Pri tem je omenil pred dnevi sprejeti zakon o igrah na srečo. »Ne glede na to, kaj izjavljajo novogoriški župan in nekateri svetniki, je vključen v novi zakon tudi moj amandma. Zaradi njega tudi daje zakon lokalnim skupnostim 50 odstotkov davka, pridobljenega od igralništva. Zaradi njega bo v Novo Gorico prišla milijarda in dvesto milijonov tolarjev na leto. To pa je približno petnajst milijonov nemških mark, kar je veliko več, kot daje Hit Novi Gorici zdaj na osnovi podpisane pogodbe. Portoroška igralnica je v prime- rjavi s Hitom dala kraju letališče, Avditorij in marino. Kaj pa je Hit dal Novi Gorici? Nič ali zelo malo. Za to sem se boril v državnem zboru in sem ponosen na to, kar sem dosegel, vi pa ste me polivali z gnojnico. Zupan niti zadovoljen ni, da je občina prišla do tega denarja.« Predlagal je, naj občinski svet takoj sestavi delegacijo, da občina cim prej pride do denarja. »Pozivam vas, da takoj zagrabimo priložnost, in to brez velikega politiziranja! " Župan Črtomir Špacapan je ob teh besedah ohranil mimo kri. Izjavil je le, da bo Hvalici zaploskal takrat, ko bo denar res prišel v obdno. O tem pa močno dvomi... evropsko«, se pravi v prejšnjem letu za naslednje leto, je soglašala večina svetnikov. Prav tako so opozorili na odnos mestne občine do treh sosednjih novih občin, ki so nastale z »razpadom« nekdanje enotne novogriske občine. »To, da so Miren-Kosta-njevica, Brda in Kanal dobile vsaka svoj avtomobil, Nove Gorice Se ne odvezuje od izpolnitve drugih obveznosti,« je pripomnil svetnik Tomaž Marušič. Na včerajšnji seji so se svetniki posvetili predvsem razčiščevanju vsebinskih vprašanj in le malo konkretnim postavkam, vendar bo treba na naslednji seji kaj reci tudi o teh. Vse pripombe bodo vnesli in uskladili s predlogom, pri tem pa je župan opozoril, da je ostalo pravzaprav zelo malo Časa za sprejetje proračuna. Ta je že skoraj za polovico manjši, ker se dejavnosti odvijajo naprej. Vojko Cuder Naš nasvet, kako pokriti novogoriški proračunski primanjkljaj (Foto: V. C.) Goriški študentje dva dni spoznavali domače razmere NOVA GORICA - Podjetniška sekcija Kluba Goriških študentov je v Novi Gorici pripravila dvodnevni program predavanj in predstavitev za svoje elane. Program se je začel včeraj popoldne v konferenčni dvorani v Perli in se bo nadaljeval Se danes. Zanimiv ni samo za študente, saj so k sodelovanju povabili odlične strokovnjake. Uvodnemu nagovoru novogoriškega župana Črtomirja Špacapana je sledilo predavanje Tatjane Vončina o položaju in usmeritvah novogoriškega gospodarstva, nato so navzoče seznanili s študijem MBA v Radovljici pod okriljem prof. dr. Janeza Prašnikarja. Mag. Stane Flander je podrobneje predstavil Strateško pogajanje v odnosih med poslovnim svetom, predavanje na temo Način študija v ZDA pa je predstavil ameriški profesor Larry Jones s Kellog School of Management iz ZDA. Danes bosta na sporedu še predavanji dr. Bogomirja Kovača o podjetniškem načrtovanju med poslovnim načrtom in strateškim planiranjem ter predavanje dr. Vada Dimovskega z ministrstva za gospodarske dejavnosti z naslovom Odličnost in menedžment v Sloveniji, Opozorimo naj tudi na današnjo predstavitev projekta tretje univerze v Kopru in Novi Gorici, o kateri se zadnje čase veliko govori in razmišlja. Na dvodnevnem srečanju študentov se bodo predstavila podjetja Salonit Anhovo, Iskra Avtoelektrika, Zavarovalnica Triglav, Hit Casino Perla in Hit, d. o. o., s svojimi načrti za prihodnost. To je prvi tak projekt podjetniške sekcije Kluba goriških študentov. Z njim mlada generacija dokazuje, da jo položaj regije in mesta, od koder so doma, še kako zanima in želijo biti v stalnem stiku z njo. (V. C.) IDRIJA / OBČINSKI SVET Dan sv. Ahacija - idrijski občinski praznik 22. junija se Idrijčani spominjajo najbogatejšega odkritja cinobaritne rude leta 7508 Idrijski občinski svet je tudi dnevni red tokratne seje razdelil na dva dela. Na četrtkovi seji so zaključili vedno predvidenih točk, v drugem delu seje, Id bo v torek, 30. maja, pa se bodo posvetih predlogu občinskega statuta. Največ pozornosti je pritegnilo poročilo komisije o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je svetnikom predlagala, naj prekine dosedanje sodelovanje s podjetjem Barles, s katerim je nekdanja občina podpisala pogodbo o ustanovitvi skupnega projekta Cisto mesto. Potem ko je svoje poglede svetnikom vnovič razložil direktor Barlesa Jože Leskovar, so na predlog župana Sama Bevka razpravo preložili do naslednjega sklica. V tem Času si bodo priskrbeli neodvisno pravno nmenje, saj pogodbenik opozarja, da občino bremeni 1, 8 milijona nemških mark finančnih obveznosh v primeru tožbe. Sprejeli so tudi sklep, da bo Komunala do dokončnega razpleta Se naprej skrbela za odvoz odpadkov, in soglasno potrdili imenovanje novega direktorja Komunale Zorana Rustje, ki bo 1. junija prevzel svoje dolžnosti. Prejšnji direktor Anton Ve-likajne odhaja v pokoj, hkrati pa je bil kot nadomestni elan imenovan tudi v občinski svet. Na tokratni seji so idrijski svetniki razpravljali tudi o prihodnjem delovanju dveh nekdanjih občinskih skladov, za katera bodo sestrski občini Cerkno predlagali, da bi Se naprej delovala pod skupno streho. To sta stanovanjski sklad in sklad malega gospodarstva, katerih skromna sredstva bi bilo nesmotrno Se bolj drobiti. Sprejeli so tudi predlog za spremembo ureditvenega načrta v Rožni ulici in Gasi v starem delu mesta, kjer naj bi zgradili poslovno-sta-novanjski objekt. Idrijski ob- . na četrtkovi prazmKu m r. , občinskih P»-idsednik sveta h je za obcinsjo 3dlagal 22. jumj; LUlTicl z-v v— . 8, po odkritju ga nahajališča rude na dana-i sre- PIVAČA / MULTIMED1ALN1 PROJEKT LOGATEC / LITERARNI VEČER Potovanje skozi skrivnostno deželo, imenovano Kras Terra mystica carsica je navdušila prve gledalce V novem klubu Orient Evpress v Divači se je v Četrtek odvijala premiera izvirnega multimedialnega projekta z naslovom Terra mystica carsica, ki so jo pripravili elani glasbene skupine Angel heart. Z mladimi umetniki, ki so predstavo ustvarili, so obiskovalci skozi uro in pol glasbe, video- in diaprojekcije popo-tovali po Krasu in Obali ter preživeli Čudovit veCer. V galerijskem prostoru so istega dne odprli tudi razstavo fotografij Vide Klenovšek. Idejni vodja skupine in avtor glasbe za projekt je bil 28-letni Danijel Čeme iz Divače, sociolog, ki piše glasbo za gledališče, modne revije in predvsem za skupino Angel heart. Za snemanje, režijo in montažo videoprojekcije je poskrbel Dejan Pesta-tor, svobodni režiser iz Ljubljane, ki se že veliko let ukvarja s filmom, njegov zadnji film pa je prejel prvo nagrado na festivalu Julijske Alpe v Trstu. Za luC je poskrbel do- mačin Marjan Olenik iz Lokve, ozvočenje pa so v roke zaupali Sežancu Igorju Kosu. Projekt Terra mystica carsica je izraz ustvarjalnosti mladih ljudi, ki ustvarjajo na različnih področjih. Predstava je vsebovala pet elementov: poleg glasbe še video- in diaprojekcijo s plesom in svetlobo. Glavni element predstave je bila glasba skupine Angel heart, ki je zajemala veC zvrsti od klasične glasbe do rocka. Ostali elementi so bili v neki meri podrejeni glasbi, Vendar zato nic manj samostojni in pomembni. V predstavo so prek video- in diaprojekcije vključili Kras kot pokrajino in metaforo za skrivnostno deželo. In kakšna je ta skrivnostna dežela? Na to vprašanje je Danijel Černe 1 odgovoril: »-Kras je dežela nenehnega hrepenenja, dežela, polna simbolov in drugačna od vsakdanjega sveta. Včasih nam uspe priti tja, a samo za trenutek. Kras lahko simbolizira 'skrivnostno deželo’ in ravno hrepenenje po taksni deželi metaforično izraža vsebino Krasa. Tukaj so Čudeži narave, ki presegajo našo končnost in ljudi, ki se s klesanjem v kamen pri- bližajo nesmrtnosti. Kras je dežela, katere skrivnostnost ustvarja in navdihuje umetniška dela. Potovanje skozi Kras in odkrivanje lepot tega sveta je svojevrstno doživetje, ki ga želimo prikazati in skozi našo predstavo vdihniti utrip kraškega življenja.« Besedila pesmi so bila v angleškem in slovenskem jeziku. Predstava je nastala brez finančne podpore, ustvarjalci pa so se potrudili za profesionalno izpeljavo projekta. Izvajalci načrtujejo, da bi projekt Se razširili in pripraviU glasbeno televizijsko oddajo, izdali CD in CD-rom ter posneli videospot. Jeseni pa načrtujejo daljšo turnejo in nastope zunaj Krasa in Obale. Olga Knez Stojkovič Zasvojenost z mamili ni vezana le na Obalo Pisateljica Marinka Fritz Kunc je knjigo Borboletta namenila mladim, njihovim staršem in prijateljem Zanimiva gostja literarnega veCera v logaški knjižnici, ki je že pred tremi leti napolnila dvorano narodnega doma v Logatcu, pisateljica Marinka Fritz Kunc, je tudi tokrat predramila razmišljanja sicer nekoliko manjštevilne publike. Literarni večer je bil namenjen zasvojenosti z mamili in pisateljičini Sesti knjigi Borboletta, ki nevsiljivo, toda občuteno pripoveduje o usodi družine, ki so jo zaznamovala mamila. Romanizirana resnična zgodba iz našega vsakdana, ki jo je v svoji bližini doživljala avtorica, nas pretrese in predrami, saj zasvojenost z mamili postaja sestavni del naše resničnosti, pred katero se Se vedno sprenevedamo, Čeprav pred uničujočo zasvojenostjo ni varen nihče. Pogovor z avtorico, ki je v zadnjem Času po šolah opravila veC kot dvesto srečanj z mladimi, je vodila novinarka Ingrid Kovač Brus. Omenili smo že, da je Marinka Fritz-Kunc doslej napisala Sest knjig, ki so s svojo prepričljivostjo pritegnile pozornost ljubiteljev mladinske literature vseh starosti. Avtorica, ki živi v Piranu, kjer je zasvojenost z mamili zlasti med mladimi zelo razširjena, je dobra poznavalka problematike. Proti tej nevarnosti se bori s knjigo in osebnim stikom v pogovorih z mladimi kot činov v boju fikacijo ma; z naši družbi mljemo Vre' >• V njen^ so opisan6 jred tem pa Bige Gran verjemi ve cati že na -eO3116 h kritikov-knjiga Bor-v samoza- i zgodba o Ulju notra; isvojenosb SLOVENIJA Sobota, 20. maja 1995 Užaljene reakcije dela srbskega tiska Po patriarhovem obisku na Palah je njegov načrtovani obisk v Sloveniji postal zelo vprašljiv LJUBLJANA - Slovenska vlada se je po dolgotrajnih pole-Dli*cah v zvezi z napovedanim obiskom patriarha srbske pravoslavne cerkve gospoda Pavla predvčerajšnjim končno odlo-Ua »da v sedanjih razmerah tak obisk ni sprejemljiv«. Danes ^o želeU zbrati nekaj reakcij na to odločitev, vendar jih žal r ^venske uradne politike nismo mogh dobiti. Uradno pa 111 reagirala niti srbska pravoslavna cerkev. Pobudo za obisk srbskega Patriarha v Sloveniji je dalo °dstvo Srbske pravoslavne oerkve v Sloveniji - torej me-ropolit zagrebško-ljubljan-sko-tržaški gospod Jovan in Protojerej Peran Boškovič. eleli so, da bi sredi junija sr-sti patriarh prišel v Sloveni-P na dvodnevni obisk, med kateri skem Rogu mašo za tam po-K°pane Četnike, kar je v slo-renski javnosti vzdignilo naj-?c prahu. Sicer pa naj bi bil SJavni cilj patriarhovega obi-s^a Posvetitev prenovljene Ppvoslavne cerkve v Ljublja-P.ln srečanje s pravoslavni-811 verniki iz Slovenije na slo-resni akademiji, ki naj bi bila Cankarjevem domu. Med diskom je bilo predvideno lrun naj bi imel v KoCev- sreCanje z nadškofom Alojzijem Šuštarjem, s Čimer se je ta tudi strinjal. Vlada je svojo odločitev sprejela - vsaj tako trdi v sporočilu za javnost -upoštevajoč mnenja in ugotovitve posameznih ministrstev ter vladnih služb. Zanimivo pa je, da nobeno od teh ministrstev včeraj ni bilo pripravljeno pojasniti svojega stališča. Sicer pa je vladni sklep napisan precej zmerno in diplomatsko. Vlada namreč po- udarja, da noCe v ničemer ovirati ali nasprotovati izpolnjevanju želja in potreb tistih svojih državljanov, ki so po veroizpovedi in kulturni pripadnosti povezani z okolji, iz katerih izhajajo, in da ne nasprotuje patriarhovemu pastoralnemu poslanstvu, za katerega upa, da bo lahko v ugodnejših razmerah - v zado-voljstvo prizadetih vernikov -brez zadržkov tudi izpolnjeno. Toda Se tako zmerno sporočilo ni odvrnilo hude užaljenosti beograjskega Časopisa VeCemje novosti, ki je na drugi strani objavil komentar z naslovom Mržnja iz dežele. Komentator omenja domnevne izjave premiera Drnovška in notranjega ministra Stera, Beograjski nadškof Franci Perko je včeraj na beograjski televizijski postaji Studio B povedal, da obžaluje, ker slovenske oblasti niso imele več posluha za obisk srbskega patriarha. Dejal je, da je ob nedavnem obisku v Ljubljani v pogovoru s premieram Drnovškom vztrajal pri tem, da se obisk patriarha Pavla v Sloveniji omogoči, saj bi po Perkovem mnenju ta obisk prispeval k umiritvi odnosov na Balkanu. (M. M.) CeS da bi patriarhov obisk »povečal ogroženost države« in se pri tem sprašuje: »Ali gospod Drnovšek misli, da bi se ob patriarhovem obisku v Sloveniji pravoslavci dvignili k vstaji?« 2e v naslednjem stavku pa novinar »odkrije« pravi razlog in pravi: »To je dolgotrajna politična nesloga med politiki in strankami v Sloveniji, ki izhajajo iz nerešenih odnosov med katoliško cerkvijo in državo. Ker je patriarha povabila škofovska konferenca, bi se lahko v javnosti ustvaril vtis, da ima, kar zadeva odnose Slovenije z ZRJ, cerkev pozitivnejši odnos od državne oblasti, ki je proti povezavi z Beogradom. S tem, da jo na neprimeren in nečloveški način vlači v svoje igre, želi slovenski državni vrh povedati, da cerkev ogroža državo,« končuje svoje »pojasnilo« novinar VeCemjih novosti. Drugi srbski Časopisi so o odločitvi slovenske vlade samo poročali. Agencijske vesti neodvisnih agencij Fonet in Beta sta objavila Časopisa Politika in Nasa borba, pri Čemer v Nasi borbi pišejo, da »slovenska vlada ne zeli dati vize srbskemu patriarhu tudi zato, ker spodbuja bosanske Srbe k nadaljevanju vojne«. Slednje v dobršni meri res drži. Ne drži pa cela vrsta natolcevanj in napačnih podatkov. Odkod novinarju VeCer-njih novosti podatek, da je srbskega patriarha povabila slovenska škofovska konferenca? In odkod vtis o enih, ki so Beogradu bolj. in drugih, ki so mu manj naklonjeni? Sicer pa smo na taksne in podobne dezinformacije vajeni že dolga leta. Vsekakor pa je res, da bi bil po patriarhovem obisku na Palah, kjer je podprl »kandidata« za sojenje na haskem sodiscu, ki ju ne podpira vec niti Slobodan Miloševič, načrtovani obisk zelo vprašljiv. Janja Klasinc, Maja Masicevič Drobnič: Zahteve po moji razrešitvi niso utemeljene LJUBLJANA - »Gre za povsem politično akcijo, ki nima nikakršnih strokovnih utemeljitev. Glede na to, da se bo v kratkem v pravosodju odločalo o pomembnih kadrovskih rešitvah, so v ozadju politične igre in javni poziv Janeza Koci-janCiCa za mojo razrešitev je samo ena karta vec, na katero igrajo določene politične sile.« Tako je zahteve predsednika Združene liste socialnih demokratov Janeza Kocijančiča za zamenjavo generalnega državnega tožilca včeraj komentiral Anton Drobnič, ki zdaj opravlja to funkcijo. Zahteve po zamenjavi prvega človeka slovenskega tožilstva segajo pravzaprav že v leto 1990, ko je takratni Demos Antona Drobnica predlagal za to funkcijo, skupščina pa je to potrdila. Kmalu po njegovi izvolitvi se je zaradi Drobničevega angažiranja v Novi slovenski zavezi začelo javno zbiranje podpisov (teh je bilo na koncu več kot trideset tisoC) za njegovo razrešitev, ki so jo takrat podpisali tudi najvišji politični predstavniki, med njimi tudi del elanov slovenskega predsedstva. Po nedavnem nastopu Antona Drobniča na RTV, ko je govoril tudi o svojem domobranskem delovanju med drugo svetovno vojno in odnosu do polpretekle zgodovine, so v ZL spet sprožili vprašanje tožilčeve razrešitve, saj menijo, da se je Anton Drobnič »v neskladju s svojo funkcijo moCno politično angažiral«. Po njegovih javnih izjavah pred obeležitvijo 50. obletnice konca druge svetovne vojne in padca nacifašizma pa so se v ZL odločili, da tokrat ne ostane le pri besedah, ampak da poskušajo v državnem zboru vendarle uvrstiti na dnevni red vprašanje predčasne razrešitve generalnega državnega tožilca, ki mu sicer mandat poteCe leta 1998. Formalni razlog za to naj bi bila zavrnitev poročil javnih tožilstev o njihovem delu v letih 1992 in 1993, saj poslanci na majski seji poročil niso sprejeli. Po mnenju Janeza KocijanCiCa je »državni zbor z glasovanjem o poročilih na povsem nedvoumen način izrazil svoje stališče o gospodu Drobniču, o njegovem delu in ravnanju«. »Stvar demokratične kulture in higiene je, da po takem glasovanju generalni državni tožilec prevzame odgovornost za svoje delo in sprejme posledice zavrnitve poročil o delu institucij, za katere odgovarja,« menijo v ZL. Anton Drobnič glasovanje o poročilih razume drugače. Meni, da je bilo glasovanje potrebno zato, da so našli nekaj, s čimer so opravičili zahtevo po razrešitvi, in dodaja, da poročili nista bili zavrnjeni, temveč so bili zavrnjeni le spremljajoči predlogi odbora za notranjo politiko in pravosodje, ki se je kot matično delovno telo opredeljeval do predloženih poročil. Zato je povsem nepotrebno, da se ZL sklicuje na poročili, saj je po Drobničevem prepričanju javni poziv politično povsem jasen. Zagotovo pa ne bo tako jasna intetpretacija določb zakona o državnem tožilstvu, ki v nekaj Členih našteva razloge, zaradi katerih je mogoče tožilca predčasno razrešiti. Da se bo ob vseh teh interpretacijah na zadevo gledalo s povsem različnih političnih optik, pa tudi ni treba posebej poudarjati. Majda Vukelič, foto: BOBO »ZADEVA BRANE ERŽEN« / POSLANEC IMA VSE VEC TEŽAV MEDNARODNI CENTER ZA PODJETJA V JAVNI LASTI Od »politične bombe« razvpitega poslanca je ostal samo dim Bo svoj poslanski mandat neslavno končal že v Tržiču? TRZIC - »Prava pohticna bomba bodo dokumenti, ki 9111 jih bom pokazal,« je v Četrtek zvečer, ko je privolil v *’0"°vor, po telefonu zagotovil poslanec Brane Eržen. Ko ' a s«io se včeraj ob dogovorjeni uri oglasili v Tržiču, je od "Poslančeve bombe« ostal zgolj dim, ki so ga malo pred 91111 gasiti policisti. naj bi po besedah očividcev popolnoma uničil spodnje prostore in razbil vsa stekla, vključno s televizijskim zaslonom, končalo za rešetkami policijske postaje, kjer je moral prebiti noč. Kot kaže, pa gre čedalje bolj navzdol tudi poslančevo politično življenje, saj ga je, kot je znano, pred dnevi SDSS preko svoje podružnice v Tržiču izključila iz svojih vrst. Eržena še vedno ni videti na njegovem delovnem mestu v stavbi državnega zbora, in to kljub temu da je pred mesecem dni zagotovil, da bo poslansko delo začel »po bolezni« znova opravljati konec maja. V zvezi z Erženom sta javnosti znani še najmanj dve stvari. Prva, ki je dvignila največ prahu, je »stalno nadlegovanje« ene od uslužbenk drza-vnega zbora - Eržen sicer ho-Ce za tem videti poskus njegove politične diskvalifikacije - druga pa je občutno zmanjšanje njegove poslanske plače. O vsem tem smo želeli vCeraj povprašati trži-skega poslanca, a smo naleteli na zaprta vrata. Eržen se je po dopoldanskih dogodkih očitno moral »nekoliko odpočiti« in mu ni bilo do sicer obljubljenega klepeta z novinarjem. Tisti, ki ga bolje poznajo, vam bodo zatrdili, da se nikakor ne more otresti problemov z alkoholom. Ta naj bi mu tudi »pomagal« pri udarnejših izjavah, sicer pa gre za tihega Človeka, kakršnega z izjemo nekaj zadnjih nastopov poznamo tudi iz slovenskega parlamenta. Temu bi lahko pripisali tudi njegovo občasno pisanje komentarjev v regionalni Časopis, ki pa naj bi jih sam zgolj podpisoval, besedila pa naj bi mu pisali v stranki. Ce omenimo Se zgodbe v zvezi z njegovimi prometnimi nesrečami - nekatere se bodo končale na sodišču - je tisto, po Čemer je Eržen postal širše znan, skoraj zaokroženo. Ob nadaljevanju sedanjega stanja, ki se vleče že nekaj tednov, je namreč vse vec tistih, ki polglasno menijo, da starega Eržena sploh ne bo vec v stavbo parlamenta, pac pa bo svoj poslanski mandat neslavno končal kar v Tržiču. Sicer pa je pred mesecem dni za Republiko sam zatrdil: »Komaj Čakam Cas, ko ne bom zaradi vsake najmanjše reci na prvih straneh Časopisov.« Vine Bester Za državo je pomemben, a ji je tudi v veliko breme Vlada meni, da bi center morali v celoti prestrukturirati in kadrovsko prevetriti, sicer je njegov nadaljnji obstoj vprašljiv LJUBLJANA - Ko se je pred Časom v javnosti veliko govorilo o tem, kako se da za nic dela dobiti ogromno denarja, se je tej zvezi omenjalo Mednarodni center za podjetja v javni lasti (ICPE) kot zadnji ostanek neuvrščenosti v naši državi. Vlada se je na Četrtkovi seji odločila, da naredi red oziroma da center ukine, Ce bo ugotovila, da reda ni mogoče vec narediti. Mednarodni center, ki je bil ustanovljen leta 1979, je edina mednarodna institucija pri nas in v bistvu s tega stališča pomembna, saj ima Slovenija interes, da bi bila Ljubljana sedež mednarodnih organizacij; težava je le v tem, da je center naši državi samo v breme. Center ima 41 držav clanic, toda te niso redne plačnice članarine. Tako je denimo leta 1992 članarino poravnalo osem držav, leta 1993 pet držav, lani pa le štiri, in sicer Indija (od tu je tudi izvršilni direktor), Srilanka, Malezija in Slovenija. V številkah to pomeni naslednje: skupni stro- ški poslovanja so od leta 1981 do leta 1993 znašali 20.492.000 dolarjev, doslej so države Članice prispevale 6.270.000 dolarjev, od tega Slovenija po osamosvojitvi 45 tisoč dolarjev. 2e na skupščini centra, ki je bila oktobra lani, je Slovenija dala pobudo za njegovo programsko, organizacijsko, finančno in kadrovsko prestrukturiranje. Center naj bi se programsko usmeril v mednarodno podiplomsko izobraževalno ter raziskoval-no-razvojno dejavnost, pri Čemer naj bi članstvo v centru ponudili državam srednje in vzhodne Evrope. Dr- žave Članice naj bi vse svoje finančne obveznosti poravnale najpozneje do letošnjega septembra, tiste, ki tega ne bi storile, pa bi se morale odpovedati nadaljnjemu članstvu in vsem pravicam in zahtevkom. Na predlog ministrstva za znanost in tehnologijo se je vlada odločila, da bo center nadaljeval delo le v primem, Ce se bo s celovitim prestrukturiranjem centra strinjalo vsaj pet držav clanic. Ce bo tako, potem bodo morali v centru opraviti tudi temeljito kadrovsko prevetritev - vključno z izvršilnim direktorjem, ki mu sicer mandat poteCe marca prihodnje leto - saj je sedanja sestava po mnenju vlade neustrezna. Pa še novo ime naj bi center dobil, in sicer Mednarodno univerzitetno in razi skovalno-razvojno središče. (M. V.) AVSTRIJA / ANKETA h Večina bi se izrekla proti Evropski uniji Razočaranje nad politiki DUNAJ - 140 dni po uradnem pristopu Avstrije k Evropski uniji (EU) se - Čeprav tesna -večina Avstrijcev na referendumu ne bi veC izrekla za to. Taksen je rezultat najnovejsih raziskav avstrijskih javnomnenjskih institutov. Razlog za precejšnjo razočaranost nad EU je v tem, da niso izpolnjenje obljube avstrijskih politikov glede tega, da bo zaradi pristopa prišlo do občutnih pocenitev na skoraj vseh področjih. Pristojna sekretarka za evropska vprašanja Brigitte Ederer je zaradi negativnega mnenja Avstrijcev o EU menila, da je morda vzrok za to tudi v tem, da so avstrijski politiki pred referendumom 12. junija lani (66,7 odstotka Avstrijcev je glasovalo za pristop) - »s polno paro« informirali o prednostih pristopa k EU, potem pa je informiranje precej popustilo. »To je bila brez dvoma napaka«, je priznala Edererjeva, ki pa je del krivde pripisala tudi avstrijskemu gospodarstvu, ki ni poskrbelo, da bi bil pocenitev deležen tudi potrošnik. Glede položaja na delovnem trgu je socialdemokratska državna sekretarka poudarila, da je s pristopom k EU prišlo do številnih investicij, ustvarjenih je bilo tudi veC novih delovnih mest. P- L.) ZADEVA GRASSER / IZJAVA PREDSEDNIKA ZSO STURMA »Razvrednotenja uporniškega gibanja ne bomo dopustili« Slovenski partizani so bili del odpora evropskih narodov CELOVEC - Žalitve žrtev odpora proti nacistični strahovladi na Koroškem, še posebej slovenskih partizanov, ki si jih je privoščil svobodnjaški namestnik koroškega deželnega glavarja Karlheinz Grasser - označil jih je za »sovražnike Koroške« - še naprej moCno odmeva v koroški javnosti. Škandalozno oznako je v posebni izjavi zavrnil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm. V zvezi z Grasse-rjevimi napadi na borce za svobodo je opozoril na dejstvo, da so zavezniške sile v Moskovski deklaraciji iz leta 1943 izrecno zahtevale od Avstrijcev aktiven odpor proti nacifašizmu kot pogoj za ponovno vzpostavitev državne samostojnosti in suverenosti. »Koroški Slovenci smo k temu odporu veliko prispevali, odpor pa je bil tudi sestavni del odpora vseh evropskih narodov in narodnosti in na to smo lahko ponosni«, je dejal Sturm. Glede očitkov koroškim partizanom, Ceš da so se borili za Jugoslavijo in ne za Avstrijo, pa je Sturm opozoril, da ti ne držijo.»V letih 1942, 1943 in 1944 tako Avstrije kot Jugoslavije ni bilo, vsakdo, ki se je boril proti nacizmu, se je v prvi vrsti boril za to, da bi ta nečloveški režim propadel«. Predsednik ZSO je nadalje poudaril, »da si Predsednik ZSO M. Sturm koroški Slovenci ne zatiskamo oCi pred dejstvom, da so bile tudi na strani partizanov napake in da je po vojni prišlo do nekaterih maščevalnih dejanj, ki jih ne mo- rem odobravati«.Dejstvo pa je, da danes svobodnjaki in nemškonacio-nalne sile na Koroškem skušajo razvrednotiti celotno uporniško gibanje prav s tem, da ob vsaki priliki opozarjajo na te akcije. Sturm: »Koroški Slovenci se bomo odločno upirali vsem poskusom revizije zgodovine, kajti vselej znova moramo misliti na to, da je bilo bistvo nacionalsocializma industrijsko unice-vanje.ljudi in narodov«. Prav zato je bil odpor proti temu zločinskemu režimu zgodovinsko nujen in pravilen. Vsakdo, ki se je temu režimu uprl, je tudi - zgodovinsko gledano - stal na pravi strani. Ivan Lukan NOVICI Podkancler Schiissel proti liberalizaciji politike do tujcev DUNAJ - Predsednik ljudske stranke in podkancler VVolfgang Schiissel se je jasno izrekel proti liberalizaciji avstrijske zakonodaje glede tujcev. Trenutna (restiriktivna) ureditev je bistveno prispevala k pomiritvi položaja v državi, je poudaril Schiissel po pogovoru z novim notranjim ministrom Casparjem Einemom. Zato pa se je pod-kanlcer izrekel za »večjo občutljivost« organov notranjega ministrstva oziroma oblasti v praksi, pri Čemer ni izključil tudi individualne rešitve posameznih občutljivih primerov. Razprava o konkordatu DUNAJ - Predsednica Liberalnega foruma Heide Schmidt je okrepila svojo kritiko glede konkordata in zahtevala nova pogajanja med državo in Cerkvijo. Konkretno se je izrekla proti »privilegiranemu položaju katoliških privatnih šol v primerjavi z drugimi«, sprožila pa je tudi razpravo o cerkvenih praznikih. Menila je, da je v Avstriji - še posebej z vidika gospodarske politike - preveč praznikov. Pobudo je medtem podprla tudi socialdemokratska državna poslanka Karlssonova. CELOVEC / RAZSTAVA IN PREDSTAVITEV KNJIGE Pozabljeno taborišče Ljubelj Na otvoritvi je spregovoril tudi kulturni referent Ausservvinkler CELOVEC - V koroški metropoli so v teh dneh organizirali pretresljivo razstavo o koncentracijskem taborišču na severni strani ljubeljskega predora, »pozabljenenu taborišču« pa je namenjena tudi knjiga, ki je izšla v celovški založbi Drava. Razstava v Napoleonovem skednju (Napoleon-stadl) bo odprta še do 28. maja, pripravil pa jo je Akcijski komite Mauthausen/Aktiv Karnten/Ko-roška v sodelovanju s celovško univerzo. Otvoritve razstave, ki na pretresljiv naCin dokumentira nečloveške pogo- je, v katerih so ujetniki iz različnih evropskih držav umirali pri gradnji predora, so se udeležili podsekretar SE Peter Leu-precht, namestnik deželnega glavarja Ausservvinkler, celovški podžupan Metelko ter priča grozot in zločinov v tem taborišču, Janko Tišler. Otvoritveni govor je imel univ.prof. Gstettner, ki je bil tudi na predstavitvi knjige Ljubeljski predor in pozabljeni kacet na Koroškem avtorja Josefa Zausniga. Predstavila jo je vodja založbe Drava Helga Mracnikar. a l.) UNIVERZ Eh Uspeh zelenih in liberalnih študentov Nizko udeležbo DUNAJ - Volitve zastopstva študentov in študentk na avstrijskih univerzah in visokih šolah v obliki volitev novega centralnega odbora Avstrijske visokošolske zveze so se končale z uspehom zelenih in liberalcev, dokaj občuten poraz pa so doživeli konservativni in socialistični študenti. Najmočnejša fra' kcija v novo izvoljenem vseavstrijskem študentskem parlamentu je - kljub izgubi treh mandatov - z 28 sedeži še naprej konservativna Akcijska skupnost (AG), na drugem mestu je lista zelenih in alternativnih študentov (GRAS) s 13 sedeži (+3), Zveza socialističnih študentov (VSSTO) je izgubila dva sedeža in jih ima zdaj le še sedem. Liberalna študentska lista je prl svojem prvem samostojnem nastopu osvojila šest sedežev. Volilna udeležba je bila tradicionalno nizka; - od 230.000 volilnih upravičenčev se je volitev udeležilo le 29 odstokov. Akcijska skupnost kot najmočnejša stranka je že napovedala svojo pravico do zasedbe najvišje pozicije v študentskem parlamentu, toda tudi zeleni so napovedali svojo kandidaturo. Ivan Lukan MADŽARSKA Gyorgy Klapka prodaja Običajni detergent BUDIMPEŠTA - Se spomnite starega, običajnega pralnega praška? Tistega, ki se v reklamah nenehno pojavlja kot rjava škatla poleg pisane embalaže praska znane znamke, ki vedno pere bolje.Madžarski podjetnik Gyorgy Klapka se je odločil, da bo proizvajal nov prašek z imenom Običajni detergent in ga prodajal kot večno žrtev krivice nepoštenih reklam. Prašek je nedavno poslal v bu-dimpeštanske trgovine, kjer ga prodajajo v polkilogramskih škatlah rumene barve s preprostim Cmim napisom Običajni detergent. Domiselni poslovnež svojega izdelka skoraj sploh ni reklamiral, ce ne upoštevamo nekaj posterjev in rumenih trabantov s Cmim logom, ki se vozijo po Budimpešti. Klapka trdi, da multinacionalke zapravijo od 20 do 30 odstotkov cene praska za promocijo svojega izdelka. Sam pravi, da želi denar dati svojim strankam. »Idejo sem dobil približno pred letom in pol. Izdelati pralni prašek ni nobena umetnost. Stotine podjetij to po- Emk Varadi / Reuter ene in vsi izdelki so skoraj enaki,« je izjavil pred zidom rjavih škatel. »Trditev, da je ena znamka boljša od druge, je le pesek v oCi. Nobenih slabih praškov ni več. Ljudje jih izbirajo po vonju.« Svoje podjetje z imenom Korporacija Običajni detergent je ustanovil z začetnim kapitalom 8200 dolarjev. Podjetje, v katerem je 90-odstotni lastnik, bo izdelovalo tudi Običajni mehčalec in Običajni detergent za pomivanje posode, načrtuje pa tudi izdelavo običajnih plenic, šampona, deodorantov, marcipana, Čokolade in polnjenih bonbonov. Madžarski državni inštitut za preverjanje kakovosti izdelkov Kermi je sporočil, da je Običajnim pralni prašek prestal vse potrebne preizkuse. Klapka je prek odvetnika že poslal devet pisem madžarskim izdelovalcem praška ter multinacionalkam Henkel in Procter and Gamble. Od njih zahteva, naj v svojih reklamah nemudoma prenehajo kritizirati »običajne« praške in mehčalce. Predstavniki Henkla in Procterja and Gambla zahtev niso želeli takoj komentirati. Madžarska agencija za gospodarsko konkurenco (ECA) trdi, da so zaščitene znamke in splošni izdelki upravičeni do zaščite pred nelojalno konkurenco. »Pomembno je, da kupec pozna izdelek,« je izjavila vodja ECA Erszbet Kanizsai-Nagy. Klapka svoj izdelek prodaja za 118 forintov; vsoto, ki si jo lahko privoščijo tudi upokojenci in ki je za 30 odstotkov nižja od cen zahodnih praškov. »Prašek prodajam, ker je madžarski in poceni,« je izjavila Gabriel-la Farkaš, lastnica zasebne trgovine. »Ne nasprotujem tujim Čistilom, nisem pa prepričana, da so boljša.« Dodala je še, da 600 gramov tujega praška stane 207 forintov. Klapka, ki ga je policija enkrat osumila tihotapljenja, je znan tudi po tem, da je organiziral vrsto kuhinj za ubožne. Danes je prepričan, da bo njegova kampanja'prispevala k znižanju ravni cen. »Ce mi ne bo uspelo nic drugega, razen da znižam cene predragih detergentov, sem storil veliko dobrega za to državo,« je sklenil. Madžarsko zunanje ministrstvo protestira BUDIMPEŠTA (Reuter) - Madžarsko zunanje ministrstvo je ostro zavrnilo obtožbe turistične revije, ki jo izdaja Britansko združenje potrošnikov. V zadnji številki te revije namreč piše, da je Madžarska ena najnevarnej- ših držav na svetu, saj naj bi madžarski kriminalci samo lani oropali kar šest odstotkov britanskih turistov, M so obiskali to podonavsko državo. »Celo laikom je jasno, da uporabljeni statistični vzorec ni reprezentati- e Fu““. iskovni unanje jzenti- iridi- ivila ali KULTURA Sobota, 20. maja 1995 IKONOPISJE »Laična pot« ustvarjalke Silve Bogateč V petek, 26. Oiaja bodo v Beneški galeriji v Spetru odprli razstavo ikon, ki so jih umetniško oblikovali Paolo Orlando, Pasquale Zuanel-la in Silva Bogateč. Medtem ko sta se Orlando in Zuanella kot teologa poglobila v mistično sporočilnost ikon nekako Po »službeni dolžnosti«, je Silva Bogateč (na sliki, foto KROMA) ubrala veliko težjo »laično pot«, za katero se je zavestno odločila leta 1991, po desetletnem uspešnem izkustvu na Področju umetnostne obrti. Več let je bila tudi tajnica obrtne sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. V zadnjih štirih letih se je Silva Bogateč iz svoje notranje potrebe v celoti posvetila Študiju ikonopisja pri jezuitu Patru Egonu Sedlerju na šoli SainPGeorges v Publieru. Pater Sedler je njen mentor in opravlja umetniško supervizi-jo nad njenimi res številnimi deli, ki jih poklanja raznim cerkvam. Tako je izdelala pokrivalo za misal v katedrali sv. Justa v Trstu, podobo jeruzalemske Matere božje, ki jo je lani na Marijino vnebovze- tje poklonila cerkvi na Tabru, ikono svete Katerine za istoimensko cerkev, ikono svete Evfemije in Tekle za cerkev v Grljanu, ikono svetega Antona egipčanskega za cerkev sv. Antona v Istri in ikono ške-denjskega zavetnika za ške-denjsko cerkev. Za vzor so ji srednjeveške ikone do 14. stoletja. Ikonopisje je teološka umetnost in njen izvor sega v začetek krščanstva. Ikono pojmujejo kot neke vrste okno, ki je odprto v večnost. V podobo se navaden človek težko po- globi in veliko odtenkov sploh ne razume, dokler po globokem razmišljanju in kontem-placiji ne dojame božje resnice. Umetnik lahko upodobi ikono le, Ce najde v sebi notranji mir in podoživlja mističnost božje resnice. Ni naključje, da so se včasih s to umetnostjo ukvarjali menihi, ki so prej bili 40 dni v polnem postu, da so se ustrezno duhovno pripravili. Ikona je pripomoček za transcendentalno povezavo z bogom in jo karakterizira trojna razsežnost: znanstveno poznavanje, umetniška vrednost in teološka vizija. Kdor podcenjuje katero izmed teh dimenzij, ne more pravilno dojeti pomena ikone. Ce zanemarimo teološki aspekt, postane ikona zgodovinski element ali spomenik, ki sicer vsebuje dragocene podatke za zgodovinsko in fo-klorno izročilo, vendar izgubi svojo duhovno vrednost. Ce pa opustimo znanstveni element, zapademo v subjektivizem, ki nam preprečuje, da bi razločevali bistveno od postranskega, tako da tvegamo potvorbo transcendentalne resnice, h kateri ikona teži. Boris Simoneta 8. KNJIŽNI SEJEM V TURINU Pohvalne ocene in navdušenje mladih obiskovalcev Dmgi dan turinskega knjižnega sejma je potekal v znamenju lepega, sončnega vremena in tisočev mladih, osnovnošolcev, dijakov in študentov, ki so dobesedno navalili na Lingotto Fiere in preplavili razstavni prostor s svojim iskrenim in doživetim zanimanjem za vse, kar se dogaja. Letošnji sejem je od samega začetka doživel navdušen sprejem Časnikarjev, saj imajo vsi pomembnejši italijanski Časopisi samo pohvalne ocene na njegov raCun. Medijskim pohvalam so najbolje pritegnili ljudje, saj je Četrtkov dan zabeležil kar 19.900 obiskovalcev. Kongresna dejavnost, ki je v letošnji izvedbi sejma naravnost zadušljiva, pa kakovostno zaostaja za lansko. Spored konferenc, predavanj in vsakovrstnih srečanj je prenatrpan, o Čemer vedo najbolje povedati prav Časnikarji. Nemogoče je slediti vsemu, čeprav je kongresno središče tako urejeno, da je moč preskakovati iz dvorane v dvorano torekoč kar čez hodnik. Med zanimivejše četrtkove teme lahko prištejemo razpravo o tem, kaj napraviti z obstoječo ustavo: napisati jo znova, pokrpati jo ali počakati, da se razkorak med njenimi členi in sodobno družbo poveča do skrajnosti? Domenico Fisichella, bivši minister in pripadnik Nacionalnega zavezništva, ambasador Sergio Romano in jurist Gustavo Zagrebelsky se niso mogli povsem zediniti in so ostali vsak na svojem stališču. Kazalo je, da bo bolj markantno srečanje pisateljev-za-četnikov, ki so s svojo prozo oživili italijansko pripovedništvo 90-tih let in ki so dokazali, da je v italijanski družbi še veliko vsebine, ki bi jo kazalo spraviti na papir. Nesporna zasluga italijanskih novincev v pripovedništvu je prav ta, da so uspeli premagati nezaupanje založnikov in bralcev do te zvrsti in da so z vero v literaturo ustvarili nov videz sodobne pripove- dniške mnetnosti. Včerajšnji dopoldan pa je v veliki meri potekal v znamenju nobelovega nagrajenca za leto 1986 Wola Soynke. Nigerijski pisatelj, ki trenutno živi v ZDA in predava na harvardski univerzi (»Mi lahko vi poveste, kam naj se odselim junija, ko mi bo poteklo dovoljenje za bivanje,« je hudomušno vprašal časnikarje na improvizirani tiskovni konferenci), je vodil maratonsko srečanje posvečeno karibski literaturi oz. literaturi držav, ki gravitirajo h karibskemu morju. Wole Soynka je veliki duh letošnjega turinskega sejma; že po videzu mogočen in skrivnosten, zna s svojim temparamentom predočiti čar Črne celine in vseh njenih skrivnostnih čarobnosti. Včeraj ga je v veliki dvorani kongresnega centra poslušala večtisočglava množica povečini mladih; ob velikem duhovnu Soynki so bili zbrani Austin Clarke (Barbados), Raphael Confiant (Marti-nica, »Martinščice«, bi rekel naš slikar Deziderij Švara), Rene Depestre (Haiti), Antonio Olinto (Brazilija), Li-sandro Otero (Kuba) in še nekaj drugih Karibčanov. Skoro istočasno je potekalo srečanje na temo: Do kod je možen razvoj iz krize branja. Najbolj markantna osebnost omizja je bila založnica Gi-ancarla Mursia, ki je polno dvorano očarala s svojim optimizmom, s svojo predanostjo knjigi in z iskreno zavzetostjo, da bi se nekaj napravilo, da bi ljudje brali več, tako bi tudi znižali ceno knjigam, ker bi več prodali. Iznesla je zanimivo zamisel, da bi v kratkem proslavljali tudi svetovni dan knjige (kot je v Španiji že »uzakonjeno«: fant podari dekletu vrtnico, ona pa njemu knjigo). Vzdušje na prizorišču 8. knjižnega sejma je enkratno; veliki praznik knjige pa se bo nadaljeval do torka, 23. maja. (ris) S plesom proti grozotam vojne Na sceno končno posije žarek svetle luči, vendar da bi bilo sporočilo še jasnejše Luciana Savignano še z besedami izrazi neizpolnjivo Zeljo, da bi se Vsi, ki so zapustili napadene domove »vrnili s sprehoda«. Balet »A la me-moire«, ki ga je na Idahlerje-vo in Ber-govo glasbo pripravil koreograf Micha Van Hoe-cke, je na-m e n j e n vsem žrtvam vojne na območju biv-Se Jugoslavije. Gre za izredno Pretresljivo, istoča-sno pa s cisto ple-sno govorico podano predstavo modernega naleta, ki so jo uvrstili v letošnjo spomladansko glasbeno sezono tržiškega gledališča. Tokratna sezona je bila sicer zasnovana kot prikaz baročne glasne, vendar pa je uvrstitev nastopa plesne skupine Miche van Hoeckeja z mredno baletnico Luciano Savignano nedvomno velika obogatitev, prireditelji sezon v občinskem gledališču v Tržiču pa so še enkrat pokazali izredno občutljivost do aktualnih tem in poznavanje ustvarjalnega utripa na različnih področjih. Prizadevanje organizatorjev je takoj nagradilo številno občinstvo, ki je z zasluženim ploskanjem nagradilo nastopajoče. Skupina, ki je nastopila tudi na lanskem čedajskem Mittelfe-stu, je v Tržiču najprej prikazala koreografijo svojega vodje »II combat-timento di Tancredi e Clorinda« (Spopad med tan-credijem in Clorin-do, na sliki prizor iz tega baleta) na Monteverdije-vo glasbo. Ljubljenka velikih sodobnih koreografov Luciana Savignano je nato nastopila v solo plesu »Luna« (koreografija Maurice Bejart, glasba J. S. Bach). Drugi del sporeda je zapolnil že omenjeni ples »A la memoire«, ki je obenem obsodba vojne, vendar s kančkom upanja na boljši jutri. Marco Mašini drevi v Pordenonu jutri v Caorlah pa zvezdica Ambra Kako daleč je obdobje, ko je bila italijanska avtorska popevka zaznamovana s citati svetovno znanih poetov, ko so besedila nekaterih pesmi lahko sprožila zanimive kulturne debate. Televizijska doba je pripeljala tudi v italijansko (in ne samo v to) popevko vrsto novih besed, predvsem pa vsakdanji poulični žargon mladine. Lahko je tudi res, da se z uporabo vsakdanjega besednega zaklada avtor približa nivoju poslušalcev, a to ni povsem razveseljivo, ko nas to spominja na vse nižji kulturni nivo mlajših generacij. S tem si lahko razlagamo tudi uspeh Marca Masinija (na sliki), ki bo v okviru promocijske turneje zadnjega albuma nastopil drevi ob 21. uri v športni palači v Pordenonu. »Vaffanculo« pred dve-mi leti, »Bella stronza« letos so naslovi pesmi, s katerimi je Mašini najbolj zaslovel in obenem sprožil val polemik. Morda ga ne gre karati, saj je brez dlak na jeziku povedal le to, kar današnja mladina misli in si njegovi kolegi ne upajo povedati tako direktno. Mašini je pred nekaj meseci izdal novo, četrto ploščo z naslovom »II cielo della Vergine«, katere so prodali že več kot 300.000 izvodov. Poleg drevišnjega Masinijevega nastopa se nam v prihodnjih dneh ponuja vrsta zanimivih glasbenih prireditev. Prav tako danes se bodo v Celovcu pričele predstave slavnega musicala Cats, ki je marca triumfiral v Milanu. Na razstavišču koroškega glavnega mesta bodo »mačke« gostovale do vključno 1. julija. Predvidene so predstave tako v angleškem kot v nemškem jeziku. Jutri se bodo najstniki in seveda njihovi starši podali na krajši izlet v Caorle, kjer bo na glavnem trgu nastopila televizijska zvezdica Ambra. V ponedeljek bo v gledališču Miela v Trstu gostovala skupina Laibach. John Bon Jovi pa bo vse svoje italijanske fanse razveselil s koncertom v Milanu v torek, 23. maja. Težje nam bo izbrati koncert v zadnjih majskih dnevih. Izredno natrpan program nas v soboto, 24., vabi v športno dvorano Pala-verde v 'Previsu, kjer bo ameriški jazz-fusion kitarist Pat Metheny s svojo skupino predstavil zadnji album We Ilve here, v ponedeljek, 29. maja bo v gledališču To-niolo v Mestrah nastopila kantav-torka Tanita Tikaram, dan kasneje pa bo Pino Daniele nastopal na nogometnem stadionu v Bassanu del Grappa. Zelo pestro bo na zadnji majski dan v parku Galvani v Pordenonu, kjer bomo poslušali angleškega pevca Eltona Johna. Pred njim bo nastopila zmagovalka letošnjega sanremske-ga festivala Giorgia, ki jo bomo lahko poslušali dan kasneje tudi na odru igralnice Perla v Novi Gorici. Ce že smo pri Sanremu, naj omenimo tudi, da bodo zmagovalci festivala med mladimi izvajalci, vokalna skupina iz Campanije Neri per Caso (njihov prvi cd je najbolj prodana italijanska plošča zadnjih dveh mesecev) gostovala 2. junija v disku Hippodrome v Tržiču. AW GLASBA / 25 LET GLASBENE MLADINE SLOVENIJE GM je bila pomembna stopnica k uspehu fiavtiske Irene Granfenauer LJUBLJANA - Glasbena mladina Slovenije z raznimi prireditvami med 13. in 24. majem praznuje 25 let delovanja. Danes, 20. maja pa je v Ljubljani celodnevno kul-tumo-umetnisko praznovanje. Ob 11.00. uri se bo začelo z otvoritvijo razstave v DSS, nadaljuje se z nastopi mladih glasbenikov, vse skupaj pa bo zaključeno s slavnostnim koncertom ob 20.00. uri v veliki dvorani SF. Nastopili bodo danes priznani umetniki, ki so v svojih študentskih časih tesno sodelovah z GMS. Slišali bomo lahko Trobilni kvartet Gallus, Jerka Novaka, Cveta Kobala, Lada Jakšo, Trio Lorenz, Evo Nov-šak - Houška in pihalni trio Slovvind. Zgodovina glasbenomla-dinskega gibanja v Evropi se začne že v letih med H. svetovno vojno, uradno pa so leta 1945 ustanovah organizaciji Jeunesses musicales Belgije in Francije. V bistvu precej pozno, leta 1964 seže plemenita ideja pomoči mladim glasbenim ustvarjalcem tudi do Slovenije. Tega leta namreč v Ljubljani organizirajo Glasbeno mladino Ljubljane. Idejni oče je bil Ciril Cvetko, prvi predsednik dr. Heli Modic. Tudi v Mariboru organizirajo nekaj podobnega, tam deluje društvo glasbenih pedagogov, ki prireja komentirane in programsko usmerjene koncerte. Vendar to še vedno ni bila Glasbena mladina Slovenije. Na njeno ustanovitev so Slovenci morali počakati do 1969. Takrat Cvetko Budko-vič, od 1967 predsednik Glasbene mladine Ljubljane, skupaj s tajnico Janjo Lovrenčič stopi do Iva Tavčarja, predsednika Zveze kulturnih in prosvetnih organizacij Slovenije. Skupaj mu predstavita vse probleme in težave, s katerimi se srečuje GML, na Tavčarjevo pobudo pa izvoh-jo pripravljalni odbor Glasbene mladine Slovenije. Težave GML Tavčar namreč označi za družbeni problem. Sledijo sestanki, posveti, družbeno moralno in politično podporo za ustanovitev GM pa je dala tudi republiška skupščina in decembra 1969 se rodi organizacija, ki v teh dneh slavi 25 let. V kratkem se pod vtisom nove ustanovitve državne organizacije ustanovijo še osnovne področne skupnosti, dve tudi v zamejstvu (Trst in Gorica). Izoblikuje se več področij delovanja. Izdajati začnejo revijo, ki nosi ime organizacije, pomagajo pri realizaciji koncertov, že 1970 organizirajo prvo mednarodno izmenjavo - mladi Trio Lorenz skupaj z Evo Novšak - Houška se odpravi na dvomesečno turnejo po Kanadi. Sledi sodelovanje z mednarodno federacijo (Irena Grafenauer leta 1975 na ta način igra prvo flavto v Svetovnem orkestru Mednarodne zveze Glasbenih mla-din). V delovanje GM pa se vključijo profesionalni domači orkestri, zazvenijo prve glasbene matineje, kvizi, dobimo prve glasbene izdaje in navsezadnje so zadnja štiri leta tudi organizatorji mednarodnega festivala Druga godba. S svojimi povezavami je GM omogočila mladim glasbenim umetnikom vpogled v ustvarjanje vrstnikov iste generacije, v okviru raznih mednarodnih in domačih glasbenih kurzov pa so organizirali tudi druženja z njimi. S tako širokim spektrom delovanja je GM zasidrana na glasbeno-kultur-nem področju prav povsod. Nekaj posebnega pa je tudi to, da danes GM oblikujejo tisti ljudje, ki so pred leti od nje dobivali. Slovenski glasbeni ustvarjalci in poustvarjalci zato morajo biti nekako navezani na to organizacijo ah bolje gibanje, ki živi kot široka družina. Celoto, imenovano GMS tvorijo manjše, samostojne območne enote. Vsaka posebej oblikuje glasbeno dogajanje na svojem, manjšem ob- močju, vsaka zase najbolje pozna svoje mlade talente in jih preko GMS usmerja na odre širšega občinstva. Posebej omenimo najstarejšo in prvo: Glasbeno mladino ljubljansko, ki je v sredo z nastopom pevskega zbora Veter v Slovenski filharmoniji proslavila 30. obletnico obstoja. Pri GML vsako leto prirejajo razne koncertne cikle. Naj omenimo Jesenske serenade, ki plemenitijo septemberske noči že od davnega 1976 in potekajo na širšem ljubljanskem območju, od gradu Bo-genšperk preko manjših atrijskih odrov prestolnice do gradu Grimšče na Bledu in Kosove graščine na Jesenicah. Tu so še komentirani koncerti s simfoniki RTV Slovenija in Slovensko filharmonijo, sprehod skozi zgodovino jazza z Big Ban-dom in poučna Glasbena popotovanja z orkestrom slovenske policije. Za koncertno vzgojo, ki je prepotrebna za zdrav razvoj vsakega glasbenika, pa prirejajo komorne koncerte, na katere se prija- vljajo mladi poustvarjalci prek javnega razpisa. Po vseh teh uspešnih letih si pri Glasbeni mladini prislužili pestro praznovanje. Martin Žužek Umrl Aleksander Godunov LOS ANGELES (Reuter) -V starosti 45 let je umrl slavni ruski baletnik Aleksander Godunov, ki je v ZDA ostal med gostovanjem Bol-šoj baleta leta 1979. Takoj se je pridružil ansamblu newyorškega American Bal-let Theatra in v njem plesal tri leta, ko se je preselil v Los Angeles, pa je začel snemati filme; med drugimi je leta 1985 igral s Harrisonom Fordom v filmu Priča in z Bru-ceom VVillisom v Umri pokončno. V Los Angelesu je živel sam, redno ga je obiskovala medicinska sestra -menda je imel v preteklosti težave z alkoholom -, ki ga je v četrtek tudi našla mrtvega v stanovanju. Pohcijsko poročilo navaja, da je umrl »naravne smrti«. EV RO A G E N D A AMSTERDAM________________ Grafike Vincenta van Gogha Vincent van Gogh: Grafische werk. Van Gogh Museum, Paulus Potter-straat 7, Amsterdam, do 27. avgusta, odprto vsak dan med 10. in 17. uro, informacije na tel. 0031/20/570 52 00. Grafični opus Vincenta van Gogha (1853 - 1890) sestavlja le devet litografij in ena jedkanica, ki kažejo na njegove ambicije na področju grafike. Razstava je prva v seriji van Goghove-ga muzeja, ki bo namenjena umetnikovim delom na papirju in ki jo bodo realizirali v naslednjih štirih letih. Van Gogh je litografije ustvaril med letoma 1882 in 1885, njegova edina jedkanica pa je študija za znani Portret dr. Gacheta (Na sliki: Žalost, 1882, litografija). (V. U.) PADOVA____________________ Sv. Anton Padovanski se razstavi I capolavori per sant’ Antonio. Mu-seo civico, piazza del Santo, Padova, do 9. julija, od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro, sobota in nedelja med 9. in 22. uro, informacije na tel. 0039/49/663 499. Razstava se osredotoča na vrhunske ikonografske predstavitve enega najpopularnejših frančiškanskih svetnikov in zaščitnika Padove, sv. Antona. Na razstavi so zastopana dela Mante-gne, Vivarinija, Piera della Francesca (Na sliki delo iz leta 1468), Tommasa da Modena in drugih slikarjev, pomembnih za zgodovino umetnosti Veneta. Razstava obsega tudi dela nekaterih pomembnih španskih in portugalskih slikarjev. (V. U.) BARCELONA Tatlin v Barceloni Tatlin. Museu Picasso, Montcada 15 -19. Barcelona, do 25. junija, od torka do sobote med 10. in 20. uro, nedelja med 10. in 15. uro, informacije na tel. 0034/3/3196 310. Razstava, ki pomeni doslej najobsežnejši retrospektivni pregled del ruskega konstruktivista Vladimira Ta-tlina (1885 - 1953), ponuja okoli 200 del (slike, risbe, dela v mešanih tehnikah, rekonstrukcije njegovih izgubljenih del). Pregled pričenjajo zgodnja figurativna dela, nadaljujejo ga dela, ki dokumetnirajo prehod v abstrakcijo, med modeli pa sta prisotna tudi maketa Spomenika III. internacionali in verzija Aviotatlina (Na sliki: Mornar - avtoportret, 1911). (V. U.) DUNAJ____________________ Španski nadrealizem Spanischer Surrealismus. Kunsthalle Wien, Karlsplatz, TreitlstraBe 2, Wien, do 16. julija, odprto vsak dan razen torka med 10. in 18. uro, četrtek med 10. in 20. uro, informacije na tel. 0043/1/586 97 76-14. Razstava z več kot 200 deh se osredotoča na fenomen španskega nadrealizma v obdobju med letoma 1924 in 1939 oziroma od uveljavitve avantgarde do obdobja španske državljanske vojne. Obsega slike, risbe in skulpture okoli 45 avtorjev, med katerimi so zastopani Salvador Dah', Oscar Dommguez, Lu-is Femandez, Juho Gonzales, Joan Miro in Pablo Picasso (Na sliki: Akt na belih tleh, 1927). (V. U.) GLASBA / EVROPSKA TURNEJA SKUPINE LAIBACH Z Natom nad Trst Uradna fotografija potekajoče evropske turneje skupine Laibach LJUBLJANA - Skupina Laibach, najuspešnejši slovenski izvozni artikel na področju zabavne glasbe, se bo v ponedeljek, 22. maja med svojo mini turnejo po Evropi ustavila na promocijskem koncertu v tržaškem Teatru Miela. To bo prvi nastop te skupine v Trstu. Predstavljajo studijski album Nato, ki ga je izdala založba Mute oktobra lani. 25. maja jih pričakujejo v Fortess Quefort v Nemčiji, kjer bodo kot glavna atrakcija prvega večera prispevati svoj delež k tridnevnemu festivalu Fetish, v okviru katerega se bodo predstavile tudi nekatere svetovno znane rokerske in elektro-ko-rovske skupine: Danzig, Shock Therapy, Neon Jud-gment, Test Department in drugi. Prvega jutija je napovedan koncert v hrvaški prestolnici, načrtujejo pa tudi nastop v obleganem Sarajevu. (M. P.) n FILM / 48. MEDNARODNI FESTIVAL V CANNESU Od zgodovine, tradicije in mističnosti do rocka in reaggeja sodobnosti LJUBLJANA - Na otvoritvenem večeru 48. mednarodnega filmskega festivala v Cannesu v sredo - s projekcijo prvega od treh francoskih filmov v tekmovalnem delu programa Mesto izgubljenih otrok (La cite des enfants perdus) Jean-Pierra Jeuneta in Marca Gara, fantastične zgodbe prividov in magije - je bila zvezda predsednica 9-članske žirije, igralka Jeanne Moreau. Že drugič v tej vlogi je pred 2.300 povabljenci predstavila žirijo, ob tem pa poudarila da je v žiriji »stalen občutek izredne in skoncentrirane napetosti«, saj se predvsem bojijo, da ne bi narediti napake. Že ogled najmanj stotih filmov, od tega 24 v tekmovalnem delu, v 12 dneh festivala je svojevrsten napor. Po svečani sredi, ko so v Cannes prispele tudi prve zvezde - Diane Keaton, Andie McDovvell in Sophie Marceau - so se odprla vrata templja sedme umetnosti in v četrtek so se začele projekcije tudi v okviru spremljevalnih sekcij. Teden kritike je v ritmih reggaeja odprl prvenec Kanadčana Ste-phena VVilliamsa Edini preživeli (Soul Survivor) o dveh bratrancih v jamajški skupnosti v Torontu. Petnajst dni režiserjev, v katerem bodo predvajati 16 filmov iz 14 držav, in na katerem so doslej odtali imena kot so Wim VVenders, Jim Jar-musch in Špike Lee, je otvoril prav tako Kanadčan, priznani gledališčnik Robert Lepage s Spovednikom (Le confession-nal). Določeni pogled pa je otvoril britanski film belgijskega režiserja Ula Grosbar-da Georgia. V filmu v ritmu rocka ig^j Jennifer Jason Leigh propadlo pevko, D se utaplja v alkoholu in drogah ob zvokih Elvisa Costella in Louja Reeda. Filma, ki so ju v četrtek predvajali v okviru temovalnega dela pa sta bila v povsem drugačnem vzdušju. Souleyman Cisse, Mafijec, ki je leta 1987 dobil nagrado žirije za film Veelen, je v četrtek predstavil film Cas (Waati) počasnega ritma in z odlično fotografijo, v katerem je združb staro agriško kulturo in sodobnost kontinenta, ki je prizadet z revščino in vojna-mi.Japonski režiser Masahiro Sinoda pa je preko zgodbe o slikarju Sarakuju v istoimenskem filmu podal podobo Japonske 18. stoletja, skozi svet gledališča kabuta kulture in slikarstva. (AFP, V. KJ LJUDJE IN DOGODKI Sobota, 20. maja 1995 HT JAPONSKA / PRIZNANJA ČLANOV VZVIŠENE RESNICE Sekta odgovorna tudi za atentat s cianidom Policija je zbrala dokaze o tem na sedežu pri gori Fuži, kjer so proizvedli posebno plastiko za posode s strupom TOKIO - Sekta Vzvišene resnice je odgovorna tudi za spodleteli majski atentat s cianidom na postaji Sinjuku v središču Tokia. To so ugotovitve policije, ki je na sedežu sekte ob vznožju gore Fuži odkrila plastične posode iste vrste kot tiste, ki so jih uporabili pri atentatu. Plastika, iz katerih so izdelane te posode ni v prodaji. Sekta jo je proizvedla v lastnem laboratoriju, zato da bi v posodah lahko hranila natrijev cianid in žvepleno kislino. Snovi bi se vneli s pomočjo tempir-nega mehanizma. Atentat je spodletel čisto slučajno: neka čistilka je videla plastični vrečki v moškem stranišču in ju odnesla k vratom, da bi ju pozneje vrgla v smeti. Malo zatem se je ena od vrečk vnela, zaradi nepredvidene spremembe položaja pa je mehanizem zastal, tako da je čistilka imela dovolj časa, da je obvestila pristojne oblasti, ki so takoj posegle, ugasile ogenj in preprečile katastrofo. Klimatizacija bi namreč razširila cianidove hlape po vsej velikanski postaji, skozi katero gre vsak dan 2, 5 milijona oseb. Policija je do odkritja prišla šele po aretaciji vodje sekte Soka Asahare (na sliki) in 28 drugih vodilnih osebnosti. Čeprav Asahara molči, so drugi že priznali marsikaj, še zlasti šef kemijskega laboratorija Masami Cučija. Kar 1.440.000 ameriških dolarjev je v neki lasvegaški igralnici na pokerju priigral Dan Harrington iz kalifornijskega Downeyja, kar je težko ponovljiv rekord. (Telefoto AP) ZDA / VREME SE JE NAD SEVERNO AMERIKO DOBESEDNO ZAREKLO ZDA / V VESELJE KREDITORJEV Srednji vzhod pestijo zračni vrtinci, jug pa ogrožajo katastrofalne poplave Do sedaj le pet žrtev, gmotna škoda pa je ogromna in raste iz ure v uro Nemški poslovnež Schneider je padel v roke zvezni policiji v Združenih dtžavah Washington Ameriški srednji vzhod že nekaj tednov pestijo ^tincasti viharji (torna-nt), ki so v zadnjih dveh ^neh samo v Tennes-Seeju terjali tri življenja 'n vec kot petdeset ranjenih. Zračni vrtinci so nudo prizadeli versko skupnost Amish v Eth-J^geu, kakih sto kilome-hov od Nashvillea. Po-rusenih je 32 hiš, sku-PUost pa je ostala brez ejektrike. O izpadih lektricne energije pa P°ročajo tudi iz drugih ^ajev, kjer so zračni vr-lrici poškodovali daljno-v°de in električne drogo-Ve' Na območju Lavvren-Cea je kar ena tretjina cest neprevoznih, ker so ^atrpane z izruvanim ntevjem in ruševinami 111 s; Zračni vrtinci so pestili tudi Kentucky, le da s° tu povzročili predv-Seni gmotno škodo in nekaj lažje ranjenih °trok, ker jim je tornado ?akril streho njihove šo-6- O izredni moči teh lačnih vrtincev zgovor-?° priča naš posnetek delefoto AP) iz ken-Uckyjskega McAfeeja, Ner je avtomobil zračni Vrtinec zagnal več sto Petrov daleč od porušene hiše, ki je vidna v desnem kotu slike. Ce Tennessee in Ken-Ucky pestijo tornadi, pa se od Teksasa do Virgi-111 je ubadajo s poplava-111 k Od nedelje je na tem območju padlo od 12 do 5 cetimetrov dežja, tako a ljudje že bežijo iz ob-?ocij ob Misuriju, ki so P prizadele poplave leta 993. Do sedaj sta tu ntonili že dve osebi, ki s a se z avtom poskušali Prebiti na varno. MIAMI - Ameriški zvezni policiji FBI je na Floridi uspelo aretirati nemškega poslovneža Schneiderja in njegovo ženo, ki sta se že dalj časa skrivala v Miamiju. Schneider je bil v Nemčiji lastnik velikega nepremičninskega in gradbinskega imperija, ki se je aprila 1994 zrušil in povzročil ogromno škode celotnemu nemškemu gospodarstvu. Agenti FBI so Schneiderja ujeli pred neko banko v središču Miamija. Bil je v družbi z nekim drugim, za sedaj še neznanim moškim. (Preiskovalci so o njem dejali le, da je italijanski državljan, ki živi v Ženevi.) Schneider in žena, ki so ju zaenkrat zaprli v zvezni zapor v Miamiju, sta že morala pred tamkajšnjega sodnika. Pri največjem nemškem kreditnem za- ZAIRE / SANITETNI KORDONI ZAUSTAVILI DOTOK HRANE V GLAVNO MESTO Po vimsu ebola sedaj tudi lakota ŽENEVA, KINSASA - V Zairu je od 124 uradno okuženih umrlo zaradi virusa ebole že 89 oseb. To je včeraj v Ženevi sporočila Svetovna zdravstvena organizacija, ki je obenem navedla, da se je v zadnjih 24 urah umrljivost povečala s 69 na 72% in da se bo bržkone še povečala. V Ženevi so tudi poudarili, da do sedaj niso zabeležili nobenega primera okužbe izven zairskih meja in da je tudi tu kar 92% okuženih osredotočenih v mestu Kikvvitu. Zaradi ebole pa se sedaj Zaire ubada z novimi težavami. Sanitetni kordoni so res preprečili širjenje epidemije, a so tudi zaustavili pretok hrane, tako da bo 5 milijonov ljudi v Kinšasi kaj kmalu občutilo lakoto. Ta pa že pesti več kot 3 tisoč ljudi iz Kikvvita, ki jih je vojska zaustavila pri Mongati. Medtem pa znanstveni krogi navajajo, da so baje zdravi prenositelji virusa ebole miši, podgane in morda netopirji. Na sliki (telefoto AP): italijanska nuna, ki še vedo dela v Kikvvitu. vodu Deutsche Bank, ki je tudi najbolj izpostavljen Schneiderjev kreditor, so vest o aretaciji sprejeli z zadovoljstvom. Ko je 61-letni poslovnež ugotovil, da je stečaj neizogiben, je pred 13 meseci zapustil Nemčijo, odpotoval v Ženevo, nato v VVashington in končno na Florido. Po zadnjih ocenah številni nemški kreditorji čakajo v domovini na povračilo 6, 7 milijard mark. Strah zaradi ropa v Inturistu MOSKVA - Moskovski policisti iščejo oborožena moža, ki sta v sredo oropala draguljarno in menjalnico hotela Inturist, nedaleč od Kremlja. Roparja sta ob belem dnevu stopila v halo, prestrašila na desetine gostov, ranila prisotnega policista in nato pobegnila. Luksuzni hotel so v preteklosti obiskovali le tujci, danes pa so med gosti tudi novi ruski bogataši. Do nedavnega je hotel ščitil mafijec Kvantrishvili, ki so ga lani ubili. Rop bi lahko spadal v okvir boja za oblast nad središčem mesta po njegovi smrti. SVET ČEČENIJA / PREDSEDNIŠKI VETO Jelcin proti pogajanjem z uporniki MOSKVA, GROZNI (Reuter, dpa) - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj z vetom zavrnil parlamentarno zahtevo po brezpogojnem začetku mirovnih pogajanj s Čečenskimi uporniki. Kot je sporočil tiskovni urad predsednika, bi izpolnitev te zahteve destabilizirala položaj v Čečeniji. Uporniški voditelj Džo-har Dudajev je zaradi nadaljevanja ruskih napadov zavrnil pogovore s predstavniki novega proruskega Čečenskega vodstva. Pogajanja je prejšnji teden predlagal ruski predsednik vlade Viktor Cemomirdin. Ruska tiskovna agencija hiterfax poroča, da so včeraj najhujši spopadi potekali okoli vasi Seržen-Jurt in Bamut. Poveljstvo ruskih oboroženih sil poroča o šti- rih mrtvih na svoji strani in o še neugotovljenem številu padlih med čečenskimi uporniki. Naslednji korak pri napredovanju ruskih enot bo najverjetneje strateško pomembni Seržen-Jurt, 30 kilometrov jugovzhodno od Groznega. Vas je že več dni cilj topniških, raketnih in letalskih napadov, predvidoma pa naj bi pehota oporišče upornikov skušala zavzeti v prihodnjih 48 urah. Rusko odločnost, da nameravajo popolnoma »počistiti« vse uporniške položaje, je med svojim obiskom na Kitajskem pokazal tudi obrambni minister Pavel Gračov. Dejal je, da se je pripravljen pogovarjati s poveljniki čečenskih oljproženih sil, če bodo privolili v »popolno prekinitev ognja, kapitulacijo in predajo orožja.« SREDNJA AMERIKA Konec teologije osvoboditve v salvadorski cerkvi SAN SALVADOR - Monsignor Femando Saenz Lacal-le, vojaški kurat in kritik svobodomiselne teologije, je tudi uradno postal novi salvadorski škof; na ta položaj ga je že prejšnji mesec imenoval papež Janez Pavel H. Njegovo odločitev odobrava tudi konservativna vlada predsednika Armanda Calderona. Monsignor Saenz je po rodu Spanec, v San Salvador, kjer je večina prebivalstva katoliške vere, pa se je priselil leta 1962. Predsednik države je Saenza ob nominaciji označil kot »velikega evangelista in duhovnika, ki je sposoben pri-spe\rati k vzpostavitvi tako želenega socialnega miru v državi«. Njegovo imenovanje so z navdušenjem sprejeli tudi dragi člani vladajoče desne stranke Arena in Republikanska nacionalistična zveza. Poslanec Rene Figueroa je celo izjavil: »To je dokaz, da nas bog še ljubi.« V dvanajstletni državljanski vojni - končala se je leta 1992 - je bilo ubitih več kot 75 tisoč ljudi. Nekateri cerkveni dostojanstveniki so med vojno in po njej razkrivali grozodejstva, ki so jih zagrešili eskadroni smrti in vojska. Monsignor Oscar Amulfo Romero, od leta 1977 salvadorski škof, je simboliziral boj cerkve proti uzakonjenemu nasilju in si prizadeval za socialno pravičnost. Umorjen je bil med mašo 24. marca 1980. Posebna komisija, ki je raziskovala njegov umor, je odkrila, da ga je naročil major Roberto d‘Aubuisson, ustanovitelj stranke Arena. Ko se je decembra 1992 v državo vrnil vodja gverilskih upornikov, je najprej obiskal Oscarja Amulfa Romera. Slednji je tik pred smrtjo izjavil: »Če bom umorjen, bo boj, ki sem ga začel, nadaljevalo ljudstvo.« Vojska je med državljansko vojno večkrat obsodila cerkev, da ščiti gverilce. Veliko duhovnikov,.ki niso bili na strani vojske, je bilo umorjenih; svetovno javnost je najbolj pretresel umor šestih jezuitov v univerzitetnem naselju novembra 1989. Monsignor Saenz je skupaj s svojim namestnikom, monsignorom Gregoriom Roso Ghavezom, nadaljeval delo monsignora Artura Rivere y Damasa, ki je umrl za posledicami srčne kapi. Ker si je prizadeval za mir, so njegovi nasprotniki poudarjali, da so njegove pridige preveč politične, preveč levo usmerjene. Salvadorska cerkev je namreč v prvem krogu predsedniških volitev aprila 1994 svarila pred nevarnostmi, če bodo volilci glasovali za Armanda Calderona, kandidata stranke Arena. Po imenovanju je novi 62-letni salvadorski škof napovedal, da se ne bo vmešaval v politiko: »Za zlo, imenovano teologija osvoboditve, ki kaže značilnosti nasilja, v Salvadorju ni več prostora.« Francis Kohn / AFP Nočni mir v Groznem kalijo le pijani mladoletni ruski vojaki GROZNI - CeCenska prestolnica gotovo ni pravi kraj za iskanje praznega stanovanja. Pol ure pred pohcijsko uro, ta se začne ob devetih, smo bili še vedno na cesti. »Nikar ne ostanite zunaj, ko se stemni. Ruski vojaki streljajo celo v svoje lastne sence,« nas je opozoril prijatelj. Ko je sonce nad porušenim mestom že zahajalo, je bilo na ulicah veliko ljudi, ki so hiteli vsak proti svojemu cilju. Mladoletni ruski vojaki so se nalivali z vodko, na glavi so imeli Cme rute, zato so zelo spominjali na pirate. Občasno so streljati v zrak, med njimi je bil neki orjak, ki se je pretvarjal, da bo izstrelil granato. Avtomobil z razbitim vetrobranskim steklom, preluknjan od izstrelkov, je drvel po utici. Pogumno smo se odpraviti iskat zavetje, vendar smo kmalu ugotoviti, da primernega stanovanjskega poslopja v Groznem ni lahko najti. Mladenič, Id smo ga v središču mesta vprašati, kje živijo družine, se je zaCel krohotati. »Srečen bi bil, Ce bi ostal le eden od mojih sosedov,« je odgovoril. V nekdaj najlepšem delu mesta, ki mu rusko topništvo prav tako ni prizaneslo, je nekaj hiš kljub uničenju Se primernih za bivanje, vendar so večinoma prazne. Pogled skozi prerešetana polkna obiskovalca prepriča, da so tu nekoč živeti premožni ljudje; sredi dnevne sobe stoji razbit klavir, v spalnicah so starinske omare, po tleh ležijo oblačila, ki so jih stanovalci v naglici pustili razmetana po vsem stanovanju. Pred neko drugo hišo je na drevo obešen napis: »Tu živijo ljudje.« Škripajoča vrata nam odpre starejši možak in takoj pove, da v hiši ni več prostora: »Štiri družine smo že vzeti pod streho.« Iz sosednje hiše pride ženska srednjih let - predstavi se kot Tamara - in nas prijazno povabi v hišo. Pravi, da mora pokazati čečensko gostoljubnost. »Vrnite se po koncu vojne. Pripraviti vam bomo večerjo in lahko boste ostati pri nas.« Pri sebi ima ključ sosednje hiše, iz katere so se vsi izseliti. V njej je vse tako kot nekoC: porcelan na poticah, lepo okrašena luč, ki visi nad jedilno mizo, na tleh ležijo biljardne krogle. Na policah je veliko knjig, na stenah visijo stike, na omari je vaza z umetnimi rožami. Tamara nam odpre velika vrata na stopnišču in nas pelje v pritličje, kjer so živele tri družine. Pripravi nam skromen obed iz domačega sira in paradižnika, med jedjo nam pripoveduje o mesecih, ko je mesto obstreljevala ruska vojska. »Ko smo se odločili, da vendarle zapustimo Grozni, je bilo že prepozno, saj so letala mesto nenehno bombardirala. Pove nam, da je bila zadnjic v središču mesta pred desetimi dnevi. Iz predala vzame Ciste, vendar malo vlažne ljube. Ko odide, zaslišimo streljanje, ki postaja močnejše pozno ponoči. Ruski vojald obstreljujejo bližnje hribe, ob zori se oglasijo tudi ostrostrelci in nekaj izstrelkov pade tudi na streho; slišati je, kot bi padala toča. Naš voznik »Džokar Musajevic« - ime je dobil zaradi podobnosti s čečenskim voditeljem Dudajevim - hitro vstane iz postelje, ki si jo je postlal na mizi za biljard. »Ostrostelec je nekje blizu,« nas opozori. Šele proti deveti uri zjutraj utihne orožje. V Groznem vlada navidezni mir. Uradnik, ki ga na letališču vprašamo, Ce so mesto ponoči napadati čečenski gverilci, se le nasmehne. Pove nam, da običajno streljajo pijani ruski vojaki. »Naši fantje so si včeraj naliti preveč vodke. Sledi njihovega streljanja lahko vidite povsod, tudi tukaj. Priznam, da me je bilo pošteno strah.« Etif Kaban / Reuter TADŽIKISTAN / MIROVNA POGAJANJA Najprej je treba skleniti sporazum o premirju KABUL - Tadžiški predsednik Emamoli Rakhmano'' in vodja Islamistične vstaje Abdulah Noori sta včeraj v Kabulu skušala postaviti temelje boljših odnosov, kar vsekakor ni bila lahka naloga, saj vse, kar se dogaja, nasprotuje njunim prizadevanjem. Kot so sporočili iz virov, ki so blizu obema pogajalcema, je bil glavni cilj srečanja v Kabulu predvsem to, da bi se oba tadžiska voditelja seznanila, saj se doslej Se nikoli nista osebno srečala. »Kako naj brata zaupata drag dragemu, če se nikdar ne sre- štiridesetletni Noori, vitek, s skrbno oblikovano in negovano brado ter prodornim pogledom, pokrit s tradicionalnim tadži' z besedami, da je »velika osebnost Tadžikistana«, kot ga je označil pred novinarji. Petdesetletni zajetni Rakhmanov v pretesni obleki s kravato pa prej spominja na funkcionarja, ki p pravkar končal partijsko šolo. Pri pogajanjih je bil navzoč tud1 afganistanski predsednik Burhanudin Rabani, prav tako tadži' škega porekla, predvsem pa močno zavzet za mir v Tadžikistanu, saj hoče svoji frakciji Džamiat-i-Islami na severozahodu A1' ganistana za vsako ceno zagotoviti redni oskrbovalni koridor proti Kabulu. Obe delegaciji sta se nemudoma lotili ključnih vprašanj. Kot pri prejšnjih »uradnih« krogih pogajanj, ki so potekala pod pokroviteljstvom ZN v Moskvi, Teheranu in Islamabadu, se je razprava vrtela predvsem okrog vprašanj premil]3 in »narodne sprave«, ki bi morala slediti državljanski vojni, v kateri je umrlo več deset tisoč ljudi. Pogajalska izhodišča opozicije so vsebovala tri ključne zahteve: - takojšnjo ustanovitev začasne vlade (državnega sveta) v Du-šanbeju, ki bi jo sestavljale »nepristranske osebnosti«; - takojšnjo ustanovitev oboroženih enot, ki bodo razmeščene med obema stranema; te čete naj bi, kot je izjavil eden od predstavnikov opozicije, poleg Rusov sestavljali tudi tursb, iranski in pakistanski oddelki ter čete iz evropskih držav; - takojšen umik ruskih Cet, ki so med zadnjim premirjem prodrle v tadžiški Badakshan. Zdaj je vzdolž tadžiško-afganistanske meje razmeščenih približno petnajst tisoč ruskih vojakov, ki naj bi preprečih vdor islamističnih upornikov z afganistanskega ozemlja. Stevilm analitiki dvomijo, da bosta obe pogajalski strani v treh dneh dosegli soglasje. Gre predvsem za čiščenje terena pred sestankom v Akna Ati, ki naj bi bil 22.maja, kot je sporočil eden od svetovalcev opozicije. Afganistanske oblasti si prizadevajo, da bi sedanji dogovori ostali tajni. V kabulskem hotelu Interkonti- posredujejo novinarjem. »Večina med njimi so nekdanji komunisti, ki se ne morejo znebiti starih navad« nekdanjega režima, ki so ga mudžahidi premagali aprila 1992, je priporami eden od afganistanskih novinarjev. Herve Clerc / AFr MEDNARODNA SKUPNOST UPA NA NOV ZAČETEK MIROVNEGA PROCESA NA BALKANU Ugodna ponudba za Miloševiča BEOGRAD (AFP) - Srbski predsednik Slobodan Miloševič se ukvarja z mislijo, da bi priznal mednarodne meje Bosne in Hercegovine, Ce bi mednarodna skupnost delno odpravila sankcije zoper ZR Jugoslavijo (Srbijo in Cmo goro), so sporočili iz dobro obveščenih virov v Beogradu. Intenzivna pogajanja, ki so ta teden potekala med srbskim predsednikom in Robertom Frasurom, ameriškim predstavnikom skupine za stike (ki jo sestavljajo ZDA, Rusija, Francija, Nemdija in Velika Britanija), so, kot poročajo omenjeni viri, dosegla precejšen napredek. Miloševič bo moral do naslednjega sestanka z ameriškim predstavnikom preučiti različne možnosti, saj se bodo pogovori v nadaljevanju osredotočili predvsem na vprašanje, za koliko Časa in na katerih področjih bodo sankcije odpravljene. Uradni jugoslovanski mediji o tem sestanku, ki je bil v zadnjih treh tednih Ze peti zapored, niso poročali. New York Times pa je včeraj potrdil, da so ZDA Miloševiču predlagale novo ponudbo, o kateri se je Frasure s srbskim predsednikom pogovarjal že dvakrat, v torek in sredo. Kot piše omenjeni Časnik, naj bi v skladu z najnovejšim načrtom za dvesto dni odpraviti vse gospodarske sankcije, razen prepovedi uvoza nafte in orožja. Britanski zunanji minister Douglas Hurd je v sredo v Washingtonu izrazil upanje skupine za stike, da bo Miloševič priznal Bosno in Hercegovino, kar bi po njegovem pomenilo pomemben korak proti koncu utvar o združitvi bosanskih Srbov z matično Srbijo. Za Beograd naj priznanje mednarodnih meja BiH ne bi pomenilo tudi priznanja sedanjih sarajevskih oblasti in njihove suverenosti nad celotnim ozemljem te nekdanje jugoslovanske republike, opozarjajo v beograjskih diplomatskih krogih. Predvsem naj bi omogočilo postopno uveljavljanje tistega mirovnega načrta, ki ga je pripravila skupina za stike pred skoraj enim letom in Srbski predsednik Siobodan Miloševič po katerem bi 51 odstotkov ozemlja pripa' dlo hrvaško-muslimanski federaciji Bosni in Hercegovini, 49 odstotkov ozemlja pa bosanskim Srbom, ki zdaj nadzorujejo sedemdeset odstotkov ozemlja. Obe strani naj bi potem vstopili v nekakšno ohlapne zvezo. Vodja bosanskih Srbov Radovan Kara-džič je že večkrat izjavil, da taksni zvezi ne bo nasprotoval, Ce bo prej prišlo do formalnega priznanja (enostransko razglašene! Republike Srbske (RS), Včeraj je v Parizu tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva potrdil, da pogajanja o beograjskem priznanju Bosne in Hercegovine napredujejo. Poudaril je, da so naloge Fra-sura »soglasno in natančno opredeliti« na sestanku političnih direktorjev vseh petin clanic skupine za stike, ki je bil 12. maja v Frankfurtu. V Londonu pa je David Owen, sopredsedujoči Konference o nekdanji Jugoslaviji! ugotovil, da obstaja upanje, saj sta tako Velika Britanija kot Francija prepričani, da bi to priznanje pomenilo začetek mirovnega procesa. Ce bi Miloševič to zares stori, priznanje sicer ne bi imelo »neposrednega in takojšnjega učinka na položaj v Sarajevu«, pomembno pa bi vplivalo na celoten mirovni proces in spodbudilo neposreden dialog med srbskim in bosanskim predsednikom. SVET Sobota, 20. maja 1995 . • NEMČIJA / POSLEDICE VOLITEV Prva glava na tnalu je Kinklova Medtem ko so nedeljski volilni rezultati v Severnem Pore-“Ju-Vestfaliji in Bremnu v nemški socialni demokraciji sproži-u razpravo o »rdeCe-zeleni« nemški politični prihodnosti, to je 0 °blikovanju levosredinskega bloka, ki naj bi zaradi izjemne-8® uspeha Zelenih - ti so tretja najmočnejša nemška stranka -Postal alternativa sedanji konservativno-liberalni koaliciji, v ooeralni stranki že izrekajo prve mandatne kazni. Klaus Kin-prihodnji mesec na kongresu nemške liberalne stranke IfUP) v Mainzu ne bo vec zahteval, da mu delegati obnovijo ^undat strankinega predsednika; pac pa bo svoje napore osredotočil - kot je povedal sam po srečanju strankinega vod-in po pogovoru s kanclerjem Kohlom - na dolžnosti, ki jih 0,13 kot podkancler in zunanji minister. Kinkel, ki je zdaj star ose-^onpetdeset let, je maja 1992 Postal naslednik Hansa-Die-ajoha Genscherja na Čelu bon-. ^ga zunanjega ministrstva, Unija 1993 pa je prevzel Se po-,02aj strankinega predsednika, ® ga je imel dotlej v rokah nekdanji nemški gospodarski Minister grof Lambsdorff. Ta s® je moral svojemu položaju Oureci zaradi nedopustnih nakazil neobdavčenega denarja ^otnskih gospodarskih koncer-Uov v strankino blagajno, pri Oonier pa mu niso mogli doka-kab. da se je tudi osebno okori- stil. Poudarjena značilnost generacije Genscherjevih in Lambsdorffovih političnih sinov in vnukov je ambicioznost in med strankarskimi yuppiji je bil umik obeh političnih starost povod za tako grobe intrige, da so za zaprtimi vrati padale hude besede in tekle tudi grenke solze, kar na poseben način priča o krizi, v kateri se je znašla liberalna stranka. Kinkel. katerega staž v stranki je bil izjemno kratek, je sredi teh obračunov lahko prišel na Celo stranke zaradi dveh dejavnikov: zato, ker v te spletke ni bil neposredno vpleten, in zato, ker je v taksnem položaju užival zaupanje obeh starost, ki sta se umikala z operativnih položajev, zaupanje Genscherja in Lambsdorffa. Znotraj stranke je bil Klaus Kinkel že nekaj Časa pod pritiski zahtev, naj se umakne in vodenje prepusti drugim, predvsem mlajšim politikom. Pritiskom se je doslej uspešno izmikal, vendar pa je veliko psov lisičja smrt: Številke so namreč neusmiljene in stranko kar silijo k temu, da dokončno najde grešnega kozla, ki ga je začela iskati že na svojem zadnjem kongresu, ki se je sprevrgel v žalostno predstavo notranjih sporov. Volilna poraza, ki ju je FDP zabeležila v nedeljo, sta Število porazov zaokrožila na ducat. Odkar je Kinkel na Čelu stranke, je ta zabeležila le dva volilna uspeha: prvega na oktobrskih volitvah v bundestag, kjer pa se ima za rešitev po vsej verjetnosti zahvaliti tudi zaveznikom iz vrha krSCanskodemokratske stranke; in februarja na deželnih volitvah v Hessnu. EFP je tako s svojimi poslanci razen v bundestagu navzoča le Se v petih od šestnajstih neskih deželnih parlamentov. Zdi se, da jo zapuščajo tudi klienti, ki jih je vedno iskala predvsem med veliko in srednjeveliko industrijo ter med dobro plačanimi pripadniki svobodnih poklicev, ki tradicionalno podpirajo stranke, ki zagovarjajo omejevanje državnega intervencio-nizma ter predvsem omejevanje obsega obdavčevanja. Ker je bil njen obstoj vedno zelo odvisen od udeležbe na oblasti, bije zdaj stranka boj za preživetje. Na roko ji gre dejstvo, da je od zadnjih volitev v bundestag minilo šele dobrega pol leta. PaC pa ji ne gre na roko pritisk, pod katerim se je zaradi poraza liberalcev znašla nemška krščanska demokracija, združena v sovpregi CDU/CSU. Medtem ko je bila bavarska CSU v koaliciji tradicionalno nasprotni pol liberalcev ob vrsti pomembnih poli- tičnih tem (represija in pooblastila represivnih organov, politika do tujcev in azilantov, odprava plodu itn.), se je Kohlova CDU vselej zavedala, kako pomemben je za oblikovanje koalicije meščanskih strank tisti segment volilcev, ki jih je »pokrivala« FDP. Pred Kohlom, ki bo moral Cez poldrugo leto sredi legislature že zaradi svoje starosti razmišljati predvsem o lastnih naslednikih, je zaradi krize FDP Se dodatna »strateška« težava: odločiti se bo moral, ali naj CDU Se naprej računa na zavezništvo z liberalci ali pa naj začne osipajoči se volilni rezervoar liberalcev vezati nase - in tako sama prispeva k »zgodovinskemu zatonu« FDP. Seveda bi lahko tudi CDU začela razmišljati - kar nekateri pragmatiki v njenih vrstah in na lokalni ravni Ze poCno - o sodelovanju z Zelenimi, vendar pa sodi takšno koaliranje za zdaj še vedno v politično fantastiko. Marjan Sedmak FRANCIJA / PO IMENOVANJU NOVEGA KABINETA PREMIERA ALAINA JUPPEJA Vlada, ki je skoraj popolna PARIZ - Francoski Predsednik vlade Alain Juppe, ki je napovedal odločen boj proti brezposelnosti, je v petek Požel veliko pohvalnih besed o sestavi svoje nove vlade, ker je v njej Precej žensk. Deležen je bil tudi nekaterih kritik, ces da je njegov kabinet prevelik. Predsednik Francije Jacques Chirac je v Četrtek imenoval 42-člansko Proevropsko usmerjeno vlado, in tako potrdil nadzor obeh konservativnih strank na vseh ravneh - od lokalne do narodne skupščine in predsedniške palače na Elizejskih poljanah. V Juppejevi vladi je dvanajst žensk, v Balla-durjevi, kjer je bil Juppe zunanji minister, pa so bile le tri. Povprečna starost je 48, 6 leta, kar Pomeni, da se je vlada v povprečju pomladila za Štiri leta. Konservativni pariški dnevnik Figaro je v včerajšnjem komentarju na prvi strani zapisal, da ima »Juppejeva vlada skoraj vse, da bi razveseljevala«, pri tem pa ima posebno težo tudi ravnovesje med neo- golisti in centristi. Juppe je včeraj v radijskem intervjuju izjavil, da bo v bitki za nova delovna mesta ukrepal »hitro in trdo«. »To je vojna napoved brezposelnosti,« je dejal. Alain Madelin, novi finančni in gospodarski minister, je v petek znova potrdil, da je francoski frank stabilen. Ob slovesnem prevzemu dolžnosti se je strinjal s svojim predhodnikom Edmondom Alphan-deryjem in desetletja staro francosko politiko, da je frank vezan na nemško marko. Politični analitik Philippe Alexandre pa je v petek izjavil, da se bo morala vlada, ki ima preveč elanov, soočiti s problemom odgovornosti. Ministri bodo drug drugemu hodili po prstih, meni Alexander. Tako napoveduje nesoglasja na primer med skrajno liberalnim Madelinom in Jeanom Arthuisom, ministrom za gospodarski razvoj in načrtovanje, ali med ministrom za delo Jacquesom Bar-rotom in vplivno državno sekretarko za zapo- slovanje Anne-Marie Couderc, ki poroča-neposredno premieru Juppeju in ne ministru Barrotu. Levičarski dnevnik Liberation pa je včeraj zapisal, da nova vlada prinaša generacijsko spremembo in pomeni »upokojitev krokodilov, pokopališče slonov«. To je prvič, da je premier pri sestavljanju vlade izpustil veterane, piše pariški Liberation, ki obžaluje edino izjemo: 68-letnega Bernarda Ponsa, ministra za transport in javna dela. Dnevniki France Soir, Le Parisien in InfoMatin so na svojih naslovnicah objavili fotografije ženskih Članic vlade. Francija po odstotnem deležu žensk v politiki močno zaostaja za evropskim povprečjem. Alister Doyle / Reuter Alain Madelin in Edmond Alphandery (Telefoto: AP) O čem pišejo drugje po svetu O srečanju Kohl-Chirac v Strasbourgu »Posamezne osebe odhajajo, toda par ostaja: Francija in Nemčija imata podobne interese glede prihodnosti. Tega se zavedajo tako v Parizu kot v Bonnu in to tudi kažejo. Jacques Chirac je s tem, da se je že drugi dan po svoji zaprisegi srečal z nemškim kanclerjem Kohlom, izkazal kontinuiteto s svojim predhodnikom. Toda razen spoštovanja tradicije je tukaj v igri Se nekaj: sestanek med Kohlom in Chiracom je bil nujen zaradi trenutne politične situacije. Prijaznost in dokazovanje prijateljskih odnosov ne moreta biti najpomembnejša dejavnika, saj je v ozadju Se veliko nejasnosti. Nemčija se na primer sprašuje, v kolikšni meri se bo novi francoski predsednik zavzemal za nadaljnjo gradnjo Evrope... Negotovost vlada tudi na drugi strani Rena in drugod, saj se Evropejci sprašujejo, ali so socialne reforme združljive z izjemno strogo francosko monetarno politiko.« (La Grobe, Pariz) »Okrog srečanja med Chiracom in Kohlom je bilo veliko razburjenja. Simboliko njunih pogovorov so si v obeh glavnih mestih razlagali kot znak, da Chirac francoske zunanje politike ne namerava radikalno spremeniti. Lahko namreč izhajamo iz tega, da se bosta Chirac in njegov premier Juppe zavzemala za evropsko integracijo, Se naprej močan frank in partnerstvo z Nemčijo. Velika Britanija se lahko osredotoči na zadeve, v katerih se Majorjeve in Chiracove zamisli ujemajo. Oba si namreč prizadevata za zmanjšanje oblasti Evropske komisije. Chirac, najbolj očiten “pro-ameriCan” med vsemi predsedniki pete republike, se zavzema tudi za nadaljnjo integracijo Francije v zvezo Nato. Ta prizadevanja ne bodo ogrozila nemsko-francoskega partnerstva. Velika Britanija bo morda ugotovila, da ima evropski trikotnik Bonn-Pariz-London, zdaj ko je v Franciji zavladal Chirac, enako dolge stranice.« (The Times, London) O položaju francoskega premiera Juppe j a »Za uresničitev Chiracovega predvolilnega programa, ki gotovo ni blestel s konkretnimi predlogi, je zdaj odgovoren predvsem novi francoski premier Juppe... Ce kmalu ne bo konkretnih rezultatov in ce se bo kupna moc Francozov Se naprej zmanjševala, bodo volilci postali nestrpni. Juppe mora računati s tem, da ga bo Chirac uporabil za “varnostni ventil” ali grešnega kozla. Po francoski ustavi namreč predsednik ni odgovoren za vladno politiko, Čeprav ima vse niti v rokah prav on. Tovrstna situacija bi lahko že kaj kmalu pripeljala do določenih napetosti.« (Basler Zeitung, Basel) O odstopu Klausa Kinkla s položaja predsednika stranke FDP »Nemški liberalci so v zadnjih dneh govorili predvsem o tem, da kljub hudim volilnim porazom njihove stranke, ne nameravajo razpravljati o spremembah v vodstvu stranke. Tudi Klaus Kinkel je izključil možnost svojega odstopa. Zdaj pa se je vodja liberalcev osebno podal v ofenzivo in dal na razpolago svoj položaj. Sprasljivo pa je, ali bo Kinkel s to potezo pomagal liberalni FDP. Zamenjava na vrhu stranke nemškim liberalcem se ne bo prinesla novih glasov, ki jih nujno potrebujejo za svoje politično preživetje. Za slednje so namreč potrebna korenite spremembe v strukturi stranke.« (Die Presse, Dunaj) »Kaj bos pa zdaj, FDP? Na naslednjem strankarskem kongresu bo veliko govora o tem, na kakšen način lahko - cim prej - znova izostrijo liberalni profil stranke. Toda s Cim? Morda bodo liberalni FDP zavladali tisti možje, ki že nekaj Časa s svetlečimi očmi gledajo Cez mejo v Avstrijo, kjer tamkajšnji - tako imenovani - svobodnjaki s svojim zelo desničarskim programom žanjejo velike uspehe. Se bo moto FPD torej glasil: zamenjajmo Kinkla za Haiderja...? Tako korenitih sprememb stranka gotovo ne bi preživela. Zna se pa tudi zgoditi, da bodo poslanci nemških liberalcev rekli, da vzrok smrti v končni fazi sploh ni pomemben.« (Siiddeutsche Zeitung, Hamburg) Izrael zavrnil Pogovore o prihodnosti Jeruzalema Jeruzalem - Izrael je vCeraj vnovič zavrnil pale-stinski predlog za začetek Pogajanj o prihodnosti in statusu mesta Jeruzalem. »Najprej je treba izpeljati tisto, o čemer smo se dogovorili in sporazumeli,« ie izjavil izraelski zunanji jtiinister Simon Peres. Eaael se bo zato v skladu z mirovnim sporazumom, jti sta ga septembra 1993 v pashingtonu podpisala J^melski premier Jicak Rabin in vodja Palestinske osvobodilne organizacije laser Arafat, zaenkrat pogovarjal samo o širitvi pa-ostinske avtonomije na Zahodni breg in o izvedbi Palestinskih volitev. Pogajanja o statusu »svetega mesta« pa naj bi se začela Se‘e maja prihodnje leto. TAJSKA / 2E JULIJA PREDČASNE PARLAMENTARNE VOLITVE Premier razpustil parlament BANGKOK (AFP) - Tajski premier Oman Leekpai je včeraj razpustil parlament in razpisal nove parlamentarne volitve, ki naj bi bile 2. julija, ter tako preprečil razpad vladne koalicije. Po odloku kralja Bhumi-bola Adulyadeja, ki ga je podpisal tudi Oman Leekpai, je bil parlament razpuščen zaradi velikih razhajanj med političnimi strankami, ki so grozila, da bodo povsem ohromila delo vlade in ustavila demokratične procese v državi. Premier se je odločil za ta ukrep, potem ko je stranka Falang Dharma (PDF), Članica vladne koalicije, sklenila, da ne bo podprla vlade pri glasovanju o njeni zaupnici. Vodja PDF Chamlong Srimuang, ki je hkrati podpredsednik vlade, je vCeraj zjutraj sporočil omenjeni sklep svoje stranke. Ker se bo PDF vzdržala, se je vlada znašla v težkem položaju, saj ji je formalno ostalo le 155 glasov. V nasprotnem primeru glasovanje o zaupnici vladi ne bi predstavljalo resne grožnje premieru, saj zaseda opozicija v 360-clanskem tajskem parlamentu le 159 sedežev, za nezaupnico pa bi jih morala zbrati vec kot polovico, torej vsaj 181. Razpustitev parlamenta z napovedjo pred- časnih volitev pa je pokopala tudi upe, da bi Chuan lahko postal prvi civilni predsednik tajske vlade, ki bi svoj Štiriletni mandat pripeljal do konca, zlasti Se, ker je vojska večkrat poudarila, da se ne bo vmešala v politično dogajanje. Chuan je vodil koalicijsko vlado, ki jo je sestavljalo pet strank, od septembra leta 1992, ko je vojska zadušila množične nerede in so bile razpisane volitve. Od takrat je trikrat spremenil sestavo vlade; zadnjic 12. decembra lani, ko se mu je posrečilo ohraniti koalicijo tako, da je Stranko novega upanja (NAP) zamenjal s stranko Chart Pattana. Opozicija je nemudoma protestirala proti datumu napovedanih volitev, 2. julija, Ces da je rok prekratek, saj bi po sedanji zakonodaji od razpustitve parlamenta do volitev moralo preteci najmanj 60 dni. »Datum je po vsej verjetnosti izbran zato, da bodo na volitvah pridobile vec glasov najveeje in najbolj organizirane stranke, se pravi tiste, ki so že zdaj na oblasti,« je ocenil neki tuji opazovalec. Premier se je po pogovorih s kraljem že seSel z najpomembnejšimi predstavniki dosedanjih koalicijskih strank, s katerimi naj bi se dogovorili o sestavi nove, začasne vlade. Novinarji pred predsedniško palačo v Bangkoku (Telefoto: AP) SVET Sobota, 20. maja 1995 ČRNA GORA Pravoslavna cerkev ruši spomenike NOB PODGORICA - Pred dnevi je v Črnogorski javnosti sprožila hudo ogorčenje novica, da so »neznanci« v samostanu Duljevo v občini povsem Budva uničili spomenik Primorskemu bataljonu. Marmornega obeležja, ki je stalo na samostanskem dvorišču, so se lotili kar z jeklenim drogom in ga razbili na kosce, spominska plošča pa je izginila neznano kam. Liberalna zveza občine Budva je v sporočilu za javnost zapisala, da je bilo to necivilizirano in predrzno dejanje izvršeno po naročilu metropolita Srbske pravoslavne cerkve v Cmi gori, kar je sprožilo splošno zgražanje in vrsto ugibanj. Cerkveno vodstvo je očitke zavrnilo s skopo uradno obrazložitvijo, da je bil spomenik »premeščen na ustreznejši kraj«, kar naj bi bila po mnenju cerkve pravzaprav velikodušna poteza. Neverjetno! Človeku se kar topi srce spričo tako iskrene skrbi za dobrobit črnogorskega ljudstva in njegove državnosti, ki je SPC načelno sploh ne priznava, saj trdi; da so si črnogorski narod izmislili komintema, Vatikan, Josip Broz in drugi »zarotniki proti srbskemu naro- du«. No, le nekaj dni po tem, ko je cerkev izdala sporočilo za javnost, se je oglasil tudi metropolit Amfilohije Radovič in izjavil: »Dokler bom jaz poglavar cerkve, takšni spomeniki nimajo kaj iskati v samostanih.« Takšne besede pa žal niso nič nepričakovanega, če pridejo iz ust Rista Radoviča, samozvanega Amfilohija. Gre namreč za prav tistega »božjega namestnika«, ki je že večkrat javno očrnil vse, ki se čutijo Črnogorce in se zavzemajo za svobodno, demokratično in suvereno Cmo goro; za človeka, ki že več let, vse odkar je prišel na prestol svetega Petra Cetinjskega, razpihuje sovraštvo in oživlja stare zamere. Metropolit Amfilohije redno obiskuje in blagoslavlja četniška grobišča, podeljuje nazive četniskim starešinam in brez sramu poveličuje ravnogorsko gibanje Draža Mihajloviča. S svojim neutrudnim delovanjem si je prislužil naziv »Ri-sto Sotona« in postal najpogo-stejša tema grafitov, ki krasijo pročelja stavb v črnogorskih mestih. Akcija rušenja in skrunjenja partizanskih spomenikov pod pokroviteljstvom Amfilohija in Cetinjski samostan njegovih se ni začela v samostanu Duljevo, ampak že veliko prej. 2e pred Štirimi leti je neki gojenec cetinjskega semenišča oskrunil nagrobnik treh znamenitih cetinjskih partizanov, vendar se je Srbska pravoslavna cerkev škandalu izognila s trditvijo, da je bil storilec mladoleten in da je na lastno pest počel, kar je pač počel. Danes seveda ni nobenega dvoma več, da je šlo pri takratnem in vseh poznejših podobnih incidentih za načrtna dejanja, za katerimi se skriva jasna namera - zatreti protifašistično in osvobodilno tradicijo črnogorskega naroda. Amfilohijevi prsti so po vsej verjetnosti vmešani tudi v rušenje spomenika partizanom na Barutani pri Podgorici, kjer so se lokalni prebivalci zaradi tega incidenta med seboj nevarno sprli in razdelili v dva tabora, med katerima utegne priti celo do fizičnih obračunavanj. Napetost iz dneva v dan narašča, ker je za 28. maj napovedana maša zadušnica za padle četnike in posvetitev njihovih grobov. Razdeljeni na zagovornike in nasprotnike bližajočega se dogodka se sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci ukvarjajo samo še s tem, kako naj čimbolje organizirajo oziroma preprečijo ceremonijo. Pozabljene sovražnosti so oživele in se razplamtele. V takšnih okoliščinah, ki spominjajo na sod smodnika, lahko že najmanjša iskrica povzroči tragedijo. Gospod Joviče-vič, predsednik lokalne podružnice Liberalne zveze Podgorice, pravi, da skuša njegova organizacija po svojih najboljših močeh miriti strasti. Žal sedanja oblast na Čelu z Demokratsko stranko socialistov doslej ni storila ničesar, da bi stopila na prste vandalom, ki uničujejo grobove m spominska obeležja. Tako vladajoča garnitura priliva olje na ogenj četniško-partizanskih sporov, ki so črnogorskemu narodu v zgodovini vselej prinesli samo gorje. V minulih štirih letih je bilo v Cmi gori uničenih več kot sto spomenikov in spominskih obeležij, posvečenih osebnostim in dogodkom iz obdobja narodnoosvobodilnega boja. Niti eden od teh neposrednih napadov na simbole Črnogorskega upora proti fašističnemu okupatorju še ni bil kaznovan. Medtem pa si Amfilohijeva SPC - z nesebično pomočjo oblasti - na-vse kriplje prizadeva onemogočiti oživitev Črnogorske pravoslavne cerkve, ki jo je regent Aleksander z odlokom ukinil leta 1920. Toda Črnogorcem je težko prepovedati, da bi bili, kar so. Boško Duldč Kiosk, vir preživetja za mnoge Albance TIRANA - Prihod kapitalizma je v zadnjih letih povsem spremenil življenje povprečnih Albancev. Vsak posameznik se je po svoje odzval na nove razmere. Tisod so zapustili državo in skuSajo svojo življenjsko pot nadaljevati v tujinii predvsem v Italiji in Grdji. Drugi so okradli državna podjetja in Se danes živijo od plena. Za mnoge pa je postala majhna kovinska konstrukdja, ki jo Albanci imenujejo kiosk, osnova za njihovo preživetje. Nastalo je na tisoče kioskov-Alband so jih postavili, kjerkoli so našli prost kvadratni meter. Povsod jih je veliko - v mestih in vaseh. Ne postavljajo jih le na tržnicah, temveč tudi v parkih ah na pločnikih. S kioski se danes preživlja veliko albanskih družin. Veljajo namreč za sinonim preživetja v novih razmerah svobodnega tržnega gospodarstva. Perlat Mucu je bil dejaven dan komunistične stranke, ko sta z ženo leta 1992 izgubila delo. Tekstilna tovarna, v kateri sta bila zaposlena, je namreč propadla. »To je bil najhujsi čas v mojem življenju. Ostati smo brez dela, državna podpora pa je zadostovala le za deset dni,« se spominja Perlat Muco, ki je danes star 40 let. Takrat je imel zamisel, da bi skupaj z neko drugo družino najeti majhen kiosk. Medtem je »podjetje« že zraslo: Muco in njegovi poslovni partner)1 imajo obsežno ponudbo blaga, od živil do industrijskih izdelkov. »Zdaj zaslužimo že toliko, da lahko vsak mesec nekaj privarčujemo.« Po uradnih podatkih je samo v Tiram postavljenih tri tisoč kioskov. Skoraj polovica pa naj jih ne bi imela dovoljenja pristojnih oblasti. Albanska vlada je dopuščala »na Cmo« postavljene kioske, saj je upala, da se bodo tako omiliti socialni problemi, ki so posledica velike brezposelnosti. Lani pa so oblasti sklenile, da ne bodo več dopuščale postavljanja novih kioskov. Kljub temu ti Se vedno rastejo kot gobe po dežju »Večina kioskov je v družinski lasti. Služijo kot neke vrste varnostni ventil, ki preprečuje socialne nemire, do katerih bi lahko prišlo zaradi izredno slabih gospodarskih razmer,« pravi Astrit Dragoti iz tiranske mestne uprave. »Veliko imetnikov je grozilo, da bodo svoje kioske braniti tudi z orožjem, če jih bo oblast nameravala zapreti. Zdi se, da mesto nima več nadzora nad dogajanjem.« Nekoč so številni kioski kaziti podobo Tirane, toda danes njihovi imetniki svoje dobičke pogosto vlagajo v pole-pšanje »trgovinic«. Albansko vlado po mnenju Dragotijeve kaj malo skrbi za to: »Dokler znajo ljudje sami paziti nase, je vse v redu« Albanska vlada namreč »gospodarstvo kioskov« v tujini prikazuje kot uspeh gospodarske preobrazbe in svoje liberalne gospodarske politike. Artur Cekodhima/dpjL- NEKJE EVROPI Smrt je mojster iz Srbije ■■ Nekje v Evropi je za dežjem posijalo majsko sonce: vojna je znova nekje da-leC, brezskrbnost se je vrnila na zagrebške ulice. Zmagali smo, je rekel Jure in ko smo se srečali, je vseeno predlagal, da gremo za vsak primer posedet nekam pod streho, pod zemljo, v klet. Z Romom naju je odvlekel čez trg (obrambni minister gospod Sušak se je z ženo in hčerko neprisiljeno sprehajal po trgu bana Jelačiča, sprejemal ožarjenih lic čestitke hercegovskih upokojencev, pred Društvom Hrvaških književnikov je sedel novoizvoljeni predsednik gospod Stamač, srebal svojo pijačo in čakal, da mu pristopijo ljudje in se priporočijo za sprejem v Društvo...), v okusno opremljen lokal Palatinum. Bil je poln mladih ljudi, ki so klepetali in pili brezalkoholne pijače. Kdo neki jim daje te precenjene kune, me je prešinilo in skozi glavo sta mi preleteli dve številki: moja tašča, upokojenka v Osijeku dobiva 531 kun pokojnine - ta mesec so dali vsem upokojencem Se po 50 kun napitnine! - natanko toliko je bil račun za kosilo, ko sva z ženo povabila na jagnjetino najinega sarajevskega prijatelja Ademirja... - Zmagali smo, - je radostno ponovil Jure. - Niste zmagali, zasedli ste samo šesto mesto, ker smo vam mi, Slovenci, dali za vašo Nostalgijo dvanajst točk, vi pa nam samo tri! - Najhuje je, da je hrvaška žirija razdelila točke tudi francoski in ruski popevki, kar je tipično ritoliznistvo. - O čem govorita?! Jaz mislim na zahodno Slavonijo in Pakrac... Rom je dvignil roki. - Oprosti, oprosti. To ni bil boj, to je bila zasedba zasedenega. Priznam, bilo je odlično izvedeno. - Kaj izvedeno!? Shategija hrvaške vojske je najboljša na svetu. Vsaj dve stvari smo dokazali: da smo ta tri leta delali na sebi, da smo postali velesila in da smo se do Srbov obnašali korektno. Fintirali smo, saj smo uro pred napadom na Pakrac napadli tudi Plitvice in Knin. Srbi so začeli umikati svoje vojake na ta področja ter nam tako naredili prazen prostor v Slavoniji. - Zdaj odhaja od tam kar šestdeset odstotkov Srbov. - Mnogi imajo krvave roke. Verjemi, da bodo kmalu hoteli nazaj, samo da jih Srbi več ne bodo pustili. - Vse to je noro. Na koncu bodo dobili Hrvati svoje nazaj, Bosna bo postala samostojna država. Srbija se bo morala sprijazniti, da ne bo nič od Velike Srbije, da bo ostala samo Normalna Srbija. Potem se bo hitro vrnil kapital na Hrvaško in v Bosno. Obnovili bodo hiše, postavili najmodernejše tovarne, jadranski turizem bo znova zacvetel, samo v Srbiji bodo ljudje ostali v starih hišah in tovarnah. Srbija bo postala muzej preživelih idej, balkanskega načina življenja, Cista eksotika... - Kjer bo Bregovič imel razpet velik ciganski Šotor, v njem bo igral Zikino kolo, cepljeno z sevdahom, Serbedžija pa bo recitiral svojo poezijo, kako je povsod lepo, doma najlepSe... - Ne vem, če bodo dogodki na Balkanu šli v to smer, - je rekel Rom, ki je imel za bregom vedno svoje literarne kombinacije. - Prepričan sem, da bodo Slovenci pohiteli Srbom na pomoč. Vedno je od soseda najboljši dososed. - Življenje treba gledati z različnih zornih kotov. Miloševič predstavlja silo, ki zna samo rušiti, podirati. To je destrukcija duha in časa. Tudman je doslej pokazal, da zna graditi, sodelovati, zato pa je Evropa poskočila, ko je začel tudi on s silo jemati svoje nazaj. V Londonu in Parizu mislijo, da Miloševič ni več človek, ki bi bil lahko sobesednik za mizo, kjer se bo v prihodnje rezala torta miru. Balkanska kosava ga bo odpihnila. Kot prej omenjeni šotor. Najprej bo izdrla prvi klin, Marti- oto: Romeo Ibriševič Cev, nato drugi klin, Karadžičev, in odnesla Šotor v Donavo, vrgla v Črno morje. - Kaj pa če bosta prav ta dva nacionalistična zločinca prevzela vojaško oblast v vsej »vascijeli vaseljeni«!? - Ne bi se čudil. Srbska zgodovina je polna intrig, revoltov, pučev in atentatov. - Točno. Smrt je mojster iz Srbije. Jure in Rom sta me pogledala, kot da sem rekel nekaj nepredvidenega, bogokletnega, kot da sem ušel iz umobolnice, kot da sodim v Vrapče. - Kaj buljita?! To je samo naslov knjige. Napisal jo je črnogorski pesnik Marko Vešovič, ki je ves čas ostal v Sarajevu. Nisem prebral boljšega testamenta o tem, kar se dogaja med Srbi, Hrvati in Muslimani, da o Judih ne govorim. Dokazal je, da nesreča izenačuje ljudi. Zapisal je: postali smo bratje p° čakanju granat, po drhtenju pred eksplozijami, po strahu v drobovju za svoje otroke, čigar jokanje niti Bog J nebesih ne bi mogel razdeliti na srbski, hrvaški ali muslimanski jok. - Prav zaradi tega mogoče Slovenci, pa tudi drugi v Evropi, te vojne ne razumete, - je rekel jezno Jure. Rom pa je pokimal. Oba sta me gledala, k° sem jemal iz torbe knjigo, ki sem j° kupil v zanikrni knjigami in mi je vr-nila vero v bosansko književnost in • pokončnost, v sarajevskega avtorja, ki je edini lahko z vso odgovornostjo zapisal, da je smrt mojster iz Srbije. Hotel sem dodati, da je to celo Veliki Mojster, a sem pomolčal in gledal, kako sta prijatelja začela listati knjigo-Jure jo je odprl in začel glasno brati. »Prijatelj iz Beograda je želel slišati, kaj je tokrat storil rušitelj Sarajeva general Mladič. Pa mi je rekel: Mar m nobene možnosti da pobegneš v Beograd? Jaz pa sem mu odgovoril: Dokler v Srbiji vladajo fašisti iz Leve Reke, lahko pridem v Beograd samo na en način. Na tanku. 19. maja 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 m) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni -Abanka Ljubljana 80,75 81,65 11,30 11,59 7,05 7,50 -Abanka Koper - - - - - - -Abanka Nova Gorica - - - - - • - ASlka Celje d.d., t: 063/431-000 80,60 81,60 11,25 11,60 6,50 7,20 Agnka Noricum d.d., t: 133-40-55 80,60 81,40 11,35 11,55 7,00 7,40 JAnka Vipa NG, t: 065/ 28-51 1 80,66 81,44 11,25 11,58 7,02 7,14 '-orne 2 us -A*06// 1&-92-635, od8-15, sob od9-12 81,05 81,30 11,45 11,52 7,10 7,25 -Alidhanstalt d. d. 80,60 81,40 11,35 11,60 6,90 7,40 -Ajda, od 7-19, sob od 7-14 81,20 81,25 11,46 11,48 7,15 7,20 -lAjka Ljubljana, t: 12-51-095 8i;i6 81,21 11,45 11,47 7,20 7,23 kompas Hertz Celje J^j063/26-515, od 7-19, sob od 7-15 80,90 81,30 11,42 11,51 6,90 7,10 kompas Hertz Velenje fERij/855552, od 7-15, sob od7-13 80,90 81,30 11,42 11,51 6,90 7,10 kompas Hertz Idrija Jek065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,90 81,30 11,42 11,51 6,90 7,10 kompas Hertz Tolmin J^065/81-707, od 7-15, sob Od 7-15 80,80 81,20 11,42 11,51 6,90 7,10 kompas Hertz Bled -3^065/25711, od 7-19, sob od 7-19 80,90 81,30 11,42 11,51 6,90 7,10 kompas Hertz Maribor J^062/225252, od 7-19, sob od 7-13 80,90 81,30 11,42 11,51 6,90 7,10 Jjova kreditna banka Maribor d.d. 80,35 81,65 11,30 11,62 6,60 7,30 -J^mo Šempeter,): 065/ 32-250 80,70 81,43 11,30 11,50 7,03 7,17 -ljudska banka d d LJi t: 13.1 ].oo9 80,90 81,40 11,35 11,55 6,98 7,30 -iA!tna banka Slovenije 79,15 81,30 10,70 11,46 6,38 7,28 Aublikum Ljubljana, t: 312-570 81,20 81,26 11,48 11,49 7,14 7,19 -Ajblikum Piran, t: 066/ 73-269 81,00 81,39 11,35 11,50 7,10 7,30 Aublikum Celje, t: 063/ 441-405 81,10 81,50 11,42 11,52 6,90 7,40 ■Ajblikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,25 81,40 11,46 11,49 6,70 7,20 -Ajblikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,00 81,60 11,25 11,65 6,50 7,20 Ajbiikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,67 81,39 11,30 11,55 7,05 7,17 -Ajblikum NM, t: 068/ 322-490 80,90 81,25 11,38 11,56 7,10 7,40 -Ajblikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,90 81,45 11,42 11,55 6,90 7,45 -AAlikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,10 81,50 11,44 11,55 6,90 7,30 -Ajblikum Kamnik, t: 061/832-914 81,10 81,40 11,39 11,56 7,10 7,30 Ajblikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,70 81,30 11,31 11,58 6,50 7,20 $KB d.d.,*** 80,90 81,65 11,35 11,73 7,00 7,45 JAAldjetij ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni teča| za USD, ATS, UT In CHF so dob veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 025-oastotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podk utah pa je razi 5čaji veljajo zc upih se fečaj kupovati in pogoje nakup 81,20 81,25 81,20 81,20 81,25 jgi srednjih teča merje Banke Slov odkup prilivov določi v spaazurr xodajati tujo val a ali prodaje. 81,50 81,40 81,50 81,50 81,50 ev po trenutno enije povečano n prodajo deviz u io po ob|avje- /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO P i a z z a aT D i a * z 2 Milano] tel. : 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 0 0 faz: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 5 8| MILANSKI DEVIZNI TRG 19. MAJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1664,760 ECU 2136,390 nemška marka — 1155,840 — francoski frank — 325,880 — funt šterling holandski gulden 2621,160 1032,860 belgijski frank 56,147 — španska pezeta 13,305 — danska krona 295,770 — irski funt — 2668,280 — grška drahma — 7,169 — portugalski escudo — 11,019 — kanadski dolar — 1228,150 — Japonski jen — 19,186 — švicarski frank — 1388,460 — avstrijski šiling — 164,390 — norveška krona — 259,790 — švedska krona 225,980 finska marka 379,300 avstralski dolar — 1195,630 — 19. MAJ 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,9000 10,4000 kanadski dolar 7,3000 7,7000 funt šterling 15,6500 16,4500 švicarski frank 826,5000 858,5000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank 195,0000 203,0000 holandski gulden 616,0000 640,0000 nemška marka 690,1000 716,1000 italijanska lira 0,5980 0,6320 danska krona 176,5000 184,5000 norveška krona 155,0000 162,0000 švedska krona 134,2000 140,8000 finska marka 225,5000 235,5000 portugalski escudo 6,6300 6,9700 španska peseta 7,9800 8,4200 japonski jen 11,3500 11,8500 slovenski tolar 8,70 9,10 hrvaška kuna Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. W RA! 1 ^ Otroški variete La Banda ■ dello Zecchino, risanke ^ Oddaja za najmlajše KRU] Koncert godbe italijanske policije Dok.: Kvarkov svet Predstavitev Genfest ’95: 14.000 mladih za združeni svet Aktualna odd.: Verde-mattina Vreme in dnevnik Odd. o medicini Check-up (vodi A. Manduca) Izžrebanje lota, vreme Dnevnik in Tri minute Tenis: Mednarodni turnir Italije, moški Sedem dni v Parlamentu Otroški variete Disney Club, vmes risanke Aktualno: Genfest ‘95 Izžrebanje lota Dnevnik Oddaja o zdravju in lepoti: Piu sani piu belli Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, šport Variete: I cervelloni (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Posebnosti TGl Dnevnik 1 in vreme Film: La cattedra (kom., It. ’90, i. G. Brogi, C. Bi-gagli, D. Riondino) Proza RA1 2 Komični filmi Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Aktualne odd.: E’ qui la festa?, 10.25 Evropski dnevi, 10.55 Tvoj bližnji, 11.15 Potrebujem te Variete: In famiglia Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme Glasba: Mio Capitano Aktualno: Dream Roads Izžrebanje lota Nam: Harry in Henderso-novi Film: La vendetta degli Apache (vestern, ZDA ’65, i. R. Calhoun) Sereno variabile Nam: Miami Vice Vreme, dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Giustizia per un amico (krirm, ZDA ’93, i. M. Gross, D. Stockvvell) Aktualno: Profondo gial-lo (vodi E. Gardini) Dnevnik in vreme Tedenski dnevnik o programih Laraichevederai Nočni šport RETE 4 RAI 3 Pregled tiska Film: II gioco delle om- bre (dram., It. ’90) Dnevnik o televizijskih programih Film: Buffalo Bill 1’ eroe del Far West (It. ’65) Oddaja o kmetijstvu Dnevnik Film: Un giorno a New York (glas., ZDA ’49) Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Italija Šport: tenis, medarodni turnir Italije, moški Vreme in dnevnik Deželne vesti Kolesarstvo: Giro di sera Tednik TG3 Omnibus Aktualna odd.: Ultimo Nam: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes 9.15 Guadalupe, 10.20 Teleprodaja, 10,00 Guadalupe, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio, 13.00 4 x 7, vmes (11.25) dnevnik Dnevnik Medicine a conffonto Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi Nad.: Uccelli di rovo, vmes (19.00) dnevnik Nam: Falso arresto TV film: L’ amore non muore mai (dram., ZDA ’92, i. S. Long) Film: In viaggio con papš (kom., It. ’82l.r.-i. A. Sor-di, vmes (23.30) dnevnik Film: Sottozero (kom.) @ CANALE5 Na prvi strani Aktualno: A tutto volu-me, 9.30 Nonsolomoda Aktualno: Affare fatto -Teleprodaja Nam: Komisar Scali Q Aktualno: Forum ffll Dnevnik TG 5 y Sgarbi quotidiani Q Aktualno: Amici, 15.25 Anteprima Otroški variete, vmes risanke in nanizanka TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo š giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: Non dimenticate lo spazzolino da denti Dnevnik Nam: Sul luogo del delit-to - Lo zio della scimmia Nočni dnevnik ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Variete: L’ Italia del Giro Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio Variete za najmlajše Odprti studio Kolesarstvo: 78. Giro d’ Italia, 17.00 Studio tappa Aktualno: Village Nam: College Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Double Impact - La vendetta finale ( pust., ZDA '91, i. Jean-Claude Van Damme) Variete: Girosera Film: Bersagli umani (pust., ZDA '91, i. M. Singer, R. Mc Dowall) Aktualno: Fatti e misfatti Italia 1 šport # TELE 4 17.45, 19.30, 22.10, 24.00 Dogodki in odmevu Nam: Gavilan, 21.15 The Rookies MONTECARLO Risanke: Bojan Dnevnik @ Koper Hrvaška 1 NBC SLOVENIJA 1 Radovedni TaCek, pon. Murov živalskem vrtu Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 20. oddaja, pon. Pod klobukom, ponovitev Mlada Evropa poje, oddaja belgijskeTV Tok tok, za mladostnike Zgodbe iz školjke Pogumen kot Lassie, ameriški film Gore in ljudje, ponovitev Poročila Večerni gost: Zorana de Kide, ponovitev Malo angleščine, prosim Tednik Poglej in zadeni, ponovitev TV dnevnik 1 Svet narave, 8/10 del angleške plz oddaje RPL - studio Luvvigana Hugo, igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Križkraz Za tv kamero Irska, 1. oddaja: Zlati Časi Zelenega otoka Ozare Poročila, šport Sova: Mancuso, FBI, ameriška nanizanka Odbita krogla, ameriški film SLOVENIJA 2 Slike na robu, dokumentarna baletna oddaja Komisar Rex, ponovitev Turistična oddaja Sova, ponovitev Športna sobota: Košarka NBA - San Antonio: Los Angeles Slovenski magazin Rim: Genfest '95: Pokažimo zedinjen svet, prenos Maribor: Kvalifikacije za EP v odbojki (M)- Slovenija: Francija Edinstveni Andy Schmidt, ameriški film Koncert Aleksandra Mežka ob proslavi 50 -kletnice zmage Sobotna noc KANALA minuto Dnevnik, deželne vesti 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Aktualno: Harem (vodi Dnevnik C. Spaak), 23.50 Letti ge- Športna odd. Ciclissimo melli, filmske novosti Rila Variete: Zvezdniki Dnevnik, pregled tiska, H Bolšoja vreme, filmske novosti Španski nogomet Variete: Fuori orario Ipln Nočni šport Ponovitve Spot tedna Na begu, ponovitev filma Ameriških deset, glasbena oddaja B e veri v Hills 90210 III, ponovitev Vreme Živeti danes, dokumentarna oddaja Splošna praksa, 22. del avstralske nanizanke Alamo I, ameriški vestern Vreme Dionne Warwick Spot tedna Erotični film Juke box, ponovitev Euronervs Juke box, ponovitev Carlo Goldoni: Sior To-dero Brontolon, 2. del Slovenski program: TV poper - kabaret Primorska kronika TV dnevnik Jutri je nedelja - verska oddaja O. J. - filmi, ki jih ustvarijo otroci Euronevvs Po Magellanovih poteh -potovanje okoli sveta v iskanju sledi, 3/5 del dokumentarca Achtung baby! oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci »II piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Vsedanes Odbojka (M) -kvalifikacije za EP Maribor: Slovenija -Francija EMP0 Avstrija 1 NekoC je bil človek Duck Tales Mala trgovina groze Serije Ljubezen in tako naprej Blossom Skoraj takom kot v starih Časih Parker Letvis Maščevanje je cool Knight Rider Superman Mister Make Up Melrose Plače Se enkrat smo jo odnesli Beverly Hils 90210 Preizkušnja poguma Milijonsko kolo Čas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Ladja sanj Južna Afrika Šport Čas v sliki Kottan poizveduje Mabuse se vrne GoreCa Indija, angleški film, 1959 Igrajo: Lauren Bacall in drugi Klic na pomoC Kalifornija, ponovitev Melrose Plače, ponovitev Beverly Hills, ponovitev Čas priganja, ponovitev britanskega trilerja, 1989 DEEF Avstrija 2 Vitez iz Fahvortha, ameriški film James Bond, ponovitev Hello Austria, Hello Vi-enna Čas v sliki Tretji človek, angleški kriminalka, 1949 Avstrija II Alpe - Donava - Jadran Kdo me hoče? Čas v sliki Ozri se po deželi Svetovne religije Nogomet Sporni primeri Avstrija danes Čas v sliki, kultura Prodana duša, avstrijski film, 1993 Rezija: Anton Reitzenstein Čas vsbki Rocky V., ameriški film, 1990 Groza pride ob desetih, ameriški triler, 1978 Igrajo: Charles Durning, Tony Beckley in drugi Pogledi od strani VideonoC Poročila Dobro jutro Čvekalnica Biskvitki, risana serija Poročila Cesarica, 177. del serije Me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja Beverly Hills, 13/30 del serije Poročila Turbo Limach Show. Umetnine svetovnih muzejev Rim: Genfest, prenos Televizija o televiziji Prizma, multinacionalni magazin Na začetku je bila Beseda Dnevnik Šport Zadnji skavt, ameriški film,1991 Igrajo: Bruce VVillis, Da-mon Wayans, Halle Berry, Chelsea Field in drugi Joel Hallenbeck, zasebni detektiv, se je že naveličal svojega dela in se loteva nalog z omalovaževanjem. V zakonu tudi ni vse v najlepšem redu. Toda ubijejo mu partnerja in to mu vlije novih mo-Ci. Igralec nogometa Jimniy Dix ga prepriča, da prevzame primer in kmalu odkrije, da je bil njegov partner vpleten v podkupovalno afero. Dnevnik Slika na sliko Sanje brez meja Hrvaška 2 TV koledar Briljantina, oddaja za mladino Ekran brez okvirja Kutina '95: Mali juke box, posnetek Risanka Tom, humoristična serija (6/12) Cro Pop Rock Latinica: Hrvaška mladina Športna sobota Nočna izmena Življenje na severu, 77/88 del ameriške serije Državnik novega kova, 10/12 del humoristične serije Pozabljeni, ameriški film, 1989 Madžarska Rolanda Super prodaja Poročila Antarktika, dokumenta-rec Ameriška hokejska liga Golf Mojstri na ledu Danes ITN novice Ushuaia Skozi Cas Govoreči jazz ITN Večer z Jayom Lenom Zlata doba Rock 'n 'RoUa Zares osebno Najboljše iz Riviere Skozi Cas Enak Cas CNN Vaška TV H Sončni vzhod, jutranji informativni magazin • jS Otroški program Življenje v mrazu, serija g Natura magazin Zvon Dan, ki je pretresel svet. & Lindbergov let Vivaldi: Štirje letni Časi Obrambni dan prenos z letališča Cesarski lovci, avstralski film Genfest’95 Pesniški portreti Štorije Kolo sreče Pravljica Dnevnik 5 minut proze Rji Filmski program Pop rock, Griff Gentlemen’s Rosencrantz in Guilden- stem sta mrtva, angl. film Real News For Kids Healthvvorks Moneyweek Science and Technology Style With Elsa Klensch Shovvbiz This Week Diplomatic Licence Earth Matters Evans and Novak World Bussines This VVeek From London Nevvsmaker Saturday Healthvvorks Style With Elsa Klensch Your Money International Correspon-dents Headline News Futurevvatch Headline Nevvs Both sides ... VVith Jesse Headline Nevvs Managing VVith LoU Dobbs Pinnacle On THe Menui The Big Storv Shovvbiz This VVeek Larry King VVeekend CNN VVorld Nevvs Capital Gang Headline Nevvs DISCOVERV Izginjajoči svetovi, fil® 0 plemenu Zulu Kraljica slonov, fil111 0 azijskih slonih Gonič, film o govedu Nebesne meje, film o ve soljskih plovilih pribo dnosti Prvi poleti, film o jur1 Snih letalih Detektivi pod drobnogle dom, film o privatnih detektivih Izginjajoči svetovi, fibu 0 plemenu Naga iz Mong0 lije Po letu 2000, oddaja o premičnih učilnicah SKY NEVVS The Reporters Travel Destinacion 48 Hours Fashion TV Lave at Five VVeek in Revievv Uk Sportsline . ,. Sky VVorld Nevvs Tomgl« The Reporters 49 Hours CBS Evening Nevvs Nevvsvvatch The Reporters F.T. VVest OfMoscovv Critical Earth Nevvsvvatch TV IN RA SPORED Sobota, 20. maja 1995 TVS 1 10.40 POGUMEN KOT LASSIE, ameriški film, 1946 Rezija; Fred M. Wilcox j^rajo: Elizabeth Taylorm Frank Morgan, Tom Drake in drugi Tokrat bomo občudovali Škotskega ovčarja pola, enega od Lassievih mladičkov. Zrasel Je v divjini, kjer ga je skoraj do smrti zdelal v°lk. Rešila ga je Kathie (E. Taylor), nato pa |a je za čuvanje Čred zdresiral Harry Mac-“ain. Toda ko Billa povozi tovornjak, mu nudi pomoč oficir, ki ga vzame s seboj na fronto. Tu se izkaže. Čeprav ranjen, prenese sporocilo, ki resi obkoljene vojake. Po vojni ovčar Bill spet pobegne in išče svojo gospodarico, deklico Kathie. Da bi preživel, celo kolje ovce in vse kaže, da ga bodo ubili. Resi ga Hany, ki ve za njegovo vojno junaštvo in °vcar Bill končno najde svojo Kathie... I5g r//'z> Rnrija: Russell Mulcahy sNo: Denzel Washington, John Litgrow, Ice T, Rprin Pollak, Lindsay VVagner in drugi "nad washingtonski policaj spravi za zapahe Ptoprodajalca drog in zločinca, ki ne pozna milo-ab- Zaradi tega postane junak ameriške predstol-Jfrce, obenem pa ambiciozni mladenič začenja k^nero okrajnega tožilca Ko si v istem Času ure-nt družinsko ži-rijenje in stopi na politično prizori-se mu nekda-nji spopad z zlo-Clncem nenadoma hudo maSCuje. nlednji ie presedel ^em let v zapo-rn in s pomočjo avojih zaveznikov penil življenju po-acaja, ki gaje spra-ril za zapahe. Načrtuje masceva- nie'" Denzel Washington RAI3 12.15 ON THE TOWN, ameriški film, 1949 TVS 1 23.30 ODBITA KROGLA, ameriški film, 1991 Režija: Stanley Donen Igrajo: Gene Kelly, Frank Sinatra, Vera Ellen, Bdty Garrett Trije mornarji imajo Štiriindvajseturni dopust v New Vorku, zato si hočejo poiskati kako dekle. Vsak najprej sreča, nato pa izgubi svojo idealno žensko, vendar se malo pred odhodom ponovno in Betty Čomden, ki sta poskrbela tudi za filmsko priredbo. On The Town je pustil globoko sled v tem žanru, saj velja za nespornega klasika: odlikuje se po neobičajno zapleteni zgodbi in pa zato, ker je posnet izkju-Cno v eksterie-rih. On The Town: dva osi glasbo. GeneKelly KANAL 20.35 SPLOŠNA PRAKSA, avstralska nanizanka, 22. del Režija: Graham Thorbum Igrajo: Michael Craig, John McTeman, Sarah Chadvvick Zamenjava spola James Kennedy se odloči, da hoče postati ženska, kar ljudi v njegovi bližini popolnoma preseneti.. Pri tem mu pomaga dr. Robert Sharp. Ta problem pa povzroči tudi pravi spopad mnenj med samimi zdravniki, so zmožni ali ne narediti taksno operacijo? Tudi sam James ne vidi veC prave rešitve - edini možni izhod je samomor... Dr. Steve pa tokrat rešuje ljubezenske težave enega izmed svojih pacientov. TVS 1 17.10 SVET NARAVE, angleška plz serija, 8. del Nekaj sto milj od živahnega kanadskega otoka Vancouver lezi nenavaden tihomorski otok, ki so ga Sele pred kratkim obiskali ljudje. Indijanci verjamejo, da na tem otoku prebivajo duhovi medvedov. Snemalca Jeff in Sue Truner sta prva televizijca, ki sta s kamero raziskala bogastvo divjih živali v gostih otokih, ki pokrivajo Otok belega medveda. Poskušala sta odkriti ozadje indijanskih legend. Na otoku je zelo veliko ameriških cmih medvedov, vsak deseti pa je bel. Tu so Se številna druga presenečenja, bobri, vidre, orli in trop smolnato-cmih volkov. Te živali se ne bojijo ljudi, kajti nikoli jih niso preganjali. Brez strahu se jim približajo in kmalu popolnoma pozabijo na njihovo navzočnost. Turnerjeva sta takoj ugotovila, da lahko tu posnemata zelo nenavaden film. S Šestmesečno hčerko in strokovnjakom za medvede Charliejem Russellom so se utaborili na otoku in dve leti spremljali tukajšnje življenje. • KANALA 21.30 ALAMO, ameriški zgodovinski vestern Režija: Burt Kennedy Igrajo: James Amess, Brian Keith, Alec Baldvin in drugi Film prikazuje zgodbo o herojskih branilcih trdnjave Alamo, njihovem boju proti mehiški vojski do zadnjega moža, boju, ki jih je postavil na posebno mesto v ameriški zgodovini. as®©® as §& ir s a, au©w MUSIČ TELfVISION 07.00 Video: VVeekend Alternative; 10.00 The VVorst Of Most VVanted; 10.30 Cik - cak Sov; 11.00 Velika ^a; 11.30 Hit List Uk; 13.30 First Look; 14.00 Pulse; '7.00 Dance; 18.00 Velika slika; 18.30 MTV News -VVeekend Edition; 19.00 Evropski Top 20; 21.00 Un-Piugged; 23.00 Firs Look, pon.; 23.30 Cik - cak Sov; °2.00 The VVorst Of Most VVanted; 02.30 Chill Out 7one; 04.00 Nočni video SKY ONE 'T00 Coca Cola Hit Mix; 15.30 George; 16.30 Tretja tompanija; 17.00 Dogodivščine Brisco Countryja '8.00 Parker Lewis ne more izgubiti; 18.30 Konjeniki; 19,00 Rokoborba; 20.00 Space Precinct; 21.00 The X Files Reopened; 22.00 Cops I; 22.30 Co-Ps II; 23.00 Zgodbe iz kripte; 23.30 Seinfeld PROZ 1 l-45Parker Lewis; 12.40 Superman - Loisine in Clarkove pustolovčine; 13,35 Potovanje na dno morja, P°n.; 15.25 Pro Movie; 16.00 Zlata galeja, ameriški Pustolovski film, 1954; 19.00 Risanke; 19.55 Poročila; 20.15 Spomini nevidnega moža, am, komedija, 1987; 22.10 Beg skozi pekel, ameriški akcijski film, 1990; 00.20 Poročila; 00,30 Neusmiljena tolpa ame-riSki film, 1886; 04.00 Oceanska pustolovščina; 04.50 Poročila: 05.50 Simpsonovi PREMIERE 15.10 Nogomet; 17.40 Kralj griča, ameriška drama; 19.20 Obličje večnosti, dokumentarni film; 20.15 Ka-r®n McCoy - Mačka, am. triler, 1993; 22.00 Boks; 00. 05 Sladko ubijanje, kan - britanski film, 1993; 01.35 Kalifornija, ameriški triler, 1993; 03.35 Varanje, Qrneriški film, 1994; 04,55 Krik golobice, ameriški film, 1992; 06.30 Kapitan Ron SATI 13.25 Catwalk - skupina hoče na vrh, 6/29 del ameri-Ske hum. serije; 14.20 Vse razen ljubezni; 16.50 Pojdi ns (Bra, hondaJ 744, 10. Juan Borj yamaha) 1:44.1 Ob 50-letnici izhajanja Primorskega dnevnika nudimo tudi tistim, ki še niso naročeni, izjemno priložnost, da postanejo stalni naročniki po ugodni ceni in da si ob tem zagotovijo posebno darilo, knjigo "Primorski dnevnik 1945-1995", ki smo ga ob tej priliki namenili samo našim naročnikom. POGOJI: 6-mesečna naročnina (od 1.7. do 31.12.) stane 190.000 Lir. V juniju pa boste Primorski dnevnik prejemali brezplačno. Naročila sprejemamo samo na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 7796600) in Gorici (tel. 533382). Ponudba velja do konca meseca maja. 28 Sobota, 20. maja 1995 NAPOVEDI PRIREDITEV GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel: 061/222-815 V sredo, 24. maja, ob 20. uri: B. Slade - OB LETU OSOREJ. SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 20. maja, ob 19. uri: W. Shakespeare -HAMLET, za izven. V torek, 23. maja, ob 19.30: J. B. P. Moliere - DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za abonma dijaški 8 večerni in izven. LEVI ODER, tel: 061/ 221-511 V ponedeljek, 22. maja, ob 22. uri: E. Ionesco STRUKCIJA, za izven. ■IN- MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 20. maja, ob 20. uri: V. Modemdorfer - HAMLET IN OFELIJA, za izven. Predstava bo se v Četrtek, 25. maja, ob isti uri, za izven. LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER Danes, 20. maja, ob 11. uri: Z. Krilit - JAJCE, za izven. V nedeljo, 21. maja, ob 20.30: VEČER POEZIJE LILI NOVY, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 20. maja, ob 20. uri: T. Partljič - STAJERC V LJURLJANI, za izven in konto. V ponedeljek, 22. maja, ob 20. uri: F. G. Lorca - TERMA, za abonma mladinski 4 in izven. MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852 Danes, 20. maja, ob 22.30: L. Wilson - ZAZGI! Predstava bo Se v torek, 23. maja, ob isti uri. SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 V Četrtek, 25. maja, ob 19. uri: Leos JanaCek - JENUFA, premiera. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 Danes, 20. maja, ob 19.30: L. Kraigher - ŠKOLJKA, za abonma red sobotni in izven. Predstava bo Se v sredo. 24. maja, ob isti uri, za abonma red E in izven. V torek, 23. maja, ob 17. uri: Jean-Genet - LE BAL-CON, predpremiera. KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/332-288 V torek, 23. maja, ob 21. uri: musical OZ - predstavitev produkcije drugega in tretjega letnika GILS. KS VLZMARJE-BROD, Na gaju 1 Danes, 20. maja, ob 20. uri: T. M. Plavt - DVOJČKA. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 Danes, 20. maja, ob 10. mi: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za abonma Mravljica in izven. CERKNICA V nedeljo, 21. maja, kinodvorana Cerknica ob 19. uri: F. Lipah - GLAVNI DOBITEK. KOPER GLEDALIŠČE KOPER Danes, 20. maja, ob 10. uri: M. Logar - KRALJ V ČASOPISU. MARIBOR SNG DRAMA, tel: 062/221-206 V torek, 23. maja, Minoritska cerkev, ob 20. uri: R. Serling - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V torek, 23. maja, ob 20. uri: predstava ANATOMIJA ZVERI, za izven. Gostovanje Centre de PRODUCTI-ON CHOREGRAPHIQUE. V sredo, 24. maja, ob 20. uri: H. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma sreda in izven. OTROŠKI GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI MARATON Danes, 20. maja, KULTURNI DOM SLOVENI GRADEC ob 10. uri: Otroška gledališka skupina Dvojka: RaSCan- Mesaric - DRUŽINA KUSTERC; ob 11.30: Dramski studio 8: A T. Linhart - ZUPANOVA MOKA; ob 12.30: Gledališka skupina CKD Kranj: James Krmiš P. - PEVSKO TEKMOVANJE Z... ob 13.30: GledaRšl:a skupina Jutro, M. Marinc - SREBRNI KONJ IN...: KRASEN CIRKUS; ob 15. mi: Lutkovna skupina OS Mozirje, Feri LainSCek -KO SE PUCKI ŽENIJO; ob 16.30: Gledališka skupina Venera, Janez Žmavc -PAVLIHA IN MALO CEZ LES; ob 18. uri: Lutkovna skupina L, M. Pungartnik - VODENI MOZ IN LEPA POLONA KULTURNI DOM PODGORIE ob 10. uri: Gledahska skupina OS Staneta Zagorja, ja-na Kovač-m. STARI IGRALCI, ob 11.30: Lutkovna skupina Lutka-lutkica, M. C. Mac-hado - MALA ČAROVNICA, KI NI MOGLA BITI ZLOBNA; ob 12.30: Gledališka skupina CE-CE, J. Janhuba - V DEŽELI BEDAČKOV; ob 13.30: Samostojna amaterska skupina Čarobna hišica, Andoljsek-Novak - ČAROBNA HIŠICA; ob 15. uri: Gledališka skupina OS Podgorje, M. Logar -KRALJ V ČASOPISU; ob 16. uti: Gledališka skupina Sonce, Joško Bohunskv -THE MARCIPANS; ob 17. uri: Dramska skupina Sonček, J. Brade - VSE, RAZEN HOTELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališka šola Slovenskega stalnega gledališča, ki jo vodi Adrijan Rustja gostuje s pravljico »Palček« danes, 20. t. m., ob 16. uri pri Sv. Ivanu (pri šolskih sestrah). Gledališče Rossetti Danes, 20. t.m., ob 20.30 (red prva sobota) gostovanje Stalnega gledališča iz Veneta z Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Igrajo Giulio Bo-setti, Marina Bonfigli in Antonio Salinas. Režija Jacques Lassalle. Predstava v abonmaju: odrezek St. 5. Predprodaja je v teku. Ponovitve jutri, v nedeljo, 21. t. m., ob 16. uri (red prva nedelja), v torek, 23. t. m., ob 20.30 (red prost), v sredo, 24. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldan) ter v Četrtek, 25. t. m., ob 20.30 (red prost). Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063); 8.30- 12.30 in 16.00-19.00. Gledališče La Contrada Danes, 20. t.m., ob 10.00 predstava za solsko mladino: »II topo di citta e il topo di campagna«. Vstopnina 5.000 lir. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 22., (red A) in v torek, 23. t.m., ob 20.30 - predstava v abonmaju SSG - gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane s predstavo »Gospodična Julija«. Režija E, Miler, nastopajo N.B. Gračner, P.Ravnohrib in M. Oblak. TRŽIČ Občinsko gledališče - Ec-co mormorar 1'onde V torek, 23. t. m., ob 20.30 predvajanje filma »Manoscritto trovato a Saragozza«. V četrtek, 25. t. m., ob 20.30 predstava »La buffa beffa del beffardo beffato« v izvedbi gledališke skupine La Pic-cionaia -1 Carrara. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: v ponedeljek, 22. t. m., ob 20. uri VVaechter-Miller »Klovni«. TINJE Dom: Danes,, 20. t.m., ob 19.30 - Koncert slov. vokalne skupine Cantate Domino. SELE Farni dom: Jutri, 21. t.m.,ob 19.30 - Predavanje »Korenine slovenstva na Koroškem« predava dr. Joško Savli. RADISE Pri Culehnerjevi kapelici: v sredo, 24. t. m., ob 19.30 »Marijino petje«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CAFE TEATER, Miklošičeva 1 Danes, 20. maja, ob 22. uri: LADO LESKOVAR PREGNANSM CENTER VIC Danes, 20. maja, od 10.30 do 21.30: PRIDI SE IGRAT Z NAMI IN... POVEJ SE DRUGIM. Nastopili bodo: pevska zbora OS Livada in VALI, Orffova orkestra MaSta mož svaSta in Putu-juci zemljotres, trio Muska Aetema, BonbonCi-Ci... ob 15.30 bo nogometna tekma in ob 19. uri: rock koncert. CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V ponedeljek, 22. maja, ob 19. uri: predavanje JANINA KLEMENČIČA - Z nahrbtnikom od Turčije do Indije in Vietnama KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V sredo, 24. maja, ob 20. uri: DARJA ZAVIRSEK -Zenski prostori: od totalnih institucij do varnih his. ko španskih borcev, Zaloška ei V Četrtek, 25. maja, ob 18. uri: javna tribuna - Social- demokratskega gospodarskega foruma SLOVENIJA KAM? GALERIJA KRKA, Dunajska 65 V torek, 23, maja, ob 19.30: gledališki klub Krka - gost bo BORIS CAVAZZA. KAPELICA SOU, Kersnikova 4 V sredo, 24. maja, ob 18. uri: razgovor s KSENIJO HRIBAR o nastajanju Plesnega Teatra Ljubljana bosta vodila Simon Kardun in Mare Mlačnik. CEUE SLG V nedeljo, 21. maja, ob 18, uri: 3. republiško tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 - PLESNA MINIATURA. KOPER POKRAJINSKI MUZEJ, Kidričeva 19 V petek, 26. maja, od 9.30: MEDNARODNI SIMPOZIJ PRIMORSKA IN TRST OD RAPALLA DO LONDONSKEGA MEMORANDUMA (1920-1954). PIRAN V Četrtek, 25. maja, od 15. in do 23. ure prireditev DAN MLADOSTI na Tartinijevem trgu. V tržaški Občinski galeriji in v Tergesteu je na ogled dokumentarna razstava »Od boja do osvoboditve -Trst 1943-45« (foto KROMA) issisllii SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/22-815 V torek, 23. maja, ob 21. uri: MAVNARD FER-GUSON BIG POP NOUVEAU BAND. V četrtek, 25., in v petek, 26. maja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za abonma modri lin H. SLOVENSKA FILHARMONIJA V ponedeljek, 22. maja, Mala dvorana Slovenske filharmonije ob 1/. uri: koncert TINE GAŠPERŠIČ (klavir) in DAMIJANA KOLARIČA (klarinet). VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V torek, 23. maja, ob 19.30: recital PETRA NA-PRETA (citre). B-51, Gerbičeva 51 a V torek, 23. maja, ob 23. uri: koncert GAS HUFFER (ZDA). V četrtek, 24. maja, ob 22. uri: 24 UR ROCK'N'ROLL-a. ACAPULCO V sredo, 24. maja, ob 12. uri: promocija nove kasete ČUDEŽNA POLJA. CERKNICA Danes, 20. maja, telovadnica OS Nova vas ob 20. uri: koncert MLAJŠEGA MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA OS NOVA VAS, DEKLIŠKEGA NONETA AEDAC CERKNICA in GODBE CERKNICA. IURSKA BISTRICA MKN2, Bazoviška 26 V nedeljo, 21. maja, ob 21. uri: koncert skupine GAS HUFFER. KAMNIK v Danes, 20. maja, baročna cerkev sv.An, c, Tunnjicah ob 20. uri: festival MUSIČA TERNA - kamničan Jakob Frančišek Zupa' in njegovi sodobniki. RAZSTAVIŠČE VERONIKA , MlE V sredo, 24. maja, ob 20. uri: koncert Al l SKALAR (violina). Danes, 20. maja, Kulturni dom ob IS.lft' SA V F-DURU ZA PIHALNI ORKESl^ MEŠANI ZBOR IN SOLISTE. PIRAN CLUB MAONA, Arze 5 T,n\rr£ Danes, 20. maja, koncert SREDNI GLASBENE SOLE LJUBLJANA. RAZSTAVE SLOVENIJA IS^VDOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 25. maja. MODERNA GALERIJA Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11. junija. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava ilustracij MARJETE CVETKO je na ogled do 25. maja. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MILJENKA in MAJE LICUL je na ogled do 6. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik KLEMENTINA GOLIJA je na ogled do 28. maja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava pastelov in akvarelov MAJE PAIC -KVEDER je na ogled do 2. junija. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava skulpturnega lončarstva MAJE MIHELIČ je na ogled do 25. maja. KONEX CLUB, Cesta na Brdo 109 Na ogled je razstava ilustracij FOJZA A. ZORMANA. KI - CENTER KRIŽANKE Razstava URA JE PRIŠLA! je na ogled do 20. maja. GALERIJA PIC LEK Razstava olj, akrila in slik na svili KATJE BOLCINA-NAGELSCHMIED je na ogled do 16. junija. KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava JOŽETA BARACHINIJA je na ogled do 1. junija. GALERIJA SOU KAPELICA Razstava kiparja DARIJA KREUHA je na ogled do 31. maja. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 4. junija. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija. ILIRSKA BISTRICA GALERIJA NA VIDMU Razstava ALME DUJMOVIC je na ogled do 27. maja. JESNICE RAZSTAVNI SALON DOLIK Razstava LIKOVNA USTVARJALNOST UČENČEV OSNOVNIH SOL OBČINE JESENICE IN KRANJSKA GORA je na ogled do 7. junija. KOPER GALERIJA LOŽA, Titov trg Razstava ENZA CUCCHIJA je na ogled do 30. maja. KRANJ PREŠERNOVA HIŠA Razstava treh mlajših avtorjev MOJCE OSOJNIK, BORUTA OMERZUJA in ANDREJA STULARJA je na ogled do 21. maja. GALERIJA V MESTNI HIŠI Razstava MIR JE ZMAGA. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava skupine MI (Irena Cuk, Darko Gobja, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Rimele) je na ogled do 1. junija. VELENJE RAZSTAVIŠČE GORENJE SERVIS, Partizanska 12 Razstava slik ALBINA POLAJNARJA je na ogled do 17. junija. KC IVAN NAPOTNIK Razstava fotografij LUCIANO KLEVA. ŠTANJEL GALERIJA STOLP Razstava JANKA KASTELICA. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava kiparja FERENCA KIRALVJA je na ogled do 30. maja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST: Občinska umetnostna galerija (Trg Unita): na ogled je razstava »Od boja do svobode - Trst 1943-1945«. V galeriji Tergesteo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Galerija Cartesius: danes, 20. t.m., ob 18.30 odprtje razstave tržaškega slikarja Carmela Vranicha, ki bo trajala do 2. junija z naslednjim urnikom: vsak dan od 11.00-12.30 in od 16.30-19.30, ob nedeljah od 11.00-13.00. Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija. Art Galery: na ogled je razstava Nadje Mon-cheri. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov. OPČINE - SKD Tabor: na ogled je razstava Patrizie Devide. REPEN - Kraška hiša Do 28. t. m. bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odpr- ta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30,15-18. GORICA: Kulturni dom: do 31. t.m. razstavlja svoja dela slikar Oskar Beccia. Galerija Katoliške knjigarne: na ogled je razstava slikarja Demetrija Geja. ŠPETER - Beneška galerija: Se danes, 20. t. m., je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«. ŠTANJEL: V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled, poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. KOROŠKA 1 CELOVEC: Deželna galerija: Do 18. junija je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Bri-gitte Kordine in Huberta Matta. TINJE: Galerija Tinje: Na ogled so dela Garya Bikovnika iz New Yorka. BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. ŽALEC Gledališče Verdi - Dvora Tripcovich Operna in baletna sezon 15 „ ,n 20. t. m. ob 20.30 .) opera U. Giordan ca«. Režija Bepp® :i. u itvi jutri, 21. t. m., ou i (red D) in v torek, ^ ib 20.30 (red E). a_ a vstopnic in rezerv pnice 10.000 lir. j V sredo, 24. t. m., ob 18-»Ura z...« recital soprani® Laure Niculescu. Vstopnl 5.000 lir. Gledališče Miela u V ponedeljek, 22. t.m-' 21.00 - Koncert glasben skupine Laibach. Laboratorij P - bivša um bolnica Trst v vabi v nedeljo, 28. t.m--22. uri na koncert skuP! ,u »2227» iz Ljubljane ob izm zadnjega CD. Ob 20. un ^ otvoritev razstave gra ll ra! plakatov, stripov in f°t08 fij ter predvajanje videosp tov skupine Strip Gore. RICMANJE - Promenado1 koncerti .... Jutri, 21. t. m., ob 17. uri sta nastopili godbi Corp bandistico Como di R°saZ.pr (Videm) in Pihalni orkes SVEA (Zagorje ob Savi)' Zgonik - Športni center Danes, 20. t. m., ob zu. slavnostni koncert Trza ga partizanskega PeVSMo-zbora Finko Tomažič °° letnici osvoboditve. Na k j certu bodo predstavili nove kasete in CD ploSCO- GORICA Kulturni dom „g V sredo, 24. t. m., ob 2 • prireja Slovenski cenjeL,„! glasbeno vzgojo E. Kom koncert ruskega piaI Igorja Lazka, Na progra Beethovnove, Bartokove, chmaninove in De Fal skladbe. KUHAJTE Z NAMI Sobota, 20. maja 1995 JEDILNIK *a vsak dan Ponedeljek; porova juha z ocvrtimi kruhki, mesni nare-(dorucak) po dunajsko, zeljnata solata lorek: korenčkova juha z zdrobom, telečja rižota, zelena solata Sreda; kostna juha z vlivanci, goveji golaž, polenta, berivka Roblek; cvetačna juha, pražena jetrca, kruh, paradžniko-vo solata Petek; prežgana juha, oslic po tržaško, krompir v kosih, zelena solata Sobota; paradižnikova juha z rižem, hrenovke na žaru, froncosld krompir ^edeljsko kosilo; goveja juha z domačimi rezanci, sese-kljani telečji zrezki, ohrovtov narastek, sestavljena solata, nodevana peCena jabolka Sesekljani telečji zrezki za 4 osebe: v Pol kilograma drobno sesekljane teletine vmešamo dve v mleko namočeni in dobro ožeti žemlji, eno jajce, žlico ^sekljanega peteršilja, listič sesekljanega žajblja, sol, po-Perin žlico belih drobtinic. Oblikujemo podolgovate zrezke, jih povaljamo v drobtini-Cah, opečemo na obeh straneh. Ko so pečeni, na vsakega Položimo tanko rezino svežega pamdiznika, pokrijemo z mzino topljivega sira, pokrijemo s pokrovko ter Se nekaj mimit pečemo, da se sir stopi. Ohrovtov narastek za 4 osebe: Kilogram grobo zrezanega ohrovta prevremo v vodi, ki smo ji dodali dva stroka Česna in SCep mlete kumine ter s°li. Ohlajenemu in dobro odcejenemu ohrortu primešamo bešamel in sneg dveh beljakov. V namaščen pekač zložimo zmes in pečemo 40 minut pri 200 stopinjah, if je pecica dovolj velika, lahko zraven spečemo tudi nadevana jabolka. Izdolbena jabolka na hitro prevremo v siodld, z limono okisani vodi, napolnimo z dobro marme-lado, na vsakega damo za oreh masla in zapečemo. Po-sbeZemo jih s stepeno sladko smetano. REKLI SO Slavni jedci , Tudi Pascal in Schopen-j^er sta zagovarjala slado- Pesnik Franz V Jtekoc izračunal, ^ k tega je sklej “aPaCno, če o tem pičimo. Po nj /JPenju bi jed up ^ali imeti za bi •a dni in dejanj. Tudi nekateri sl p men njimi ti ^cal in Artur Si '1®t’ ki sta se sicer sveta in življ« Tati gostišča, kar '“J0 zahajala, se j odmaknjenost oc zelo verjetno je, da sta se po dobri jedi z veliko bolj veselim pogledom spet zazrla v svet - nekako po zgledu Oscarja VVilda, ki je nekoč zajedljivo zapisal: »Po dobri jedi lahko oprostimo vsem ljudem, celo sorodnikom.« In da modrega Immanuela Kanta, ki je sam do nadrobnosti poskrbel za jedilnik v svojem gospodinjstvu in imel natančno kartoteko, v katero je zapisoval jedi svojih najljubših prijateljev, ne omenjamo še enkrat ter da o Alexandru Dumasu starejšem, ki ni napisal samo Treh mušketirjev, temveč tudi kuharski leksikon v več knjigah, ne izgubljamo besed... Pijače - takšne in dmgačne Prape Prapeji so bili prvotno pijače iz različnih likerjev, servi-v kozarčkih za likerje. Danes pa pod tem imenom Vse bolj razumemo mešanice ledu, jajc, mleka, sadnih sokov in alkohola, sifona itn. Vse sestavine dobro ohla-Jerie zmeljemo (kot je navedeno v receptih) z elektri-Onim mešalnikom in serviramo v velikih kozarcih. Prape z banano V41 mleka, 1/2 dl sladke smetane, 2 banani, 4 kocke le-at)’ sladkor po okusu, 1 celo jajce. Vse sestavine dve P^nuti meljemo z mešalnikom, serviramo v visokih ko-f^cih, na rob kozarca za dekoracijo zataknemo rezino banane. Koktajl Koktajli so ledenomrzle mešane alkoholne in druge pi-)aCe, ki jim večkrat dodamo tudi sadje. Sodobni koktajh a° tudi brez alkohola. Vsi so hlajeni z ledom. Koktajlom .^o na koncu dodamo nekaj kapljic limoninega olja 12 Pupin, seveda če limone niso škropljene in je lupina Ueuzitna. Stisnemo košček lupinice s palcem in kazal-a®ui in iztisnemo olje naravnost v kozarec. Serviramo Ju) s slamico - če smo pijači dodali sadje, pa z barsko uco ah plastičnim zobotrebcem - v kozarcih v obliki keliha. Kavni koktajl otrebujemo dve skodelici mleka, 2 žlički smetane, 2 ^čki sladkorja, skodelico zelo močne prave kave, 1 rumenjak, 3 žlice dobrega konjaka. Vse sestavine dobro pešamo z metlico ali električnim mešalnikom (sesta-yUe morajo biti dobro ohlajene) in serviramo v večjih DROBCI IZ ZGODOVINE ZAČIMBNIH RASTLIN Nepogrešljiv ščepec vonja in okusa Šetraj - srečno zelišče Rastlina ima razvejana, močna stebla z ozkimi temnozelenimi listi in rožnate do lila cvetove. Ima močan dišeče poprast okus in je nepogrešljiv pri kuhanju stročjega fižola, pri pripravi različnih enolončnic ter pri jedeh iz krompirja. Uspeva od aprila v topli gredi, od maja pa na prostem, na sončni legi, najbolje ob robu fižolove gredice, saj varuje fižol pred uš-mi. Dobro uspeva tudi v zabojčkih z drugimi zelišči na balkonu. Uporabljamo svežega ali posušenega. »Veš, šetraj šteje k srečnim zeliščem,« je Mauri-ceu Messegueu govoril oče, pa je Sele kot odrasel mož doumel te očetove besede. Včasih menihi v samostanskih vrtovih niso smeh saditi šetraja, in Maurice je šele pozneje izvedel, da vsa tista zelišča, ki jih je oče sramežljivo imenoval »srečna zelišča«, pospešujejo ljubezen. Legenda bi rada besedo »sarriette« (fr. ša-traj) izpeljala iz besede satir. Najbrž je ta modrost malce za lase privlečena, beremo pri Messegueu. Toda če so dali tako imenitno ime, tega najbrž niso storili samo po naključju. Kakor satiri - veseljaki in piskači, ki so nekdaj zapeljevali nimfe - tudi danes ljudje, ki žvečijo šetraj, menijo, da se njihov ljubezenski žar podeseteri. Zakonski ženi, ki je zaskrbljena zaradi ravnodušnosti svojega moža, Messegue svetuje: vzemite vejico suhega šetraja, zdrobite jo med dlanmi, z njim izdatno potresite na žaru pečeno meso in ponudite možu. Tako bo šetraj tudi pojedel, ne pa potisnil na rob krožnika in ga zavrgel kot okras. Ne obljubim sicer večne spolne moči, če enkrat použijete vejico šetraja. Trdim pa, da ima par, ki vse življenje uživa spodbujajočo hrano (obilo česna, zelene, sladkega janeža in šetraja) več upanja, da doživi tisto pravo srečo, kot tisti, ki take hrane ne uživa. Popravek - Žajbelj Šetraj (Saturea hortensis) DOBRO JE VEDETI Ko kupujete meso Ko kupujete meso, je dobro vedeti, kateri deli so najbolj primerni za pripravo različnih jedi Deli govejega mesa in uporaba 1. bočnik, najtrši del mesa, primeren za golaž 2. stegno, primemo za zrezke in pečenko 3. simbas ali ledja, primerna za pečenje na hitro 4. pljučna pečenka ali file, primerna za pečenje na žaru in po angleško 5. trebuševina ali flam, primerna za kuhanje 6. bržola, primerna za pečenje na žaru in kuhanje 7. rebra, primerna za kuhanje 8. robček, primeren za kuhanje 9. podplečna bržola, primerna za kuhanje in pečenje 10. pleče, primemo za pečenje in dušenje 11. prsi, primerne za kuhanje 12. vrat, primeren za pečenje in kuhanje 13. glava, primerna za kostno juho; smrček ali gobec, primeren za pripravo v solati ali enolončnici; rep, odličen za juhe; noge, za pripravo žolice in aspika Rubriko je pripravila: Katarina Lavs SOPHIA LOREN V kuhinji z ljubeznijo^ Pred »poroko« testenin s paradižnikom Nihče ni ohranil kronike o prvem srečanju med špageti ah rezanci in paradižnikovo omako; to pa se je zgodilo, ko je eksotični paradižnik konec 17. stoletja postal ena od poslastic neapeljske kuhinje. Pred »poroko« testenin s paradižnikom pa so bili priljubljeni recepti, ki imajo več različic; jaz jih imam rada še danes. Najprej vam bom zaupala svojo, potem bom pa nakazala še drage. Špageti s česnom in oljem Za 6 oseb vrzite skuhajte 600 g testenin. Medtem pripravite omako: v ponvi ali kozici (najboljša je črna železna ponev) segrejete 12 žlic olivnega olja, 6 ne preveč drobno sesekljanih strokov česna, 50 g sardelnega masla (tega dobite tako, da pretlačite v možnarju sardelne filete z nekaj kapljami olja), ščep soh, ščep črnega, pravkar zmletega popra in ščep sesekljanega peteršilja. Pražite nekaj minut. Omaka je pripravljena, ko dobi zlato, ne preveč temno barvo. Zdaj stresite v ponev špagete, ki so se pravkar skuhali »al dente«, kuhajte jih z omako še kakšno minuto, da se omaka enakomerno porazdeli. Na koncu jih stresite v jušnik in začinite s pikantnim ovčjim sirom. Spremembe: 1. Delamo po istem receptu, toda opu-stimo ovčji sir in ponudimo špagete s solato. 2. Opusi-tmo sardele in namesto popra dodamo rdečo papriko, ki smo jo sesekljali ali narezali na koščke. Špageti z omako iz artičok Za šest oseb potrebujete 600 g špagetov. Omako pripravite iz 6 dobro očiščenih artičok, katerim ste odstranili zunanje liste in skrajni konec kocena, ki je bolj olesenel. Artičoke in preostali del kocena razrežete na krhlje. Vse skupaj dajte za 20 minut v vodo, ki ste jo okisali z limoninim sokom. Medtem vlijte v kozico 2 žlici olja na osebo, 2 ali 3 seskljane stroke česna in dobro pest peteršilja, dodajte artičoke in kuhajte približno 40 minut, dokler ne nastane precej gosta omaka. Z omako začinite špagete, ki ste jih skuhali »al dente« in dobro odcedili. Ni jih treba potresti z nastrganim sirom, saj je okus artičok zelo zanimiv. O še enem mojih priljubljenih receptov za pripravo špagetov pa kdaj drugič. To so špageti z lovorom, jedla pa sem jih pri prijatelju, ki je hotel proslaviti mojega oskarja za film Ciocara iz leta 1961. Namesto da bi mi dal lovorov venec - tako je rekel - mi je raje dal poskusih aromo lovora v omaki... Foto: Secchiarolli KUHARSKI SLOVARČEK V kuharskih receptih pogosto naletimo na izraze, katerih pomen nam je manj znan, se pa v mednarodni kuhinji večkrat uporabljajo. Nekaj smo jih zbrali in na kratko opisali. GGGGG Garniranje To je oblaganje glavne jedi z ustreznimi prilogami, ki jed dopolnjujejo v estetsko celoto in hkrati popolno jed. GGGGG Garnitura Garnitura je izraz, ki se v kuharskih knjigah pojavlja za oznako posameznih jedi ah samo živil, s katerimi obložimo glavno jed (na primer zelenjavna garnitura za oblogo pečenke). Garnitura pa se lahko imenuje tudi jušna zakuha ah vložek. GGGGG Glaziranje Slana in pikantna živila tanko premažemo z aspikom, sladka z želejem ali jih oblijemo z glazuro. Vsi ti oblivi se na zraku hitro strdijo in naredi se tanek film ali kozica, ki se sveti. Meso in zele-njaVo pa glaziramo že med pečenjem ali dušenjem, ko ga oblivamo s sokom iz pekača ah dušimo z maščobo. Površina postane lepo svetleča. Sobota, 20. maja 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO IZLET ZA KONEC TEDNA Skrivnosti niso za devetimi vodami Vitez je hčerko, grad in sebe zakartal s hudičem Izrazita dvojnost izleta na Zbiljsko jezero je več kot privlačna: najprej se s čolnom zapeljemo po jezeru, potem se vzpnemo do Starega gradu, ki Se vedno kraljuje nad Smlednikom. Čeprav stoji le na 515 metrov visoki vzpetini, je razgled z njega imeniten in tudi doživetje občutka minulih časov ob razvalinah ni nekaj vsakdanjega. Odkar stoji hidroelektrarna v Medvodah, Zbiljsko jezero privlači ribiče in vodne romantike željne obiskovalce, v poletni vročini pa marsikdo skoči v spet dokaj čisto vodo. Ce se želimo po jezeru zapeljati s čolnom, ga najamemo v Zbiljah tik ob je- zeru. Ob nedeljah jih izposojajo od desete ure pa do mraka, med tednom pa popoldne od druge ure. Ker s čolnom po vodni gladini ne gre hitro, si med veslanjem lahko v miru ogledamo raznolike podobe narave ob vodnem svetu, sicer spremenjene zaradi jezu in hidroelektarne, vendar spet po svoje lepe. Široka mirna gladina jezera vabi kar naprej, s tega na oni breg, tako da je možnosti za razgibavanje med veslanjem več kot dovolj. Lahko odveslamo ob toku navzgor, kjer se jezero čedalje bolj zožuje v rečno obliko, ki jo spet preseka pregrada hidroelektrarne Mavčiče. Za njo se razši- Odsev raznolikih podob narave rja Trbojsko jezero, ki je pred devetimi leti pod seboj pokopalo slikovito sotesko Zarico, ki jo je Sava izjedla v konglomeratu. Ko imamo dovolj veslanja, se v nadaljevanju izleta lahko odločimo za prijeten sprehod na Stari grad. Iz Smlednika na drugem bregu Zbiljskega jezera drži na vrh makadamska cesta, vendar lahko izberemo kakšno od steza, ki se vijejo proti gradu. Ena od njih gre mimo Kalvarije, štirinajstih kapelic križevega pota, ki stojijo na zahodnem pobočju »grajske« vzpetine. Kalvarijo so obnovili pred tremi leti, 220 let po njenem nastanku. Z malce domišljije lahko na vrhu vzpetine med razvalinami gradu vstopimo v preteklost. V čase, ko je vzpetina izstopala zaradi lege nad pomembno prometno potjo, ki je držala iz Savinjske doline skozi Tuhinjsko dolino v Kamnik, mimo Smlednika v Škofjo Loko, od tam proti Baški grapi in po njej na Tolminsko in v Furlanijo. Tako na vzpetini nad Savo nenadoma postanemo povezani s svetom - v drugem času in istem prostoru. Toda čas je nekdaj pomembno utrdbo, ki jo viri prvič omenjajo v 12. stoletju, že močno spremenil. Začel si jo je prilaščati v 17. stoletju, ko je takratni lastnik grof Verdenberg začel graditi graščino na ravninskem svetu v Valburgi. V Stari grad so se naselile skrivnosti, med ljudmi so zaživele pripovedke. Ena od njih pravi, da razvaline skrivajo neizmerne zaklade. Pazi jih zakleta hčerka viteza, ki je vse - grad, hčerko in sebe - izgubil v kockanju s hudičem. Razen tega, da se okoli njih se vedno razpredajo skrivnosti, so razvaline danes pomembne zaradi ohranjene srednjeveške zasnove, ki se je pri gradovih takratnega časa zaradi prezidav in obnavljanj večinoma spremenila in izgubila. Stari grad poleg poti v preteklost vabi Se na obširni razgled v daljave. Onstran Sorškega polja mrgolijo grebeni Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja, v ozadju rastejo v nebo vrhovi Julijskih Alp in Karavank, oko se ustavi na Krimu, na bližnji Šmarni gori... To je zaklad, ki ga ponujajo razvaline. V sončnem, vetrovnem dnevu se razširi do največjih daljav, v sivih pomladanskih dneh preseneča z dramatiko deževnih oblakov nad pokrajino. Do Starega gradu drži tudi več označenih poti iz Zapog, Hraš in Skaručne. Slednja se vije skozi čudovite borove gozdove, na izbiro pa imamo pravzaprav dve poti z istim izhodiščem, po katerih pridemo na vrh v približno uri časa. Bolj privlačna je pot čez Zapoški hrib, ki na izletniški karti Ljubljana - okolica sploh ni vrisana. Od vseh omenjenih poti na njej najdemo le drugo pot iz Skaručne proti Smledniku oziroma Staremu gradu. Tekst in foto: Dario Cortese S te strani je tudi Šmarna gora drugačna Stari grad nad Smlednikom že več kot 300 let gloda zob časa SKANDINAVSKA KRIŽANKA lili 270 SLOV. ROKOMETAŠ (ROMAN) PRERA- ČUNLJIV PRILAGOD- LJIVEC PROTE- STANTSKI PRIDIGAR RIJEKA OZEBLINA TEKOČINA ZA VSAKDANJO RABO FIN. VOZNIK RELIJA VATANEN TIS0CINA TIS0CINE ELIZABETH TAVLOR VISOK MOŠKI GLAS MENIČNO JAMSTVO AVTOR MARKO BOKALIČ RADIJEC KANONI NAZADNJAK SLADEK SOK RASTLIN RUSKI PISATEU (JURU) G0SCA, GRMOVJE NOVA ZELANDIJA NAVPIČEN CEVAST PREHOD NAJSTAREJ- PREV0D SVETEGA PISMA MERA ZA DEBELINE CEVI, INC pesniško IMEZA IRSKO^ ZDRAVILNA RASTLINA OSTREGA VONJA KRAJ MED ČRNOMLJEM IN DOL. TOPLICAMI POSTA- VITEV DRAME NA ODER URESNI- ČEVALEC RIBIŠKA PRIPRAVA SEMOV, HAMOV, IN JAFETOV 0CE RIM. JAVNI NADZORNIK ZAČETEK BIVANJA SL. PESNIK IN PREVAJALEC (SEVERIN) PIVO ST. SLOVANOV NEASVALT. CESTNA P0VRS. MALO- PRIDNEŽ DIRKALIŠČE V ITALIJI MLEČNA JED POLET NEKD.AM. TENISACICA ICHRIS) AMERICAN V NEM.0K0UU EST.SAHIST (LEMBIT) HUNSKI KRALJ, SUROV OSVAJALEC FR. PISEC (EMILE) SLABSA VOLNENA ODEJA AZIJSKA PALMA PODPORNIK UMETNOSTI VEČJI KOS POHIŠTVA DENAR (SAUIV0) DELOVNO NAVDUŠENJE GONJENJE JELENOV ANTIČNO BRENKALO GLAS PRI POLJUBU FR. IGRALEC (MAURICE) KRAVJI MLEČNI ORGAN IGRALKA ULLMANN ALIDA VALLI SRBSKO MESTO NA HRVAŠKEM MOLIBDEN DVOKOLESNI ROČNI VOZIČEK ELIPSAST KROŽNIK POGORJE V ARABIJI EGIPC. DRZ.B0G Z ZEMLJO POMEŠANI LESNI ODPADKI NAJVECJA ALB. LUKA K0ZN0 VNETJE NASILNA TATVINA TROPSKA PAPIGA STARA ASIRSKA PRESTOL- NICA LIBIJSKI KRALJ V LETIH 1950-69 NESKRBNA ZENSKA PREBIVALEC JADRAN. POLOTOKA MANE- KENKA CAMPBELL BLAŽILNIK PRI MOTOR. VOZILIH KUTINA NJ0RKA ENOTA ZA JAKOST EL. TOKA TELESNA POŠKODBA PARIŠKA PRa STITUTKA IZ ZOLAJEVEGA ROMANA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI Sobota, 20. maja 1995 Katera pot je prava? a b c d e f g h KorCnoj - A.Grosar / Ptuj 1995 Slovenski mednarodni mojster Grosar je spoznal, da ne more uspeSno braniti polja e6, ki ga napadajo tri bele figure.Odločil se je za proti akcijo in vdor Črne trdnjave na drugo vrsto. Toda železni Viktor, ki je na potezi, ni držal križem rok, temveč je učinkovito udaril v Cmi tabor. Poglejmo izredno lep zaključek partije! Rešitev naloge Velemojster KorCnoj najprej vzame Črnega, skakača l.Le6: in po l...Tb2 se kmeta 2.Lf7:+ Kg7 3.De6! V cmi tabor je zdaj vstopila bela dama! Po 3...De3: 4.Df6+ Kh6 5.Dg5+ Kg7 6.Tg6:+! Za vsiljen napad belih figur se žrtvuje trdnjava! Cmi le za nekaj potez podaljša konec partije in se po 6...Kf7 7.Df5+ Ke7 8.Te6+ pred matom tudi vda! Silvo Kovač KRIŽANKA Vodoravno: 1. živahno in zanimivo dogajanje, 5. poljubna novejša filozofska ali literarna smer, 9. atol v otočju Tuamotu, 10. nekdanji španski smučarski letalec (Bernard), 11. francosko otočje v južnem delu Indijskega oceana, 13. gorski reševalni Čoln, 14. velika potna kaplja, 15. evropsko gorstvo, 17. kraj na robu Ljubljanskega barja, 18. posoda za umetanje smetane, 20. del voza, 21. oznaka za ribonuklein-sko kislino, 22. francoski gledališki igralec in režiser (Jean), 24. latinski veznik, 25. v indijski jogi izraz za kanale v astralnem telesu, skozi katere teče prana, 26. pisana evropska žolna, 28. mesto na Madžarskem, 31. podelitev doktorskega naslova, 33. napis na Kristusovem križu, 34. prvotna grška muza petja, 35. reka na zahodu Nemčije, 36. obramba. Navpično: 1. reka, ki teCe skozi Velenje, 2. kraj pod Kočevsko Malo goro, 3. tuja oblika ženskega imena Marjana, 4. jadranski otok, 5. reka, ki teCe skozi Grenoble, 6. francoski pisatelj (Emile), 7. otožna pesem, 8. vodilni uslužbenec podjetja, 12. sredstvo za uspavanje, 16. avtomobilska oznaka Ljubljane, 18. regula, 19. oddelek za notranje bolezni, 20. angleški igralec in režiser (Laurence), 23. latinska okrajšava za idem, 25. nestanovitnost, 27. petero Mojzesovih knjig, 29. žitarica, 30. ameriški filmski igralec (James, film Misery), 32. ime nekdanjega ameriškega plesalca Callowayja. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 • 22 23 24 • 25 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 •uerq ‘ieeg ‘epav ‘MNI ‘elpouiojd ‘oba ‘pjap ‘tpeu ‘p ‘repA ‘VNH ‘af° ‘ehnd ‘Si ‘ad[v ‘eSeis ‘pp ‘uapnSia)! ‘Biog ‘eeuv ‘maži ‘draod :ouAejopo/\ AHUsara f h Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3.- 20.4: Podali se boste na izlet v deželo resnice in si priznali marsikatero napako. Vrnili se boste trdno odločeni, da si nikdar vec ne boste zatiskati oči pred seboj. BIK 21.4.-20.5.: Spet boste godrnjati zaradi posledic nepremišljene odločitve. V zaupanju drugim ste včasih resda malce naivni, vendar to ni slabost. Zaupanje prisiljuje k poštenju. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: S svojimi dvomi boste obremenili tudi drago osebo, vendar vas bo razumela, vas podprla v prizadevanju in vas prepustila učenju na lastnih napakah. RAK 22.6. - 22.7.: Vztrajali boste pri trditvi, Čeprav vas bo vseskozi žgečkal Črviček dvoma. Ne preganjajte ga s silo, sicer se bo razvil v kačo, ki vas bo pičila naravnost v možgane. LEV 23.7. - 23.8.: Popustili boste in delali toliko, kolikor od vas zahteva dogovor. Ne pozabite na dogovor z zdravjem; ta zahteva, da danes ne grešite niti pri delu niti pri jedi. H; DEVICA 24.8.-22.9.: Uspelo vam bo pomiriti duhove med domačimi stenami. S kompromisom ne bo nihče zadovoljen, vendar bo v hiši mir. Medtem pripravite boljšo rešitev. TBUNICA 23.9. - 22.10.: Pritegniti vas bodo k dejavnosti, ki ste se ji doslej upirali z vsemi štirimi. Ko boste začutili Car sodelovanja, boste prevzeti vlogo glavnega organizatorja. ŠKORPIJON 23.10.-22. it: Kriza bo kmalu za vami. V vaše življenje bo stopil nekdo, ki vas bo spoštoval in ljubil take, kot ste. Tedaj boste zaceli razmišljati o samospremembi. STRELEC 23.11.-21.12.: Nekdo bo nadvse nežen in pozoren. Uživati boste, vendar se boste zbali odvisnosti - pa ne od njega, temveč od svoje nebogljene otročje narave. KOZOROG 22.12.-20.1.: Marsikaj, kar ste doslej povzdigovali nad oblake, boste zaCeli prezirati kot nevredno pozornosti. Zaceli boste graditi novo strategijo svojega življenja. VODNAR 21.1.-19. 2.: Pii razmišljanju o grehih Človeštva vas bo spreletela misel, da jo z vami nekaj narobe. Motite se; narobe je svet, ki noče plesati po melodijah vaših želja. RIBI 20.2. - 20.3.: Drugim boste razdelili ukaze, se umakniti v samoto in se posvetili vzvišenim ciljem. Prišli bodo za vami, napovedali stavko in vas posnemati. Ne ovirajte jih. GOTIKA V LJUBLJANI Umetnost je ogledalo časa, v katerem nastaja oj Tudi za gotiko lahko re-da je odraz dražbe-'i razmer in sprememb 12. do 16. stoletja v 'rr°pi in od 13. ter s posa-eznimi odmevi še v 18. oletje segajočimi vplivi Prvenstvo v gotski ume-i 0sti hna Francija, ki je bi-® v začetku 12. stoletja naj-°Cnejša in najbogatejša iJropska država. Njena na-i C?jenost d° višine izhaja z francoske romanike, šila-J°k in šilasti obok pa naj izšla iz arabske kulture, so jo v Evropo prinesli ^ Zarji. Gotika je v svojem aetniškem izrazu prese-rornaniko in se razvnela svetu fevdalizma, ki je do-Mjal temeljito prenovo. B°gati fevdalci, ki so ži-61 v mogočnih, a hladnih gradovih, se niso vec zadovoljevali le s stremenjem po bogastvu in vojaških uspehih, ampak so želeli živeti prefinjeno življenje, polno razkošja, dragocenih predmetov, bogato z duhovnim dogajanjem. Novosti so večinoma prihajale iz mest, zato so si fevdalci zaceli v mestih graditi hiše, da bi bili tako bližje trendom, ki so preplavljali deželo. Iz Francije se je gotika zaCela širiti na vse strani in tako lahko sredi 13. stoletja njene prve odmeve zasledimo tudi pri nas. Gotska umetnost in Slovenci Gotiko so na naša tla prinesli cistercijanci in beraški redovi sredi 13. stoletja. Tem podeželski samostani niso dišali, nove so si raje postaviti v mestih, saj so bii le tako lahko v stiku z vsemi plastmi prebivalcev. Takrat nastajajoča mesta so postala prava žarišča gotske mnetnosti. Nova umetnostna smer pa je bila zastopana v 13. in 14. stoletju tudi na podeželju, kjer so v tem Času naročniki novogradenj in njihove notranje opreme predvsem fevdalci. Kazati so se zaCele tudi pokrajinske značilnosti, ki so se diferencirale v posameznih lokalnih stavbamicah. Tudi na naših tleh gotika kaže na razmere in dogajanje tedanjega Časa in je s svojo bitjo odraz miselnosti ljudi, ki so jo ustvarjali neposredno kot njeni tvorci in posredno kot njeni naročni- ki ali uživalci njenih lepot in duhovnih danosti. Ljudstvo je umetnino doživljalo kot celoto, si ob njej oblikovalo okus in tudi duhovno zorelo. Čeprav je bil naročnik dela bogat fevdalec, je bila umetnina tako ati drugače vsem dostopna, saj je šlo največkrat za cerkev ati kose cerkvene opreme in okrasja. Tako lahko rečemo, da je gotika premošCala vse razločke med razredi. Ker je bila srednjeveška umetnost v vzgojni službi verske miselnosti, je morala biti takšna, da so jo vsi ljudje razumeli, sicer bi izgubila smisel. Človek jo je zaCel sprejemati v svoj predstavni svet, zanj je postala nepogrešljiva kot kos kruha. Čeprav se le redki spomeniki pri nas povzpnejo do evropske ravni, kaže gotika v našem prostoru svojevrsten »prostorski slog«, saj si podobe naše pokrajine težko predstavljamo brez majhnih, a proti nebu vzdi-gajoCih se vaških cerkva, znotraj poslikanih s freskami in s sv. Krištofom na zunanjem zidu, obrnjenem proti vasi. Gotika se kaže v različnih zvrsteh. Najbolj je zastopana pri cerkvah in gradovih, do izraza pa je prišla tudi pri gradnji samostanov, utrdb, mestnih obzidij in stanovanjskih hiš. Res zvesta svojemu osnovnemu konceptu je ostala le pri sakralnih objektih. Kljub vmesnim nemirnim Časom ■* od nastanka umetnine do danes - ko so bile slovenske cerkve žrtve Okno v grajski kapeli s cik-cak borduro (Foto: I. Novelli) roparskih napadov Turkov, na tuje, se je do danestSua-ko so jim nova obdobja na- nilo kar nekaj umetnin, ki dela svoje preobleke ali pa predstavljajo gotsko ume-so trgovci in preprodajalci tnost. pobirali dragocene ostanke Se nadaljuje neke dobe in jih odnašali Vera Senica 32 Sobota, 20. maja 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI r SREDIŠČ ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI* JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLOM- PLIMOVANJE Danes: ob 8.05 najnižje -40 on, ob 15.36 najvisje 27 cm, ob 21.41 najnižje 0 cm. Tubi: ob 2.03 najvisje 10 cm, ob 9.11 najnižje -32 cm, ob 16.59 najvisje 29 cm, ob 23.57 najnižje -7cm. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Norega kalifornijskega tankista je zapustila žena SAN DIEGO (KALIFORNIJA) - Preiskovalci so končno ugotovili identiteto neznanca, kijev sredo v kalifornijskem San Diegu ukradel tank in katerega so policisti ubili po nori vožnji in divjem zasledovanju. Nori tankist je 35-letni Shawn Timothy Nelson, ki je služil vojaški rok v oklepnih enotah. Kot so povedali njegovi sosedje, je Nelsona zapustila žena, tako da je treba v tem zapletu iskati vzroke za njegovo blazno dejanje. S tankom M-60, ki ga je ukradel narodni gardi, je Nelson povzročil ogromno gmotno škodo, tako da bo nanj ostal svojevrsten trajni spomin. Nemec je imel več sreče BONN - Nekemu nemškemu naborniku, ki je bržkone hotel ponoviti podvig Shavma Timothyja Nelsona iz San Diega, je v četrtek uspelo s svojim tankom leopard prevoziti kar 25 kilometrov, preden ga je policija aretirala. Kot kaže, 20-letni nabornik, ki je služboval v tiirinškem Bad Salzungenu, ni povzročil večje škode. Hotel se je le iz vojašnice odpeljati v mestece Meiningen. Po vseh cestnih predpisih je brezhibno zapeljal na državno cesto št. 19, kasneje pa se je ustavil in se predal, ko je naletel na policijsko cestno zaporo. Slednja primera norih tankistov pa nista osamljena. Leta 1981 je v italijanski Aquili neki 18-letnik v vojašnici ukradel goseničarja M113, z njim zrušil zid vojašnice in se zaletel v neko hišo. Leta 1982 je v nemškem Mannheimu ameriški vojak ukradel tank, povzročil ogromno gmotne škode in ranil tri ženske, kasneje pa je s tankom kočal v Neckarju, kjer je utonil. Leta 1987 je v nemškem Osnabrucku britanski vojak ukradel tank in z njim poskušal porušiti hišo dekleta, ki ga je zapustila. VVASHINGTON - V znanstvenem inštitutu Ambergene kalifornijskega San Carlosa je Jurski park postal stvarnost. Seveda niso obudili pretpotopnih dinozavrov, temveč le 25 milijonov let stare bakterije ali bolje rečeno bacile. Našli so jih v obliki trosov v prebavnem traku neke čebele, ki je bila vkle-ščena v jantarju (na sliki Telefoto: AP). Podvig je uspel profesorju na državni politehnični šoli San Luis Obispo Rau-lu Canu, ki je po rodu s Kube, ob pomoči svoje asistentke Monice Borucki. V članku, ki ga je profesor Raul Gano objavil v znanstveni reviji Science, je zapisano, da so v jantarju vkleščeno čebelo našli v Santu Domingu. V nje- em prebavnem traku so bili trosi illusa Sphaericusa, ki so bili zelo P obni sedanjim. Trosi so se v hrani azstopini odprli in bacili so >o sedaj so bili vsi prepričani, da 0 trosi vzdržijo desetletja a ne nu e let. Gano pa se s svojo asistent ° mejil samo na ta poizkus, saj.sta s F ločjo teh predpotopnih bacilov ničila tudi antibiotik, ki ga seda) no proučujejo. Strokovnjaki nanV0. pajo, da bo ta antibiotik uspešen P 1 nekaterim okužbam, ki so odp° a klasične antibiotike. Novinarjem p 3 Raul Gano povedal, da je v sV0J. t iboratoriju obudil tudi 135 mili)0 tare mikroorganizme. _