GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU MAJU 1980 1. POROČILO 0 DELOVANJU SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI PRI URESNIČEVANJU VARSTVA SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN ZAKONITOSTI V LETU 1979 ¦¦¦ v ¦¦¦.¦'¦¦ •:.i.:f:.iV. ¦ -; ¦.'.'. ¦¦.;-¦¦ .¦";;¦-.¦:-,, ' ;. l ¦¦". ' ¦ ' . ¦ *>'¦ ' -¦ " ". " ¦ " ¦ ¦ -.¦¦¦¦. '¦'- ¦ . ', 2. POROČILO O UPORABI ZAKONOV IN DELU TEMEUNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V UUBLJANI ZA LETO 1979 * 3. INFORMACIJA O POŽARNI VARNOSTI V OBČINI UUBLJANA VIČ-RUDNIK .'¦ ¦ v 4. ODLOČBA O UGOTOVITVI SPLOŠNEGA INTERESA ZA REKONSTRUKCIJO IN RAZŠIRITEV SKLADIŠČNIH PROSTOROV OBJEKTOV DELOVNE ORGANIZACIJE VOLAN ". i 5. ODLOK O RAZGLASITVI SPLOŠNE PREPOVEDI PROMETA Z ZEMLJIŠČI, PREPOVEDI PARCELACIJE ZEMLJIŠČ TER PREPOVEDI GRADITVE TER SPREMEMBE KULTURE ZEMLJIŠČ 6. DELEGATSKA VPRAŠANJA Poleg zadev, objavljenih v delegatski prilogi občine, bo skupščina obravnavala tudi zadeve skupščine mesta Ljubljane, ki pa bodo objavljene v delegatski prflogi skupščine mesta Ljubljane. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 6/5-1980 VABILO Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) sklicujem ^ 23. skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo . v sredo, 28. maja 1980 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB7. V ^prejem predlagam naslednji ' . DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 22. skupnega zase-danja 3. Poročilo o delovanju sodišča združenega dela v Ljubljani pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti v letu 1979 4. Poročilo o uporabi zakonov in delu Temeljnega jav-nega tožilstva v Ljubljani za leto 1979 5. Informacija o požarni varnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik 6. Poročilo in predlog o poimenovanju WZ Vnanje gorice , PREDŠEDNIK SKUPŠČINE: '¦•.¦.¦"¦ Vili Belič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 - 1, Datum: 6.5. 1980 ¦'¦ ^ ' '_ VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) . • , ¦ ¦ , ;".' )'' . '¦¦'¦;.."' skllcujem "-¦¦¦¦¦', ¦ " ¦ X:\;'v 19. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 28. maja 1980 po kondanem skupnem zaseda-nju zborov v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. -•'.'¦ . V sprejem predlagam naslednji _i DNEVNI RED: • 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 18. seje zbora 3. Uresničevanje srednjeročnega plana stanovanjske izgradnje a) uresničevanjeakcijskegaprogramainpredlogi ukre- . pov in b) predlogi SML k zakonodaji s področja stanovanj- [ skega gospodarstva (gradivo SML) 4. Predlog družbenega dogovora o ustanovitvi Zavoda za izgradnjo Ljubljane (gradivo SML) 5. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK DPZ: Emil Dolčič, I. r. ¦¦%¦¦':' ' ¦ '¦¦ ''¦¦¦¦' :f: •¦.-¦.¦¦.;:¦ .-;. ¦. ¦ '•¦¦-'¦. ¦. \ ¦¦ . SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 6.5. 1980 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 1/79) | sklicujem 24. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 28. maja 1980 po končanem skupnem zaseda-nju zborov v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 23. seje zbora 3. Uresničevanje srednjeročnega programa in plana stanovanjske izgradnje v Ljubljani (gradivo SML) 4. Družbeni dogovor o ustanovitvi Zavoda za izgradnjo Ljubljane (gradivo SML) 5. Predlog odloka o razglasitvi splošne prepovedi pro-meta z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepo-vedi graditve ter spremembe kulture zemljišč 6. Predlog odloka o ugotovitvi splošnega interesa za rekonstrukcijo in razširitev skladiščnih prostorov DO VOLAN 7. Obravnava ostalega sejnega gradiva skupščine me-sta Ljubljane in določitev delegatov za sejo ZZD SM Ljub-Ijane 8. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK ZBORA ZD: Stojan Gomezelj, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Oatum: 6/5-1980 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 24. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 28. maja 1980 po končanem skupnem zaseda-nju zborov v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB V sprejem predlagam naslednji " DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 23. seje zbora 3. Predlog odloka o razglasitvi splošne prepovedi pro-meta z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepo-vedi graditve ter spremembe kulture zemljišč 4. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za rekonstrukcijo in razširitev skladiščnih prostorov DO VOLAN 5. Uresničevanje srednjeročnega plana in programa stanovanjske izgradnje v Ljubljani (gradivo SML) 6. Predlog družbenega dogovora o ustanovitvi Zavoda za izgradnjo Ljubljane (gradivo SML) 7. Obravnava ostalega sejnega gradiva skupščine me-sta Ljublane in določitev delegatov za sejo zbora občin SML 8. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNICA ZBORA KS: Jožica Krištof, I. r. poročilo POROČILO O DELOVANJU sodišča združenega dela v Ljubljani pri uresničevanju varstva samoup-ravnih pravic in zakonitosti v letu 1979 Sodišče združenega dela v Ljubljani, ki deluje za ob-močje 16 občin celotne Ijubljanske regije in revirskih občin, želi s tem skrajšanim poročilom seznaniti čim širši krog delovnih Ijudi vsaj z delom problematike, ki se pojav-Ija pri odgovornem delovanju sodišča in istočasno izpol-njevati tudi obveznost iz čl. 4 Republiškega zakona o sodiščih združenega dela. I. Splošna problematika, obseg dela in organiziranost sodišča Po štiri in pol letnem delovanju našega splošnega sodi-šča združenega dela zlasti ugotavljamo, da se je sodišče kot nova ustavna institucija in kot poseben družbeni or-gan sodstva v samoupravnem sodstvu, res že v precejšnji meri uveljavilo na območju, kjer deluje in sicer pri varstvu samoupravnih pravic delavcev, temeljnih jn drugih orga-nizacij združenega dela ter družbene lastnine, kot po-sebna oblika samoupravnega odločanja delavcev v zdru-ženem delu. Tako je tudi v celoti opravičilo svoj obstoj, čeprav obstojajo pri delovanju sodišča še vedno nekatere objektivne in subjektivne težave, katere pa si prizadevamo v mejah možnosti čimpreje odpraviti. V drugi polovici preteklega leta se je formalno pri na-šem sodišču povečalo število poklicnih sodnikov (vključno s predsednikom sodišča) za tri dodatne sodnike, to je skupaj na 8 sodnikov. Po skoraj enoletnem precej dolgotrajnem postopku, so v mesecu septembru 1979 končno nastopili delo ti novi dodatni sodniki. Glede na daljše upravičene odsotnosti dveh sodnic, pa je bila pov-prečna mesečna zasedba poklicnih sodnikov v preteklem letu še vedno manj kot 5 sodnikov. Po temeljitem evidenti-ranju in izvedenem postopku, je bila izvoljena tudi polo-vica nepoklicnih sodnikov za potrebe našega sodišča. Tistim, ki so bili izvoljeni ob začetku poslovanja sodišča v letu 1975, je namreč potekla 4-letna mandatna doba. Po naših dosedanjih ugotovitvah, je bila zagotovljena dokaj dobra in ustrezna struktura teh novih nepoklicnih kadrov, ki se tudi sicer dobro vključujejo v delo sodišča. Obseg dela se pri našem sodišču še vedno stalno veča (glej priloženi tabeli I. in II.), čeprav se je povečanje pri-pada novih zadev v letu 1979 nekoliko bolj umirilo v primerjavi s prejšnjimi leti. Seveda pa je prdstavljal sicer rekorden pripad 1402 novih zadev v preteklem letu, ob dodatnem upoštevanju 758 nerešenih zadev iz prejšnjih let, ko je bilo tako skupaj v delu kar 2160 zadev, objektivno že dokaj velik obseg delovanja. Samo iz območja petih Ijubljanskih občin, je bilo v preteklem letii 1029 novih predlogov, oz. predstavlja odstotek tega pripada ok. 75% vsega pripada. Kljub nekaterim objektivnim težavam pa je našemu so-dišču uspelo v preteklem letu rešiti ponovno znatno več spornih zadev. S povečanimi prizadevanji poklicnega in nepoklicnega kadra je uspelo v preteklem letu rešiti na več kot 400 obravnavanih dnevih že kar 1307 zadev, to je skoraj 30% več kot leta 1978 in preko 100% veČ kot npr. leta 1976. Vsekakor gre za obseg opravljenega dela, ki je relativno res že precejšen, ki pa povzroča seveda nekatere dodatne organizacijske probleme. Pri tem naj še ome-nimo, da so skoraj 40% rešenih zadev (skupaj 517 zadev) rešili popolnoma nepoklicni sodni senati, ob večji ali manjši pomoči strokovnih sodelavcev našega sodišča in v katerih je bil tudi predsednik senata nepoklicni sodnik. Posamezni nepoklicni predsedniki senatov so npr. v pre-teklem letu rešili tudi do 50 spornih zadev, oz. povprečno ok. 20 zadev. Menimo, da je takšno njihovo sodelovanje vsekakor smatrati za izredno uspešno. V celoti se zavedamo, da še vedno predstavlja enega od največjih problemov pri zagotavljanju rednega in učinko-vitega delovanja našega sodišča, zlasti relativno večje števiio nerešenih zadev in istočasno posledica - daljše trajanje posameznih postopkov. Na takšno stanje vpliva več okoliščin (objektivnih in subjektivnih). Tako je sodišče imelo rekorden zaostanek v mesecu oktobru 1979, ko je bilo kar 956 nerešenih zadev. Od takrat dalje se vsak mesec stanje izboljšuje, zaradi maksimalno pospešenega reševanja zadev. Seveda pa vpliva na takšno stanje zlasti tudi zaenkrat še v precejšnji meri neurejeno stanje glede poslovnih prostorov (zlasti premajhno število obravnavnih dvoran). Med problemi, ki več ali manj vplivajo na uspešnost delovanja našega sodišča in ki jih bomo morali rešiti vtem letu oziroma čimpreje, pa so vsekakor: dokončna ureditev poslovnih prostorov, nadaljnje povečanje števila nepo-klicnih sodnikov, ustreznejše nagrajevanje nepoklicnih sodnikov in delno tudi nujno manjše povečanje števila administrativnih in tehničnih delavcev pri našem sodišču. Pri tem naj omenimo, da bo po vsej verjetnosti prišlo do preselitve sodišča v nove poslovne prostore v Ljubljani, Resljeva cesta 14, ki jih bo potrebno pred preselitvijo primerno adaptirati šele v drugi polovici leta 1980, oz. realno ob koncu tega leta. Povečani obseg dela (tudi po 14 obravnavnih dni v enem tednu) v zadnjem času pa znatno vpliva tudi na precej večjo obremenjenost vseh nepoklicnih sodnikov (često vabljenje k sodelovanju v sodne senate in sicer tudi do 72 krat v letu 1979). Ti se vedno v večjem številu šele neposredno pred obravna-vami nato opravičujejo, oz. celo neopravičeno izostajajo, ter s tem povzročajo večje težave v delovanju sodišča. Vsled tega nameravamo še letos ponovno predlagati upravičeno povečanje števila nepoklicnih sodnikov pri hašem sodišču (vsaj za 50%). Glede na dosedanje rela-tivno precejšnje razumevanje s strani pristojnih skupščin občin Ijubljanske in zasavske regije, utemeljeno pričaku-jemo dokončno sanacijo najbolj perečih organizacijskih problemov našega sodišča vsaj v letu 1981, del istih pa tudi že v letu 1980. II. PROBLEMATIKA SPOROV Še vedno je bilo tudi v letu 1979 v delu pri Sodišču združenega dela v Ljubljani največ spornih zadev iz po-dročja delovnih razmerij in drugih medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu in sicer še vedno ok. 90% vseh zadev. Glede na dogovorjen omejen obseg tega poročila, posredujemo v obravnavanje le del te problematike. Več ali manj še vedno izredno aktualno področje našega delo-vanja (pripad spornih zadev) namreč predstavljajo: Denarni zahtevki - osebni dohodkl Iz statističnih podatkov je razvidno, da največ sporov (697 ali 49%) pred tukajšnjim sodiščem izvira iz denarnih terjatev delavcev napram OZD. Iz strukture sporov pa sledi, da največ sporov izhaja iz naslova delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (387 ali 55%), 310 ali 45% sporov pa se nanaša na pogodbene obveznosti (štipendijske ali posojilne pogodbe) ter odškodnine. Pre-težno večino sporov iz prvonavedene kategorije predstav-Ijajo spori delavcev zaradi nezakonite uporabe osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke, nepravilno obračunanega osebnega dohodka, kršitev pravic na na-domestilo iz naslova minulega dela, zaradi nezakonite uporabe določil samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov o nagrajevanju (nadomestilo za neizrab-Ijeni letni dopust, za delo v podaljšanem delovnem času, dodatka za ločeno življenje, stroškov za prevoz na delo in z dela, terenskega dodatka itd...). Največ teh sporov se nanaša na gospodarske organizacije, patudi nadružbene dejavnosti (zdravstvo, prosveta). Samoupravni spori iz naslova delitve in udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke nastajajo predvsem zaradi neustrezne vsebine samoupravnih splošnih aktov, ki določajo osnove in merila, po katerih se razporeja čisti dohodek temeljne organizacije, ki so se med drugim za-radi izteka zakonskih rokov koncem leta 1977 sprejemali »po hitrem postopku« brez vsebinskih javnih razprav, včasih celo v nasprotju z določilom čl. 463 ZZD - kar na zborih delavcev (delnih ali celo po delavskem svetu). Eden izmed vzrokov za neustrezno ureditev stanja na področju delitve sredstev za osebne dohodke je tudi nespoštovanje zakonskih določb o obveznem planiranju, saj se ugotav-Ija, da organizacijezdruženega dela ali sploh nimajo plan-skih dokumentov, če pa jih imajo, le-ti ne vsebujejo bi-stvenih elementov kot so struktura delitve osebnega do-hodka na podlagi tekočega minulega dela, investicije, že prevzete obveznosti do drugih itd... Ugotavlja se nadalje, da v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij ni ustreznih določb glede določitve minimalnega čistega dohodka, sredstev rezerv, določitvi dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, kriterijev kvali-tete, kvantitete gospodarnosti itd... Prav tako ni natanč-nejših določb glede odvisnosti mase sredstev za osebne dohodke od minulega dela in inovaci}, čeprav so od tega osebnega dohodka oz. nadomestila odvisne tudi druge pravice delavcev (pokojninska osnova, nadomestilo za čas delovne nezmožnosti itd...). Za določanje osnov osebnega dohodka je pomemben tudi samoupravni splošni akt o razvidu del in nalog, s katerim se določa vsebina posameznih del oz. nalog ter pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec, da je lahko razpo-rejen na posamezna dela oz. naloge. Osnova osebnega dohodka pa je neposredno odvisna od sestavljenosti po-samezne delovne naloge, oz. od zahtevnosti pogojev za njeno izvrševanje. Ugotavlja se, da številni samoupravni splošni akti ne urejajo ustrezno določbe člena 19 ZDR, kar ima za posledico neustrezno ovrednotenje posameznih del in nalog. Pri tem je še omeniti, da so mnoge norme samoupravnih splošnih aktov, s katerimi se urejajo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke tako zamotane, nejasne in neprecizno formulirane, da so delavcu premalo razumljive ter tako nedostopne. Tudi to je eden izmed vzrokov, ki vpliva na število zahtev za sodno varstvo. Ne moremo tudi mimo dejstva, da bi se lahko vsaj del spornih zadev rešil v samih temeljnih organizacijah, če ne bi slednje vztrajale pri odločitvi sodišča. V večini primerov so bili spori iz tega področja, ki so jih sprožili delavci napram svojim temeljnim organizacijam utemeljeni in so bile izdane odločbe v njihovo korist. Nekaj pa je bilo primerov, ko so bili njihovi zahtevki zavrnjeni. To predvsem v tistih primerih, kjerso delavci, ki so zahtevali, da se njihova dela in naloge razvrstijo v drugo, ustreznejšo funkcionalno skupino in so v bistvu zahtevali spremembo samoupravnega splošnega akta. V pristojnosti sodišča pa ni, da bi lahko spreminjalo do-ločbe samoupravnih splošnih aktov temveč lahko v skladu s 26. točko 2. odstavka 18. člena Zveznega zakona o sodiščih združenega dela odloča le o skladnosti samo-upravnega splošnega akta z drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi mora biti skladen. Večje število sporov se nanaša tudi na neutemeljeno zniževanje osebnega dohodka delavcem iz razloga, ker slednji niso imeli potrebne strokovne izobrazbe, pri tem pa se ni upošteval njihov delovni prispevek. Ker je delav-čev osebni dohodek odvisen zgolj od njegovega pri-spevka k ustvarjanju dohodka temeljne organizacije, ne pa od njegove strokovne izobrazbe, ki je predvidena za dela in naloge, ki jih opravlja, je sodišče takim zahtevkom ugodilo. Ti spori izhajajo v večini primerov s področja prosvete, kulture in zdravstva. stališča predlagatelja Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 63. seji dne 2/4-1980 obravnaval poročilo o delo-vanju Sodišča združenega dela v Ljubljani za leto 1979 in ga posreduje delegatski skupščini v obravnavo in spre-jem. Izvršni svet SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA V LJUBUANI STATISTIČNI PODATKI O DELU TABELA 1 za čas od 1.7. do 31.12.1975 odl.l. do 31.12.1976 od 1.1. do 31.12.1977 od 1.1. do 31.12.1978 od. 1.1. do 31.12.1979 Nereiene zadeve v začetku dobe FVipad novih zadev 393 Vseh zadev v delu 393 PREDLAGATEU: A) delavec 355 B) pravna oseba 37 q dps ' l Č) sindikcrt D) družbenopolitična skupnost Izdani začasni ukrepi 20 Predlogi ustavnemu sodišču 3 ReSene zadeve (skupaj) 159 NereJene zadeve na lconcu dobe 234 234 331 445 758 738 1077 1353 1402 972 1408 1798 2160 573 851 1039 1010 160 215 279 370 5 9 35 17 1 - 1 1 - 4 8 12 14 5 5 4 3 2 64T 963 1040 1307 331 445 758 853 SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA V UUBUANI PODATKI O ŠTEVILU SPORNIH ZADEV PO OBČINAH TABELA II Občino 1 975 pri pod reieno 1976 pripod reženo 1 977 pripod reženo 197 8 pri pod reženo 197' P"P°d Domžale 14 9 10 7 27 24 59 36 55 52 Grosuplje 3 - 9 10 30 25 25 14 23 22 Hrastnik 3 1 4 5 12 10 10 5 10 12 Kamnik 11 2 ¦ 25 29 27 20 52 36 43 44 ," Kočevje 15 5 18 20 27 25 38 31 38 38 Litija 8 2 2 8 9 2 12 8 20 26 Lj.-Bežiyad 53 16 95 98 110 100 154 102 166 166 Lj.-Center 119 44 292 223 416 378 394 355 420 401 Lj. -Motfe - Polje 36 14 89 74 122 119 175 126 183 158 Lj.-ŠiSka 70 36 112 93 174 141 217 184 181 174 Lj. - Vič-Rudnik 21 8 39 31 55 58 124 78 79 96 bsgotec 3 3 5 14 7 15 10 11 11 Ribnica 2 1 4 4 11 7 10 9 12 6 Trbovlje 15 6 18 23 23 17 33 22 34 33 Vrhnika 8 4 10 7 15 18 17 10 17 14 Zagorje 8 5 4 5 12 9 15 11 18 19 ^stale občine) 22 --33 33 92 41 SKUPAJi 393 159 738 641 1077 963 1353 1040 ___U02 ____130/_________ POROČILO O UPORABI ZAKONOV In delu Temeljnega javnega tožil-stva v Ljubljani za leto 1979. 1. Organiziranost Temeljnega javnega tožilstva v Ljub-IJani Potem, ko so občinske skupščine s svojimi akti v letu 1978 zagotovile osnovne (ponekod ie minimalne) pogoje za pričetek delovanja TJT v Ljubljani, je bil pomemben del aktivnosti organa v letu 1979 namenjen organizacijskim ukrepom, pogojem za delo, samoupravnemu konstituira-nju ter notranji družbeno-politični organiziranosti. Tako je bil opravljen prevzem zadev in sredstev ukinjenih JT, izvršen razpored kadrov v novo ustanovljene enote in oddelke TJT. Izvoljeni so bili samoupravni organi in vod-stva DPO, sprejeta pa je bila tudi vrsta najnujnejših samo-upravnih aktov. Če izvzamemo čas, potreben za prevzem nove pristojnosti, so enote v Ljubljani, Domžalah, Ko-čevju, Trbovljah in na Vrhniki zagotavljale nemoteno izva-janje javno - tožilske funkcije na območju 17 občin, za katere je TJT ustanovljeno. Poseben položaj je pri tem dobila v skladu z zakonom Enota v Ljubljani, ki deluje za 5 tjubljanskih občin, SO Grosuplje in SO Litija, kjer pase v smislu specializacije za celotno območje izvaja kazenski pregon mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in pa gospo-darskih prestopkov. V tej enoti se izvršujejo tudi naloge po Zakonu o tisku in naloge v zvezi s stalno dežurno službo. Zaradi potreb po posebnem obravnavanju so bili v Enoti Ljubljana ustanovljeni oddelki za splošni in gospo-darski kriminal, za mladoletne prestopnike in gospodar-ske prestopke, specializacija pa se zagotavlja še za dolo-čena ožja področja kriminalitete (kot je promet, varstvo pri delu itd:). V okviru možnosti se je tako TJT v prvem letu svojega delovanja zadovoljivo organizacijsko izobliko-valo. To pa je lahko dobra podlaga za učinkovitejše ure-sničevanje vsebinskih ciljev ustavne preobrazbe javnega tožilstva, ki v prvem letu delovanja niso bili doseženi, zlasti še, če bodo odpravljeni vzroki, ki to najočitneje preprečujejo. TJT v Ljubljani je pričelo delovati le z 32 od potrebnih 40 pravnikov, do konca leta pa je bito to število povečano kljub večjim sproženim kadrovskim postopkom le na 33 pravnikov. Negativno pa ni vplivalo le manjše število oseb, ampak tudi dejstvo, da v dveh enotah TJT sploh nismo uspeli zagotoviti trajne kadrovske rešitve (Enota v Kočevju in Enota na Vrhniki), pa tudi to, da s prevzemom dejavno-sti bivšega okrožnega TJT (družbeno najpomembnejše zadeve) ni pnšlo k TJT ustrezno število strokovno uspo-sobljenih pravnikov (le trojica od potrebnih dvanajst). Če pri tem še upoštevamo, da med izkušenejšimi pravniki ni interesa za delo v TJT, ki je tako kadrovsko vezano na perspektivne mlade, a še neizkušene juriste, je jasno, da bo v naslednjem in nadaljnjih letih potrebno glavno po-zomost nameniti kadrovskim vprašanjem, vključno z izo-braževanjem za tožilsko delo, ter seveda s krajšanjem kadrovskih postopkov na najkrajši možni čas, saj po seda-njem stanju trajajo preko 6 mesecev. Medtem ko sistemi-zacijo pravnikov tudi spričo nezasedenosti delovnih mest ocenjujemo kot primerno, pa je obseg pomožnih opravil v letu 1979 občutno presegel zagotovljene zmogljivosti (22 oseb), ki jih bo hkrati z izpopolnjevanjem števila funkcio-narjev potrebno povečati, kolikor to dopušča sistemiza-cija (24). Delo v Enoti Ljubljana pa zavira tudi nerešeno prostorsko vprašanje, povzročeno s povečano koncentra-cijo zadev in kadrov v tej enoti. Problem je pričela reševati še v letu 1978 Skupščina mesta Ljubljane, a doslej še ni rešen. Nepravočasna rešitev prostorskega vprašanja utegne zavreti prizadevanja za kadrovsko izpopolnitev TJT.nenazadnje pa tudi normalno funkcioniranje vseh od-delkov organa v Ljubljani. 2. Aktivnost TJT pri kazenskem In gospodarsko-ka-zenskem pregonu na območju mesta. Omenjeni, predvsem kadrovski vzroki so preprečili, da bj lahko poročali o povečani učinkovitosti delovanja TJT v Ljubljani. Še posebej to velja za enoto v Ljubljani. Kljub temu, da so delavci v povprečju presegali predviden ob-seg nalog, je bilo število rešitev za okoli 20% manjše, kot v približno enaki obremenitvi leta 1978. Takšno stanje je prišlo do izraza predvsem pri pregonu polnoletnih storil-cev kaznivih dejanj, področju, na katerem je bilo pomanj-kanje kadra najočitnejše. Tako je bilo v letu 1979 z obtož-bami obravnavanih 2.461 oseb (leta 1978 - 3.139), ovadbe so bile zavržene zoper 923 oseb (1.309), postopek z izjavo pred sodiščem ustavljen pa zoper 292 oseb (482). S prei-skavo oziroma preiskovalnimi dejanji so bile zajete skupno 2.703 osebe (3.257). Hkrati je na tem področju dela poraslo število nerešenih zadev, zlasti zaradi izjemno velikega dotoka ovadb in rešenih preiskovalnih spisov ob koncu leta. Nasprotno je potekalo reševanje kazenskih zadevzoper mladoletnike, ki spadajo med prioritetne, bolj ugodno, saj je število rešitev preseglo raven prejšnjih let (591), s pri-pravljalnim postopkom pa so bilo zajete 504 mladoletne osebe (401). Enako učinkovito je bilo ukrepanje zaradi gospodar-skih prestopkov, saj ob koncu leta nerešenih zadev prak-tični ni bilo, s področja Ljubljane je bilo vloženih 267 obtožb zoper pravne in odgovorne osebe, v 110 zadevah pa je bila ovadba rešena z zavrženjem. Kljub obsežni izdajateljski dejavnosti v Ljubljani TJT v letu 1979 ni ukrepalo v okviru pooblastil za prepoved izdaje oziroma razširjanja tiskanih stvari. Na podlagi obtožb je bilo v letu 1979 izdanih sodb zoper 1.859 oseb, od tega 86% obsodilnih. V istem obdobju je bilo rešeno 100 pritožb javnega tožilstva, od tega 82 z ugoditvijo. Če upoštevamo še število ustavitev postopka po vloženi obtožnici, ki je za 50% manjša kot leto poprej, lahko ugotovimo, da je bila utemeljenost odločitev JT celo večja, kot pred preobrazbo. V mladoletniškem postopku je sicer nekaj več ustavitev postopka, vendar v celoti odpadejo na formalne razloge, ko zaradi polnoletnosti zoper mladoletne osebe ni več mogoče izrekati vzgojnih ukrepov. Pritožb v tem postopku ni bilo. Takšno je stanje tudi pri obravnavi gospodarskih pre-stopkov, kjer na manjšo obsodilnost vplivajo predvsem spremembe v organiziranosti OZD kot tudi predpisov, ki urejajo odgovomsot za prestopke. Število vloženih pri-tožb (predvsem zaradi kaizni) je izredno veltko, uspešnost pa skoraj popolna. 3. Preventivna dejavnost TJT v Lfubljani. Tožilstva so dolžna pri svojem delu proučevati po-membne družbene odnose in pojave ter z ugotovitvami pravočasno seznanjati odgovorne družbene organe. V letu 1979 je Enota v Ljubljani vložila 57 opozoril samoup-ravnim organom OZD, v katerih smo jih opozarjali na ugotovljene nepravilnosti v zvezi s poslovanjem in var-stvom družbene lastnine. Tožilstvo pa je preventivno delo-valo tudi s tem, da je omogočalo preko tiska seznanjati javnost s pomembnejšimi kazenskimi zadevami, hkrati pa smo v takšnih zadevah seznanjali z našimi ukrepi in ugo-tovitvami tudi organe DPO in DPS, katerim so bila posre-dovana še obvestila o delu TJT, poleg tega pa tudi neka-tere analize. V okviru koordinacije dela organov družbenega nadzor-stva je bilo organiziranih v letu 1979 več posvetov z aktualno tematiko. V tej zvezi smo zlasti okrepili sodelova-nje z inšpekcijskimi službami v mestu, s katerimi smo obravnavali problematiko zasebnikov-kooperantov, var-stvo pri delu ter aktualne probleme nekaterih področij gospodarskih prestopkov. 4. Osnovne značilnosti krlminalitete na območju llub-Ijanskih pbčln V letu 1979 je bilo z območja Ljubljane prijavljenih 4.894 polnoletnih oseb oziroma skoraj 6% manj kot v letu po-prej. število gospodarskih prestopkov je bilo v istem ob-dobju ravno tako izpod ravni prejšnjih let, nasprotno pa je za 23% naraslo število prijavljenih mladoletnikov. Na področju kaznivih dejanj polnoletnih oseb je kot doslej pretežni del kriminalnih aktivnosti izvršen zoper zasebno in družbeno premoženje ter varnost cestnega prometa. Pri premoženjskih deliktih je v ospredju proble-matika ožjega mestnega centra, kjer je bilo (v SO Ljub-Ijana-Center) ugotovljenih tudi največ vlomnih tatvin in ropov. Nasprotno pri težjih cestno-prometnih nezgodah prednjačijo ostale občine, zlasti Vič-Rudnik in Šiška. Za leto 1979 je dalje značilen porast kaznivih dejanj z elementi nasilja. Posebno pozomost je vzbudil v javnosti organiziran napad na Postajo milice Bežigrad, pa tudi nekateri primeri masovnega poškodovanja tujih stvari, v izvrševanje katerih so vključeni tudi mladoletniki. V pora-stu so tudi hude telesne poškodbe, napadi na uradne osebe, ki opravljajo naloge varnosti in pa nezakonite vselitve. Število umorov to oceno dopolnjuje s tem, da po naših ugotovitvah pri teh kaznivih dejanjih med motivi prevladujejo razžaljenost, objestnost in Ijubosumje. Gospodarska kazniva dejanja so bila najpogosteje ugo-tovljena na obmoSju SO Ljubljana Center. Kljub manj-šemu številu ugotavljamo vse večjo družbeno škodo, ki je stemi kaznivimi dejanji povzročena, povezana pa je zlasti z nevestnim ravnavnjem odgovornih oseb ter zlorabami položaja in zaupanja, na katerem prevečkrat temelji po-slovanje. Tu moramo predvsem omeniti primer poslov-nega odnosa med »Emono commerce« in OZD »Lesind«, y katerem so odgovorne osebe prve skrajno lahkomiselno izstavile drugi organizaciji menice za nakup lesa v skup-nem znesku preko 62 milijonov din, ne da bi imele kakrš-nekoli garancije, kar je omogočilo z neposlovnim in raz-sipniškim obnašanjem odgovornih v »Lesindu«, ki ni bil ne organizacijsko ne kadrovsko sposoben izpeljati posel, da je bil denar potrošen povsem mimo pogodbenih ob-veznosti in je nastala škoda preko 42 milijonov din. OZD »Lesind« je pri tem v stečajnem postopku. V letu 1979 so bile obravnavane tudi nekatere težje davčne zatajitve, med katerimi še zlasti izstopa zasebni obrtnik fotografske stroke iz SO Ljubljana Moste-Polje. Večje število preku- pčevanj z devizami je dokaj jasno povezano s težnjo nekaterih občanov, da bi na ta način ohranili vrednost premoženja pred negativnimi posledicami inflacije. Sicer na tem področju prevladujejo poneverbe, med temi so še zlasti zaskrbljujoče tiste, ki jih izvršujejo blagajniki v hišni samoupravi, in kazniva dejanja izdaje nekritih čekov. Banke pa so oškodovane tudi s tako imenovanimi hranil-niškimi goljufijami, ki se izvršujejoob premajhni pozorno-sti bančnih uslužbencev s potvarjanjem podatkov o do-broimetju pri banki. Precejšnje število goljufij je bilo stor-jenih tudi na škodo »Rent-a car« organizacij. V zvezi z večjim številom ovadb smo precejšnjo pozornost v lan-skem letu posvetili tudi pojavom zlorab zasebnih obrtni-kov kooperantov, za katere ugotavljamo, da v večji meri izkoriščajo neosveščeno delovno silo v pogodbenih aranžmanih z OZD s področja gradbeništva. Ovadbe za kazniva dejanja v zvezi s povzročanjem motenj na trgu so bila JT posredovana šele po koncu leta. Politična kazniva dejanja ohranjajo vse značilnosti prejšnjih let, to je maj-hen obseg, pretežno lažje oblike in razen v redkih prime-rih ostajajo tako rekoč brez posledic zaradi neuglednosti, pa tudi večinoma prisotne vinjenosti storilcev. Pri mladoletnikih vzbuja skrb predvsem ponovni pojav večjih skupin, ki kot bolj ali manj homogene celote izvršu-jejo premoženjske delikte in kršijo javni red in mir. Samo lani je bilo evidentiranih takih skupin preko 30, med kate-rimi je ena sama izvršila preko 100 kaznivih dejanj poško-dovanja tuje stvari. Skupine nastajajo in operirajo pred-vsem za Bežigradom, v šiški in na Viču, torej v delih mesta, kjer se porajajo nova naselja brez zagotovljenih možnosti za družbeno pozitivno vključevanje mladostni-kov. Na področju gospodarskih prestopkov je bilo možno ugotoviti spričo vse manjšega števila obtožb izboljšano plačilno disciplino porabnikov družbenih sredstev. Le v enem primeru (»Lesind«) dolžnik dejansko ni razpolagal s sredstvi za plačilo obveznosti. Kršitve cen so večinoma vezane na nepravilno kombiniranje maržnega in rabat-nega sistema in zaračunavanja višjih cen od evidentiranih. V primerjavi s prejšnjimi leti je število kršitev manjše, manjša pa je tudi na ta način pridobljena premoženjska korist. 5. SMep Ustavna preobrazba je proces, v katerem enotno delo-vanje lahko predstavlja le začetek. Uspešnejše uresniče-vanje vsebinskih ciljev, med katerimi je tudi gotovo večja učinkovitost dela, pa je bilo v letu 1979 občutno ovirano zaradi nezagotovljenih pogojev, kadrovskih in prostor-skih. Zato menim, da bo treba vse takšne ovire z angažira-nim ukrepanjem pristojnih družbeno-političnih skupnosti pravočasno odstraniti in ustvariti stanje, pri katerem bo možno v dejavnost javnega tožilstva pritegniti ne le nove kadre, ampak preprečiti odhajanje izkušenejših funkcio-narjev v druge dejavnosti. Delo v javnem tožiistvu terja daljši čas usposabljanja in izkušnje še posebej v času, ko ugotavljamo zahtevnejšo strukturo kaznivih dejanj. stališča predlagatelja Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 62. seji dne 26. marca 1980 obravnaval poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani za leto 1979 in ga posreduje delegatski skupščini v obravnavo in spre-jem. Izvršni svet INFORMACIJA O POŽARNI VARNOSTI V občini Ljubljana Vič-Rudnik V skladu z razvojem našega političnega sistema in utrje-vanja samoupravnega položaja delavcev v združenem delu in družbi moramo zagotoviti učinkovito zaščito de-lovnih Ijudi, družbenega in zasebnega premoženja pred požari. Požama varnost kot dejavnost posebnega družbenega pomena je ena izmed aktualnih natog samozaščitne aktiv-nosti in je kot taka v ospredju politične pozornosti in akcije subjektivnih in samoupravnih sil družbe. V zadnjih letih ugotavljamo, da se število požarov bi-stveno ne povečuje, nasprotno pa požarna škoda zav-zema vse večje razsežnosti. Tu gre pogosto za veliko izgubo družbenih sredstev, rezultat dolgoletnega dela in vlaganj delovnih Ijudi. SIS za varstvo pred požarom občine Vič-Rudnik skupaj z Občinsko gasilsko zvezo sprovaja svoje samoupravno delovanje in sprejema ustrezne sklepe za izboljšanje po-žarne vamosti v občini kakor tudi usklajuje razvoj požar-nega varstva v Ljubljani. SIS za varstvo pred požarom je od svoje ustanovitve preko izvršnega in skupščine reševala organizacij-ske probleme in vsebinska vprašanja, ki se nanašajo na področje naše občine. Sprejeti so osnovni dokumenti: program dela in razvoja varstva pred požarom s finanč-nim načrtom, SS o združevanju sredstev za financiranje sprejetega programa dela Zveze SIS in poklicne gasilske brigade, SS o združevanju sredstev za uresničitev skup-nega programa razvoja varstva pred požarom na območju mesta Ljubljane in srednjeročni program razvoja 1981-1985. Realizacija omenjenih dokumentov je prvi korak, ki za-gotavlja učinkovitejše in bolj načrtne naložbe opremljeno-sti Gasilske brigade, in društev, vlaganja v investicije, ki so skupnega pomena za mesto, kadrovsko reševanje Ga-silske brigade in normalno delovanje SIS v letu 80. Da bi omogočili realizacijo sprejetih planskih nalog bo po- trebno v skladu s sprejetimi stališči rešiti sledečo proble-matiko: 1. Samoupravna organiziranost na področju požar-nega varstva še vedno ni taka, da bi učinkovito razreševala odprta vprašanja. Analiza defovanja delegatskega sistema je pokazala, da še ni v popolnosti zaživela vloga zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, ker so v obeh zborih prisotni večinoma gasilci. 2. Vse (oz. nekaj) krajevne skupnosti še nimajo izvolje-nih delegatov, ki bi zastopali interese občanov v zboru uporabnikov, prav tako pa se tudi v delovnih organizacijah premalo zavzemajo za udeležbo svojih delegatov v skup-ščini SIS. 3. Sodelovanje med CZ in gasilskimi društvi bo pot-trebno še dograjevati posebno na področju nabave in tipizirane gasilske opreme, katerajevpristojnosti krajevne skupnosti. 4. Občinska gasilska zveza in krajevne skupnosti bodo morale posvečati večjo pozornost medsebojnemu sodelo-vanju na področju izobraževanja enot CZ in skupno reše-vati požarno problematiko svojega območja. 5. Gasilsko tehnične enote v KS bo potrebno neposre-dno vključiti v delo gasilskih društev, da se zagotovi njihovo strokovno izpopolnjevanje. 6. Večjo pozornost bo treba posvetiti kadrovskim vpra-šanjeminpritegnitivgasilskevrstečimvečmladineinžena. 7. V pripravi so predlogi za ustanovitev dislocirane enote poklicne gasilske brigade na območju Viča, ki bi zagotovila hitro in učinkovito intervencijo. V zvezi s tem, se bo potrebno odločiti za lokacijo, ki bo najbolj odgovar-jala požarni ogroženosti tega predela Ljubljane. 8. V programu plana skupnih vlaganj so predvidena tudi vodna zajetja, bazeni in drče, zato bo potrebno zbrati podatke o obstoječem stanju vodnih virov in temu pri-merno takoj ukrepati. 9. Analiza stanja gasilskih domov je pokazala, da bo potrebno zgraditi 18 in adaptirati 21 gasilskih domov, če se hoče zagotoviti nadaljnji razvoj požarnega varstva. V zvezi s tem, bo potrebno zagotoviti finančna sredstva v obliki združevanja sredstev vseh zainteresiranih dejavni-kov. lO.Vzpostaviti bo tesnejši stik med OGZ TOZD in KS po vprašanju izobraževanja občanov o dvigu in utrjevanju požarne kulture posebno o načinu preprečevanja in gaše-nja začetnih požarov. Navedene so le natoge, ki so prioritetnega pomena za hitro in učinkovito sanacijo požarnega varstva v naši ob-čini, zato se morajo vsi nosilci nalog in družbeno politične skupnosti z vso prizadevnostjo zavzemati za njihovo reali-zacijo. Izhajajoč za vodenje investicijske politike v obdobju 1981-1985 je zaskrbljujoče dejstvo: - da se je v zadnjih letih zelo malo investiraio v gradnjo in adaptacijo gasilskih domov, - da se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pre-malo investiralo v večjo ih tehnično bolje izpopolnjeno mehanizacijo, - da se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev opu-stila gradnja prepotrebnih vodnih zajetij in rezervoarjev. Za odpravo navedenih dejstev se predlagajo naslednje investicije: 1. Gradnja novih gasilskih domov: Kozarje, Brezovica, Notranje gorice, Ig, Iška vas, Brest, Dobrova, Butajnova, Polhov gradec, Vrzdenec, Goričica, Rakitna, Orle, Rudnik, Škofljica, Velike Lašče, Turjak, Rob. 2.Adaptacija gasilskih domov: Rudnik, Podsmreka, Jezero, Želimlje, Trnovo, Preserje, Škrilje, Golo, Hruševo, Matena, Barje, Veliki Osolnik, La-vrica, Setnik-Praproče, Vrbljenje, Kamnik, Podpeč, Gor-nja Brezovica, Žažar, Dvor, Šentjošt, Vrh. 3. Vodni rezervoarji in zajetja: Brezovica, Velike Lašče, Kot-Škrilje. 4. Avtocisterne: Ig, Polhov Gradec, Velike Lašče, Vnanje gorice, Jezero. 5. Orodna vozila: Rudnik, Vrh, Vič. 6. Motorne brizgalke: Zagotovitev finančnih sredstev za realizacijo navedenih investicij bo možna le z združevanjem finančnih sredstev, ki se zbirajo v okviru SIS naše občine. V tem okviru smo upoštevali tudi sredstva, ki so namen-sko dodeljena KS za CZ, saj se je pokazalo, da se z nenačrtno nabavo trošijo sredstva za opremo, ki jo že imajo gasilska društva v posameznih KS. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik stališče predlagatelja Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik je informacijo o požarni varnosti na območju občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik obravnaval na svoji 64. seji dne 9/4-1980 in sprejel sklep, da predloži delegatski skupščini v obrav-navo in sprejem z naslednjimi stališči in priporočili: - primarni poudarek, je treba dati povezovanju dejav-nosti gasilskih organizacij, družbene samozaščite in ci-vilne zaščite ter SLO, - gasilska društva naj bodo jedro oz. pobudniki za zbiranje širšega kroga občanov in krajanov, predvsem v izvenmestnih KS, - stremeti je za tem, da so sredstva za gasilsko opremo vedno zagotoljena v potrebni meri. IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80) in 175. člena statuta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št 2/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne terzbora krajevnihskupnosti dne sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za rekonstrukcijo in razširitev skladišč-nih objektov DO VOLAN 1. Rekonstrukcija in razširitev skladiščnih prostorov DO VOLAN na parcelah št. 371/4 in št. 371/5 k. o. Brezo-vica je v splošnem interesu. 2. V korist družbene lastnine ter razlastitvenega upravi-čenca DO VOLAN je dopustna razlastitev parc. št. 371/4 in 371/5 k. o. Brezovica, Tekavčič Rudolfu in Tekavčič Štefa-niji. 3. Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljen pa je upravni spor pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani, ki se sproži s tožbo v 30 dneh od prejema te odločbe. Tožbase vloži pisno ali ustno nazapisnikpri navedenem Vrhovnem sodišču ali kateremkoli občinskem-sodišču. 4. Ta odločba se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: 464-52/72 Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik:. Vili Belič, I. r. obrazložitev DO VOLAN se združuje z DO Autocommerce in namerava svoja skladišča na Brezovici preurediti in razširiti (prido-bila je 3366 m2 kot nadomestilo od RSC in predviden je dodatni nakup 8014 m2) ter urediti skupne bodoče po-slovne prostore. Glede na to, da se skladišče nahaja v zazidalnem območju avtoceste, je RSC podal soglasje za predvidene spremembe dne 11/4-1980 št. 351/A 455/80-lll/AC. Razširitev in rekonstrukcija skladiščnih objektov je v skladu s smernicami družbenoekonomskega razvoja in planskimi usmeritvami iz programa srednjeročnega ra-zvoja naše občine, kjer stremimo k doseganju hitrejše gospodarske zmogljivosti, s poudarkom na policentrič-nem razvoju občine. V sklopu obstoječih skladiščnih objektov znotraj zgraje-nega centralnega skladišča DO Volan, sta tudi parc. št. 371 /4 in št. 371 /5 k. o. Brezovica, last Štefanije Tekavčičeve in Rudolfa Tekavčiča, na kateri stoji zgradba (baraka) 10 x 20 m, ki je last DO VOLAN. ,, Preureditev in razširitev celotnega skladiščnega kom-pleksa pa bo izvedljiva s pridobitvijo navedenih parcel. Volan je že poskušal sporazumno odkupiti parcelo po 82,70 din m2, vendar sta lastnika ponudbo odklonila in je edini način za pridobitev navedenega zemljišča, uvedba razlastitvenega postopka po predhodni ugotovitvi sploš-nega interesa. lzyršni svet -je dne 9/4 1980 na 64. seji obravnaval navedeno zadevo in predlaga občinski skupščini, da od-ločbo o ugotovitvi splošnega interesa sprejme v predlože-nem besedilu. Ljubljana, dne 15/4 1980 ¦¦ > ' ¦ Na podlagi 16. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 175.člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne 1980 in na seji zbora krajev- nih skupnosti dne 1980 sprejela ODLOK o razglasitvi splošne prepovedi pro-meta z zemljišči, prepovedi parcela-cije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulturnih zemljišč Lčlen , Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelavazazi-dalnih načrtov ali uvedba razlastitve zemljišč, se na ob-močjih, ki so določena s tem odlokom in so namenjena za graditev stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov, razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepo-ved). . 2. člen Splošna prepoved velja za naslednje zazidalne otoke: RS 4 - Rudnik RP2/2-Rudnik " RP 2/1 - Rudnik VS 102/2-Rakovajelša VS 103/2 - Sibirija VM 5 - Kozarje VM6-Kozarje VS109-Dolgi most ; RS 110-Lavrica N RP 3/2 - Lavrica RS 5 - Lavrica VS 8/3 - Kozarje VS 8/4 - Kozarje VO 8 - Kozarje VM4-Kozarje . RS 103 - Vinetrca RS 105 - Ižanska cesta VS 103 - Murgle VP 6 - Brdo VP 4 - Plutal . VS 1 -Trnovo '* 3. člen . , Splošna prepoved velja za čas do sprejetja zazidalnega načrta za celotno območje oziroma za njegov del, vendar ne dalj kot tri leta od uveljavitve tega odloka. 4. člen „ ' Splošna prepoved iz 1. člena ne velja za objekte, za katere so že izdana lokacijska dovoljenja postala pravnomočna in za objekte, ki jih je pristojni upravni organ razvrstil v kategorije pod točko a. in b. 2. člena odloka o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16.41978 (Ur. list SRS, št. 20/79). 5. člen ¦¦¦.'¦¦.: Na zemljiščih iz 2. člena tega odloka se smejo izjemoma graditi primarni infrastrukturni objekti in regionalni ob-jekti, za katere bo v času splošne prepovedi izveden predpisan postopek. ,¦¦,-'¦' 6. člen Gradbeni objekti in naprave na zemljiščih iz 2. člena tega odloka se smejo prizidavati ali obnavljati z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa. 7. Člen Dokumentacija, ki prikazuje meje posameznih zazidalnih otokov iz 2. člena je izdelana v merilu 1: 2880 in je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urbanfzem, pri službi za urbanizem skupščine mesta Ljubljane, pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane ter pri Geodetski upravi Ljub-Ijana. 8. člen ' Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja urbani-stična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 9. člen ' ' ';-- • '¦•'-- ¦''•'. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: Ljubljana, dne Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v '• Vili Belič.r. obrazložitev Po 16. členu zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 26/67, 27/72 in 8/78) lahko občinska skupščina z odlokom razglasi splošno prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spre-membe kulture zemljišča na posameznih območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta. Predlog za uveljavitev splošne prepovedi navedenih posegov se nanaša na zazidalne otoke, ki so določeni v odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Ur. list SRS, št. 7/80). Prepoved posegov je utemeljena, ker se s spremembo GUP-a odpirajo nove površine, ki so pretežno nezazidane in jih je potrebno smotrno uporabljati, kar pa je možno le z zazidatnimi načrti. V času izdelave novih zazidalnih načrtov pa je potrebno ohraniti celovitost povr-šin in preprečiti prometzzemljišči, parcelacijo, gradnjo in spremembo kulture zemljišča. Zakon nas obvezuje, da zazidalne načrte pripravimo v treh letih od uveljavitve tega odloka. Iz splošne prepovedi je potrebno izvzeti objekte, ki se po odloku o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16/4 -1978 (Ur. list SRS, št. 20/79), razvrščajo v 2. členu v naslednje kategorije: a) na objekte se lahko izda lokacijsko dovoljenje, b) na objekte za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstrani-tev lahko odloži za čas, dokler ne bo nastopila potreba za izvajanje urbanističnega dokumenta na konkretnem zem-Ijišču, c) na objekte, ki se morajo takoj odstraniti. Lastniki objektov, ki so po odloku v 2. členu razvrščeni v a) kategorijo, so dolžni venem letu po prejemu obvestila o razvrstitivi nedovoljeno zgrajenega objekta vložiti vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja pri pristojnem občin-skem upravnem organu. Odstranitev objektov naštetih v b) točki 2. člena, se lahko odloži za nedoločen čas, če lastnik v enem letu po prejemu navedenega obvestila vloži vlogo za izdajo loka-cijskega dovolje-nja, vendar pa mora to dovoljenje vsebo-vati določilo, da bo moral investitor obravnavani objekt odstraniti na lastne stroške, če bo to potrebno za uresniči-tev veljavnega urbanističnega dokumenta. S tem, da so objekti a) in b) kategorije 2. člena navede-nega odloka izvzeti iz splošne prepovedi, se omogoča legalizacija teh objektov tudi na zemljiščih, ki jih zajema predlagani odlok. Izvršni svet je obravnaval odlok o splošni prepovedi na 63. seji dne 2.4.1980, ter ga predlaga delegatom občinske skupščine v obravnavo in sprejem. Ljubljana, dne 2/4-1980 • delegati so skleniti - delegati so skleniti - delegati so sklenili SKRAJŠAN ZAPISNIK 22. skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 23. aprila 1980 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Skupno zasedanje zborov je sklical in vodil predsednik skup-ščine VILI BELIČ. K dnevnemu redu je bila soglasno sprejeta dopolnitev in sicer s točko »Imenovanje namestnikov javnega tožilca Temeljnega jav-nega tožilstva v Ljubljani«. Soglasno je bil sprejet naslednj: DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zasedanja, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 21. skupnega zasedanja zborov, 3. Obravnava informacije o izdelavi dokumentacije južnega dela obvozne ceete Vič-Malence, 4. Obravnava in sprejem poročila o stanju obrambnih priprav v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979, 5. Obravnava in sprejem poročila o delu Postaje milice Vič za leto 1979, 6. Obravnava in sprejem poročila o delu javnega pravobranil-stva mesta Ljubljana za leto 1979, 7. Obravnava in sprejem informacij o poslovanju organizacij združenega dela v letu 1979, 8. Imenovanje namestnikov javnega tožilca Temeljnega jav-nega tožilstva v Ljubljani, K TOČKJ 1. Na podlagi oddanih pooblastil in prezenčne liste je predsednik skupščine razglasil sklepčnost skupnega zasedanja. Na zaseda-nju je bilo prisotnih: - 38 delegatov zbora združenega dela od skupno 49 delega-tov, - 21 delegatov zbora krajevnih skupnosti od skupno 29 dele-gatov, - 19 delegatov družbenopolitičnega zbora od skupno 29 dele-gatov. •¦ ¦'¦ ¦ - K TOČKI 2. Skrajšan zapisnik 21. skupnega zasedanja zborov z dne 26. marca 1980 je bil brez pripomb sprejet soglasno. KTOČKI3. Informacijo o izdelavi dokumentacije južnega dela obvozne ceste Vič-Malence je podal predstavnik LUZ, tov. Zajc. Zbor zdmženega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno-politični zbor so soglasno in brez pripomb sprejeli podano infor-macijo. . . ; ...... . , .*.^-.,:,,., • KTOČKI4. Poročilo o stanju obrambnih priprav v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1979 je bilo dostavljeno vodjem delegacij in konfe-renc delegacij ,ter deiegatom družbenopolitičnega zbora. Uvodno poročilo, predlog sklepov in delovnih usmeritev pa je podal načelnik sekretariata za LO, Stane Abunar. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno in brez pripomb sprejeli poročilo o stanju obrambnih priprav v občini Ljubljana Vič- Rudnik skupno s predlaganimi sklepi in delovnimi usmeritvami za tekoče leto. • K TOČKI 5. Poročilo o delu Postaje milice Vič za leto 1979 je bilo objav-Ijeno v delegatski prilogi Naše komune. Uvodno poročilo je podal komandir Postaje milice Vič, tov. Belec Aladar. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno in brez pripomb sprejeli poročilo Postaje milice Vič za leto 1979. K TOČKI 6. Poročilo o delu Javnega pravobranilstva Ljubljane za leto 1979 je bilo objavljeno v delegatski prilogi Naše komune. Uvodno poročilo je podala namestnica pravobranilca, tov. Rus-Bolter Sonja. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno in brez pripomb sprejeli poročilo o delu Javnega pravobranilstva mesta Ljubljane za leto 1979. K TOČKI 7. Informacija o poslovanju organizacij združenega dela v letu 1979 je bila delegatom posredovana v posebni prilogi. Uvodno poročilo je podal član izvršnega sveta in predsednik komiteja za gospodarstvo in družbeno planiranje, tov. Janko Japelj. V razpravi je sodelovala delegatka KS Milan Česnik, Pepca Oprešnik, ki je poudarila, da je informacija bistveno boljše pri-pravljena kot v preteklih letih, vendar primerjava z mestom in republiko ni možna, ker podatki niso izračunani na isti osnovi. Informacija bi morala bolj plastično prikazati glavne karakteri-stike rezultatov poslovanja zlasti pa premike napram prejšnjemu letu in tudi usmeritve za naprej. SKLEP: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor so soglasno sprejeli informacijo o poslo-vanju organizacij združenega dela v letu 1979 s priporočilom 'komiteju za gospodarstvo in družbeno planiranje, da podvzame določene ukrepe in skuša doseči, da bodo organizacije združe-nega dela upoštevale sprejeta stabilizacijska prizadevanja in do-sledno izpolnjevala svoje dolžnosti. Ob pripravi naslednjega po-ročila naj se upoštevajo pripombe delegacije KS Milan česnik. K TOČKI 8. Predsednica komisije za volitve, imenovanja ter kadrovske za-deve, Pepca Oprešnik je podala predlog za imenovanje treh namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljub-Ijani. SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor so soglasno potrdili imenovanje za na-mestnike javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva mesta Ljubljane in sicer: - Nussdorfer-Stanič Vlasta, roj. 7.10.1954, dipl. pravnik, Ljub-Ijana, Valvazorjeva 5, - Franko Nastja, roj. 6. 8. 1954,.dipl. pravnik, Ljubljana, Bratov Učakar 22, - Vrtačnik Mirko, roj. 19.7.1950. dipl. pravnik, Ljubljana, Kosove-lova 51. S tem je bil dnevni red skupnega zasedanja zborov skupščine ;zaključen ob 17.45. Predsednik skupščine Vili Belič pa je vse delegate povabil, da se udeležijo slavnostnega zasedanja skup-ščine ob praznovanju občinskega praznika, ki bo letos 26. aprila, ob 10. uri v krajevni skupnosti Horjul. Zapisnik izdelala: Andrejka Novak, I. r. . Predsednik skupščine: Vili Belič, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 23. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 23. aprila 1980 po končanem skupnem zasedanju zborov. Sejo zbora združenega dela je sklical in vodil predsednik zbora, Stojan GOMEZELJ. ' Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: ' '', :-: .;¦¦'' ¦• 1. Ugotovitev sklepčnosti, ' 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 22. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o organizaciji in ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe, 4. Obravnava in sprejem predloga sklepa o sprejemu sklepa odbora podpisnikov DD o načinu uporabe in upravljanja s sred-stvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč, 5. Obravnava značilnosti razvoja družbenega gospodarstva v Ljubljani za obdobje 1976-1979, 6. Obravnava poročila o uresničevanju srednjeročnega pro-grama razvoja PTT zmogljivosti za leto 1979 z oceno za obdobje 1976-19780 ter prikazom PTT objektov iz smernic 1981-1985 za Ijubljanske občine 7. Obravnava ostalega sejnega gradiva za sejo zbora združe-nega dela SML in določitev delegatov 8. Vprašanja in predlogi delegatov ' K TOČKI 1. Predsednik zbora je razglasil, da je zbor sklepčen, kerjenaseji zbora prisotnih 38 delegatov od skupno 49 delegatov zbora združenega dela. KTOČKI2. Skrajšan zapisnik 22. seje zbora z dne. 26. marca 1930 je bil brez pripomb sprejet sogiasno. KTOČKI3. Predlog odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju vtlerinar-sko higienske službe je bil objavljen v delegatski prilogi. Raz-prave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sjjrejel predlog odloka o organizaciji in poslovanju veterinarsko higienske služe. K TOČKI 4. Predlog sklepa o sprejemu sklepa odbora podpisnikov družbe-nega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi soli-darnosti za odpravo posledic naravnih nesreč je bil objavljen v delegatski prilogi Naše komune. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno in brez pripomb spre-jel sklep odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravo posle-dic naravnih nesreč. K TOČKI 5. Informacija o značinostih razvoja drobnega gospodarstva v Ljubljani za obdobje 1976-1979 je bila objavljena v delegatski prilogi mesta. Uvodno poročilo je podal član izvršnega sveta, Janko JAPELJ. Razprave ni bilo. ¦¦ " ¦• • ¦ : ' M KTOČKI6. * > Poročilo o uresničevanju srednjeročnega programa razvoja PTT zmogljivosti za leto 1979 z oceno za obdboje 1976-1980 ter prikaz PTT objektov iz smernic 1981-1985 za Ijubljanske občine je bilo objavljeno v delegatski prilogi mesta. Uvodno poročilo je podal član izvršnega sveta, Janko Japelj. V razpravi je sodeloval delegat DK 2 - tov. Tone Luskovec, ki je podal naslednje pripombe h gradivu. - v strukturi financiranja je predvidena premajhna lastna ude-ležba (34 %) ter predvideni preveliki krediti (34 %), - notranje prelivanje sredstev v poštne storitve ni pravilno, - v smislu stabilizacije je ponovna podražitev impulza neu-mestna, - v m2 novega stanovanja ne more biti že zajet prispevek za telefon, -pri PTT naj čimprej razmislijo o omejitvi dolžine in števila impulzov v krajevnem prometu, ker so razlike napram naročni-kom iz primestja. krivične. Delegat DK št. 15 - tov. Martin Pevec je predlagal, da bi PTT ponovno uvedla »zelene skrinjice« za poštni promet. K TOČKI 7. «¦.¦¦.•¦" Za sejo združenega zbora dela SML, ki bo dne 24 aprila 1980 so bili določeni naslednji delegati: - Plestenjak Nada, Dk 19 y> - Miklavčičdr. Uroš, DK1, . x -Petemelj Cilril, DK16, . •¦ - Štibernik Bojan, DK 5, - Geršak Tomaž, DK 41, - Kavčič Ivanka, DK - Černe dr. Franc, DK 43, ' / -' - Vidmar Stane, DK 44 : ' - Kenk Marija, DK 48 H gradivu za sejo zbora združenega dela SML, je delegat DK 2, podal pripombo, da se njihova delegacija ne strinja s ponovnim pwHanjem cen storitev geodetskega zavoda, ker ni v skladu z dRpovorom. ", Pismeno pripombo kosnutku odlokao določitvi in spremembi ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljana, je podala DK št. 31. Pripombe bodo posredovane skupščini mesta Ljubljane. K TOČKI 8. Pismena delegatska vprašanja oz. predloge, so posredovale naslednje delegacijske konference: Delegacijska konferenca št. 33 - VVZ Malči Belič: - Glede na to, da se gradijo nove soseske v KS Vič in KS Malči Belič, planiramo skupaj s krajevno skupnostjo gradnjo objekta v Bonifaciji, to je v krajevni skupnosti Malči Beličeve. Prosimo, da se posreduje konferenci delegacij št. 33 in^krajevni skupnosti Malči Belič točna lokacija za nov vzgojnovarstveni zavod. Po ogledu te soseske ugotavljamo, da je planirano zemljišče za nov VVZ in šolo v Bonifaciji majhno, ker se širi objekt Slovenija avto. Da ne bi ponovili napake, kot je bila storjena na Viču pri gradnji osnovne šole, kjer je zmanjkalo prostora za nov VVZ, prosimo za takojšnjo razrešitev lokacije, saj je letno v naši KS odklonjenih 450 do 500 predšolskih otrok. - 17. 10. 1978 je bilo postavljeno delegatsko vprašanje, kdaj bo sprejet zazidalni načrt za Viško polje, kjer naj bi se gradil nov objekt VVZ za 200 otrok. Urgirajo odgovor. - V smernicah za srednjeročni plan je za VVE Mokrška 60, ki naj bi bila adaptirana do 1. 9. 1980, tokrat navedeno število 40-60 mest, medtem ko ima VVZ Sonje Vidmar že ves čas, kar traja borba za adaptacijo zgradbe, v načrtu 80 mest - to je za 4 skupine otrok. Zakaj tako? Delegacija zahteva, da izda skupščina občine odločbo o takojš-nji izselitvi tudi ostalim stanovalcem, ki so se nasilno vselili (15.2. 1980 dve družini, 15. 4. 1980 še ena družina.). Če se z adaptacijo ne bo pričelo do 1. 9. 1980, zahtevamo, da se dokončno določi, kdo bo prevzel odgovornost za nadaljnje upravljanje zgradbe, ki je po petih letih čakanja v zelo slabem stanju. V tem primeru bi v VVZ Sonje Vidmar sredstva posojila, namenjena za adaptacijo enote v Mokrški 60, porabili za druge, nujno potrebne dejavnosti zavoda. Delegacijska konferenca št. 48 in DK št. 46: - Kako je predvideno odvodnjavanje nadomestnih kmetijskih zemljišč v podaljšku Titove ceste, preko Curnovca? - Kdaj bo tudi za vas Brezje pri Dobrovi napeljano telefonsko omrežje? Za telefonski priključek je večje število interesentov. Vloge so krajani oddali že pred leti, vendar niso prejeli odgovora. Vse okoliške vasi imajo telefonsko povezavo, le vas Brezje je brez nje. Delegacija za ZZD -TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Vič-Rudnik: - Na ponovno opozorilo zobozdravstvene službe, da je pomanj-kanje zobozdravstvenega materiala zelo kritično, saj primanjkuje vložna masa in plovec. Oboje služi za izdelavo fiksnih in snemal-nih nadomestkov zob. Delavski svet TOZD je sprejel sklep dne 1. 4.1980, da ponovno obvesti skupščino občine Ljubljana Vič-Ru-dnik obenem pa delegate vseh treh zborov, o stanju, v katerem se nahaja zobozdravstvena služba naše TOZD. Gre za zaposlitev dvajsetih zobotehnikov in izpolnitev njihovega programa dela. Predvsem pa varovance, katerih ne moremo nuditi nobenih nado-mestnih zob. Mnenja smo, da je to družbenopolitični problem, katerega je potrebno reševati skupno. Gre predvsem za material iz uvoza, katerega po predvidevanjih ne bo še najmanj 6 mesecev. S tem je bil dnevni red seje zbora združenega dela izčrpan in je predsednik ob 18.30 uri sejo zaključil. Zapisnik izdelala: .Andrejka Novak, I. r. Predsednik ZZD: • Stojan Gomezelj, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 23. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 23. aprila 1980 po končanem skupnem zasedanju zborov. Sejo je sklicala in vodila predsednica zbora krajevnih skupnosti Jožica Krištof. Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti seje 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 22. seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o organizaciji, uredi-tvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe 4. Obravnava in sprejem predloga sklepa o sprejemu sklepa odbora podpisnikov DD o načinu uporabe in upravljanja s sred-stvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč 5. Obravnava problemov inšpekcijskega nadzora v letu 1979 na področju sanitarne, tržne in delovne inšpekcije 6. Obravnava poročila o uresničevanju srednjeročnega pro-grama razvoja PTT zmogljivosti za leto 1979 z oceno za obdobje 1976-80 ter prikazom PTT objektov iz smernic 1981-85 za Ijub-Ijanske občine. 7. Obravnava ostalega sejnega gradiva za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov 8. Vprašanja in predlogi delegatov. K točki 17 Ugotovitev sklepčnosti seje Na podlagi oddanih pooblastil se ugotovi, da je od 29 delegatov na seji prisotnih 22 delegatov zbora krajevnih skupnosti. Zasedanja zbora krajevnih skupnosti se niso udeležili delegati krajevnih skupnosti: Barje, Brezovica, Kozarje, Lavrica, Turjak, Vič in Želimlje. K todki 27 Odobritev skrajšanega zapisnika 22. seje zbora Delegat KS Trnovo je podal pripombo k 3. točki zapisnika in sicer v tistem delu, ki govori o lokaciji za VVZ Trnovo. Skrajšan zapisnik 22. seje zbora z dne 26. marca 1980 je s pripombo delegata KS Trnovo soglasno sprejet. K točki 37 Obravnava in sprejem predloga odloka o organiza-ciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel prediog odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higien-ske službe. K to6ki 47 Obravnava in sprejem predloga sklepa o sprejemu sklepa odbora podpisnikov OD o načinu uporabe in upravljanjas sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog sklepa o sprejemu sklepa odbora podpisnikov DD o načinu upo-rabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč. K točki 57 Obravnava problernov inšpekcijskega nadzora v letu 1979 na področju sanitarne, tržne in delovne inšpekcije. Uvodno poročilo je podal načelnik Uprave inšpekcijskih služb Ljubljana tov. Alojz Bostič. V razpravi pa so sodelovali delegati KS Dobrova-Eržen Vital, KS Polhov Gradec-Peternel Edgar in KS Kolezija-Klemše Franc. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel poročilo o problemih inšpekcijskega nadzora v letu 1979 na področju sani-tarne, tržne in delovne inšpekcije. K točkl 67 Obravnava poročila o uresničevanju srednjeročnega programa razvoja PTT zmogljivosti za leto 1979 z oceno za obdobje 1976-80 ter prikazom PTT objektov iz smernic 1981-85 za Ijubljanske občine. Uvodno poročilo sta podala predstavnika PTT Ljubljana, ki sta nanizala vrsto problemov, s katerimi se srečuje podjetje pri izvr-ševanju plansko-investicijskih nalog. V razpravi so sodelovali predsednik SO Vili Belič, delegati KS Malči Belič-Janjič Dragan, KS Rob-Zgonec Rajko, KS Velike Lašče-Adamič Anton, ki so poudarili, da je treba PTT objekte, ki v srednjeročnem obdobju 1976-1980 naobmočju občine Ljubljana Vič-Rudnik ne bodo realizirani, prenesti v plane za naslednje srednjeročno obdobje. PTT pa mora graditi telefonsko omrežje tako, da bo razvitost vsaj približno enaka ostalim Ijubljanskim občinam. K točki 7.1 Obravnava ostalega gradiva za 27. sejo zbora občin SML in določitev delegatov za to sejo. H gradivu za sejo zbora občin ni bilo pripomb. Za 27. sejo zbora občin SML, ki bo 24. 4.1980 je zbqr krajevnih skupnosti določil naslednje delegate: KS Horjul-SlovšaJože, KS Velike Lašče-Adamič Anton, KSIg - Šušteršič Jože, KS Malči Belič - Janjič Dragan, KS Škofljica -Jereb Janez, KS Vrhovci - Dosen Vinko Za 28. sejo zbora občin SML, ki bo v mesecu maju je zbor krajevnih skupnkosti določil delegate iz naslednjih krajevnih skupnosti: Barje, Podpeč-Preserje, Brdo, PolhovGradec, Lavrica jn Turjak. K točki 8./ Vprašanja in predlogi delegatov KS Rakitna je predložila pismeno poročilo o problematiki vi-kendaštva. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je sprejel sklep, da se poro-čilo predloži v obravnavo IS skupščine občine, ki naj problema-tiko strokovno obdela in predlaga ukrepe za razreševanje nave-dene problematike. Delegat KS Vrhovci je imel pripombo na slabo prostorsko organizacijo izvedbe fluorografiranja. Pismena delegatska vprašanja so posredovali: 1. KS Milan Cesnik: Iz dnevnega tiska smo obveščeni, da ni urejeno vprašanje financiranja rekonstrukcije ceste Mirje. Postavljamo vprašanje, ali bo rekonstrukcija ceste Mirje izvršena tako, da bo možen promet s težkimi vozili in to tako, da ne bo ogrožen »Rimski zid«. Če izvedba ne bo taka, zakaj ne? Iz istega vira smo obveščeni, da bo potekal ves promet po tej cesti ob rekonstrukciji Tržaške ceste. Oktobra 1977 so se začela dela na izvedbi podzemeljskega električnega kabla od Jamove 43 do Hajdrihove. Montiranje kabla je bilo zaključeno koncem istega leta. Dela na obnovi pločnika teko neorganizirano in še niso zaključena. Kdaj bo končno ploč-nik urejen? 2. KS Ig: Odvoz smeti in odpadkov: nelegalizirane deponije odpadnega materiala v opuščenih gramoznicah na območju II. in III. varstve-nega pasu je potrebno sanirati tako, da se vse škodljive sub-stance in material odstrani, gramoznice pa zasuje z zasipnim materialom brez organskih odpadkov, razgradljivih in topljivih snovi. Vrhnji sloj ozelehiti. Zakaj ni programska naloga izvedena? Zahtevamo od odgovornega nosilca naloge takojšen pristop k realizaciji programske naloge, ker do danes ni še ničesar nareje-naga v smislu urejenega odvoza smeti in odpadkov na območju KSIg. V KS Ig je še večji del krajanov, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in živinorejo. Vendar pa zanje ni zadovoljivo urejena pomoč veterinarske službe. Za razrešitev stanovanjskega pro-blema za veterinarje je KS bila pobudnik sestankov z odgovor-nimi subjekti, ki so zadolženi za nadaljnji razvoj kmetijske dejav-nosti na podeželju, vendar do danes rezultatov, ki bi zadovoljili kmetijske proizvajalce oz. KS ni. Ali odgovorni mislijo na takšen način in s takšnim odnosom razvijati oz. pospeševati kmetijsko dejavnost in pridobivanja hrane? Ne bomo zadovoljni in ne sprejemamo odgovoraz obrazložitvijo o objektivnih težavah, zahtevamo akcijo - takojšen pristop k razreševanju prisotnega problema, saj ima krajan - kmet in zhim tudi naša družba s takšnim neposluhom odgovornih samo škodo ne pa korist. 3. KS Dobrova: 1. Občinsko cesto Žirovnikov Graben - Topol pod vasjo Osre-dek odnaša zemeljski plaz tako, da je cestišče široko manj kot 3 m in je zato zelo nevarno. Uporabniki vprašujejo, kdaj bo ta del ceste urejen? 2. Občinska cesta Ljubljana - Polhov Gradec je do peskokopa v Hrastenicah preobremenjena zaradi odvoza peska na obvoz-nico. Postavljamo vprašanje, kdo bo po končanih delih postavil cestišče v prvotno stanje? 4. KSKolezija: Odgovor pristojne službe občinske skupščine na vprašanje glede neurejenih razmer v zvezi s parkiranjem pred trgovino v Murglah, ki je bil objavljen v februarski številki delegatske priloge »Naša komuna«, ni zadovoljiv, ker ne daje vsebinskega odgovora na konkretna vprašanja. Zato delegacija ponovno zahteva dodatna in konkretna poja-snila. Seja zbora krajevnih skupnosti je bila zaključena ob 19.15 uri. Tajnik zbora KS: Jure Pretnar, I. r. Predsednica zbora KS: Jožica Krištof, I. r. odgovori na vprašanja delegatov - odgovori na vprašanja Odgovor DK št 46-48 - 22. seje združenega dela (26/3-1980) Odlok o spremembi in dopolnitvi odlcka o prispevku za pospeševanje kmetijstva Omenjeni odlok je bil prvič objavljen v Uradnem listu SRS št. 38 - 28.12. 1979 in v občinskem glasilu z obrazlo-žitvijo. Na pripombe IS - sekretariata za zakonodajo -SRS (25. 1. 1980) je bilo nujno dodati dopolnitve na že sprejeti odlok glede 71. člena za kršitve, ki so bile le splošno omenjene. Po 2. členu zakona o prekrških (Ura-dni list SRS, št. 12/77) je treba upoštevati načelo o prekr-ških, kjer velja zahteva, da se smatra za prekršek le kršitev take določbe predpisa, v kateri je precizirano dejanje, ki se mora izvrššiti. V dopolnitvi odloka so tako navedena dejanja oziroma opustitve in so navedene ustrezne kazen-ske sankcije zakona, kar v prvotnem odloku ni bilo dovolj jasno določeno. Glede prispevka pa je po odloku (2. člen) o prispevku za pospeševanje kmetijstva omeniti dejstvo, da prlspevek plačujejo le tisti veliki potrošnikl,(=kupci) in OZD, ki opravljajo promet s kmetijskimi pridelki pridela-nimi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki nimajo ustreznih kooperacij, pogodb ali samoupravnih sporazu-mov. Razumljivo je, da za pridelke, za katere zadruga ne sklepa ali ne sklene pogodb za odkup s pridelovalci (kmeti), ne bo treba plačevati prispevka. Znano pa je, da zadruga sklepa pogodbe predvsem za odkup živine, mleka in nekatere poljske pridelke (krompir), kjer gre za večje količine. 1t Delegati! V tej delegatski prilogi objavljamo tudi sprejeto odredbo Izvršnega sveta in akcijski program o kmetijstvu, ki ga je občinska skupščina sprejela na seji 23. marca 1980. Na podlagi 1. odstavka 8. točke člena 37. in 2. odstavka člena 38. Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77) in statuta občine Ljubljana Vič-Ru-dnik, člena 209., 246. in 248. je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji seji dne 16/4-1980 sprejel ODREDBO o obvezni prijavi in popisu čebeljih družin na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik Lčlen S to odredbo se ureja popis vseh čebelarstev in čebeljih družin na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni če-bel. 2. člen Posestniki čebel morajo obvezno prijaviti vsa organizi-rana in neorganizirana čebelarstva, čebelarstva in čebele na paši ter prezimovanju. Čebelarjenje je treba prijaviti pri občinskem upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe. V roku 8 dni je treba prijaviti vsako spremembo v zvezi s čebelarjenjem (nabavo, odtujitev ali pogin čebel ter spremembo lokacije čebelarjenja). 3. člen Prijava mora vsebovati naslednje podatke: - ime in naslov posestnika čebel - naslov lokacije čebelnjaka - vrsto panjev - število čebeljih družin - naslov prejšnjega lastnika čebel (če so bile čebele na-bavljene po nastopu veljavnosti te odredbe). Za prijavo in odjavo čebelarjenja se po 49. členu Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77) upravna taksa ne plača. 5. člen Kršitev določb 2. in 3. člena te odredbe se kaznuje kot prekršek po določilih 1. točke 62. člena, 1. in 5. točke 1. odstavek 64. člena ter 65. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. 6. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Podpredsednik izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik: Franc Krumberger obrazložitev Uprava za inšpekcijske službe pri Skupščini mesta Ljubljane - Veterinarska inšpekcija je sporočila, da se je na območju občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Ru-dnik 14/3-1980 in 19/3-1980 pojavila zajedalska bolezen čebel - varooza, ki je zelo nevarna in lahko močno ogrozi celotno čebelarstvo. Da bodo podani vsi pogoji za pravočasno in učinkovito ukrepanje proti tej in ostalim kužnim boleznim čebel, mora imeti upravni organ natančen seznam vseh čebelar-stev na območju občine. Organizirana čebelarstva so že evidentirana v čebelarskih družinah. Imamo pa mnogo neorganiziranih čebelarstev, katera niso nikjer evidenti-rana, zato jih nihče ne nadzoruje in so lahko vir stalne okužbe za svojo okolico. V prvem odstavku 37. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77) so navedeni ukrepi, ki se lahko odredijo, ko se ugotovi kužna bolezen, dokler traja nevarnost zanjo, ali če grozi neposredna nevarnost kužne bolezni (drugi odstavek). Eden takih ukrepov je v 8. točki 1. odstavka citiranega Zakona, ki odreja popis živali, po potrebi pa tudi njihovo označeva-nje. Prijave iz 3. člena te odredbe sprejema Komite za kme-tijstvo in gozdarstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljub-Ijana, Trg MDB št. 7. Akcijski plan kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstva za leto 1980 - V kmetijskem prostorskem planu kot sestavnem delu občinskega prostorskega plana bo na podlagi usklaje-nega dogovora med vsemi nosilci planiranja v občini in krajevnimi skupnostmi opredeljen prostor. ki bo dolgo-ročno namenjen kmetijski rabi. Posebno pozornost bomo namenili prekomememu po-seganju po kvalitetnih kmetijskih zemljiščih s strani urba-nizma in industrije. Pripominjamo, da z dosedanjo prakso zmanjšujemo kvalitetna zemljišča v prej navedene na-mene na območju Ijubljanske regije. Zato je potrebno takoj pristopiti k usklajevanju prostor-skega načrta kmetijstva, gozdarstva, urbanizma in vo-dnega gospodarstva s prostorskim načrtom občine kot celote in s tem v skladu tudi izdelati agrokarto. Kmetijski prostorski načrt kot sektorski plan je priprav-Ijen do usklajevalne faze. Gozdarski prostorski plan pa pripravi Inštitut za GG Slovenije v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Ljubljana, Ljubljanske mlekarne TOZD -Posestvo - Obrat za gozdarstvo in ZKGP Kočevje - TOZD Gozdarstvo Velike Lašče. Rok izdelave je 30. september 1980, za tem pa se pri-stopi k usklajevanju vseh nosilcev programskih nalog to je: kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo in urbani-zem. - Ena od glavnih nalog je skrb, da moramo obdelati. oziroma koristno uporabiti vso razpoložljivo zemljo ne glede na sektor lastništva. - Sodobnejši pristop bo zahteval ovrednotenje prostora Ijubijanskega barja, pri čemer ne bo ostalo samo pri ugotovitvah, da se stanje na barju slabša, temveč se bo vrednotilo vplive in interese, ki se pojavljajo na barjan-skem prostoru. Dolgoročno gledano bo potrebno na barju razmejiti površine z ozirom na rabo. Ureditev kmetijskega barja ni naloga samo kmetijske zemljiške skupnosti in občine Vič-Rudnik temveč tudi naloga mesta, regije in republike. V tem prostorskem načrtu je potrebno probleme pro-stora Ijubljanskega barja posebej obdelati in jih uskladiti s SOb Vrhnika. - Skrbeti bo potrebno za pravilno namensko rabo, izboljševanje in združevanje kmetijskih zemljišč v občini ter na ta način za pospeševanje: - živinorejske proizvodnje in to tako mesne kot mlečne. Glede na obseg kmetijskih površin bo lahko to pomemben dejavnik v preskrbovanju Ljubljane. Proučiti je treba v najkrajšem času ukrepe glede praznih stojišč in njihove ponovne vključitve v proizvodnjo. - proizvodnje krme, ki bo morala doseči tak obseg, da bo zagotovila živinoreji v čim večji meri nadomestilo dražje uvožene. Poskrbeti je treba za redno in pravočasno spravilo krme in vzdrževanje travnikov, kar je zadnje leto bilo slabo. - na področju zasebne kmetijske proizvodnje je po-trebno proučiti možnosti uvajanja nove tehnologije proiz-vodnje vrtnin, ki bi omogočala proizvajalcem konkurenčni reprodukcijski proces v cilju postati pomemben preskrbo-valec Ljubljane z vrtnarskimi proizvodi. - kmetijstvu je treba dati prednost v primerih, ko nasto-pata na istem območju kmetijski in ostali interesi (indu-strija, obrt). - Nosilca glavne kmetijske proizvodnje bosta družbeni in zadružni sektor, to je TOZD - Posestvo in obe zadrugi. Duržbeni sektor proizvodnje mora postati nosilec mo-derne in tehnološko dovršene proizvodnje, zadružni sek-tor mora preko konkretnih pogodb zagotoviti kooperan-tom in združenim kmetom perspektivo in sigurnost nji-hove proizvodnje in prodaje. To mora biti stalna in osnovna naloga zadrug, ki morajo dati poudarek primarni proizvodnji, trgovina in preskrba pa naj bo v pomoč le tej. - Načrtovanje rasti kmetijske in gozdarske proizvod-nje v družbenem in zasebnem sektorju ne bo mogoče doseči brez htrih in ustreznih družbenoekonomskih spre-memb, ki se bodo morale odvijati predvsem na tistih območjih, ki bodo dolgoročno namenjena in v prostor-skem planu opredeljena za kmetijsko in gozdarsko rabo. - Zadrugi morata v svojih proizvodnih programih v letu 1980 in v nadaljnjem srednjeročnem obdobju razviti vse možne oblike kooperacijske proizvodnje za doseganje čim večjih tržnih viškov in sicer: mleka, mesa, povrtnin ter okopavin. - Kmetijska zadruga Ljubljana je zadolžena še posebej za intenzivnejši razvoj ovčereje in konjereje, kar je po-membno predvsem kot važen izvozni artikel. - Povečanje izvoza se predvideva za cca 25% t. j. 10.000.000 din. Proizvodnja mleka se bo povečala v letu 1980 za 4%, mesa za 10%, povrtnine za 15%, okopavine paza 10%. Zadrugi sta dolžni iskati vse možne oblike intenzivnih proizvodnih skupnosti, v kar se mora čim bolj aktivno vključiti pospeševalna služba. Za realizacjo tega plana morata pristopiti k strokovnemu usposabljanju neposre-dnih proizvajalcev. Zadrugi sta dolžni nadaljevati z vlaga-njem potrebnih sredstev v mehanizacijo in modernizacijo kmetijskih objektov in v proizvodnjo ter pri tem zagotoviti tak gospodarski položaj kmetijstva, da bo možno povezo-vanje dohodkovnih odnosov. Pospešiti odpravo nesorazmerja med cenami reproma-teriala in gradbenega materiala za namene obnove go-spodarskih poslopij ter nesorazmerja v cenah energije napram kmetijskim proizvodom. - Začeti se mora z izgradnjo farme Brest, ki je že drugič v občinskem in mestnem petletnem planu in za katero je s popravkom cen in s posebno stimulacijo Ljubljane zago-tovljena rentabilna proizvodnja. - Skupščina mesta Ljubljane naj čimprej uvrsti kot osrednjo točko dnevnega reda sej zborov obravnavo kme-tijske problematike. - Izdelava glavnega projekta za kompleksno ureditev horjulske doline (hidro in agromelioracije ter komasacije) je naložena kot nosilcu naloge zemljiški kmetijski skupno-sti in Kmetijski zadrugi Ljubljana. Rok izdelave: november 1980. Istočasno je treba ustanoviti takoj tudi melioracijsko skupnost. Predvideno kompleksno ureditev horjulske do-line je potrebno okvalificirati kot širši družbeni interes. - Nosilci priprav potrebnih podatkov za študijo razvoj-nih možnosti kmetijstva v Polhograjskih Dolomitih so: Kmetijska zemljiška skupnost, Krajevna skupnost, KZ Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije. Rok priprave: junij 1980. Končna izdelava študije je 31/6-1981. Izdelki študije bodo uporabni tudi za ostala višinska območja občine. - Vzdrževanja obstoječega stanja zemljišč na Ijubljan-skem barju bo v okviru finančnih možnosti - nosilcev IO Kmetijske zemljiške skupnosti, Kmetijske zadruge Ljub-Ijana, krajevne skupnosti - stalna naloga. - Odkup kmetijskih zemljišč je stalna naloga Kmetijske zemljiške skupnosti kot nosilca naloge. Stalna naloga Kmetijske zemljiške skupnosti je tudi vlaganje v izboljšavo kmetijskih zemljišč (odvodnjavanje, urejanje poti, krče-nje...). Ta vlaganja bodo v letu 1980 dosegla višino 6.000.000 din, kar je 50% povečanje v primerjavi z letom 1979. - Akcijski program za gozdarstvo v letu 1980; do 30 septembra 1980 izdelava programa enotenga gospodar-stva na teritoriju SOb Vič-Rudnik, ker trenutno gospodari s temi gozdovi več upravljavcev. Doseči je treba tesnejše dohodkovno povezovanje s Hojo - Ljubljana in združevati sredstva v take investicije, ki bodo v obojestransko korist. Realizirati se mora zahteva gozdarjev, da se izvaža čim več finalnih izdelkov, nikakor pa le polproizvodi (deske, hlodovina). Gozdarji morajo s posegom redčenja in melio-racijske sečnje nujno doseči čim več drobnih sortimentov za celulozo (industrijo), s čimer se omejuje drag uvoz. Pripraviti je treba skupni program vlaganj na nekmetijskih površinah in intenzivirati hitro rastoče drevesne vrste, s skupnimi vlaganji neposrednih koristnikov te surovine. Povečanje etata bo v letu 1980 in srednjeročnem obdobju letno za 0,8% z veljavnimi gozdno-gospodarskimi uredi-tvenimi načrti. - Priprava seznama lastnikov gozdov - nekmetov, za-radi izvajanja zakona o kmetijskih zemljiščih, nosilec IO Kmetijske zemljiške skupnosti, Gozdnega gospodarstva Ljubljana, davčna uprava SOb - rok 30/6-1980. - Akcija Komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo mora biti prisotna tudi pri izdelavi in usklajevanju vseh srednjeroč-nih programov 1981-1985 in dolgoročnega programa do leta 2000. Prvi rok usklajevanja - april - junij 1980, zak-Ijučna dela v septembru. Vodno gospodarstvo. - Program vodnega gospodarstva tudi za območje Ljubljanica - Sava je v doslej znanih okvirih sprejet in odobren, s čimer so dogovorjena tudi sredstva za vlaganje v vodno gospodarstvo. Zavedati se moramo, da vse po-trebe ne bodo mogle biti pokrite, bodo odpravljene le najkritičnejše točke, ki so navedene v programu za leto 1980. Program za leto 1980 je sestavni del že sprejetega srednjeročnega načrta za leto 1976-1980. - Večji poudarek je potrebno nameniti povezavi kmetij-stva in gozdarstva z lovom in ribolovom. Zagotoviti je potrebno odgovornejši odnos lovskih organizacij do kme-tovalcev in družbe nasploh. - Po doslej znanih napotkih Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje bo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 namenjeno za vodno gospodarstvo največ 0,55% družbenega proizvoda, kar ni bistveno več glede na vlaganja v vodno gospodarstvo v obdobju 1976-1980. To povečanje je predvideno predvsem z namenom, da bo vodno gospodarstvo še v večji meri sodelovalo pri odpravi onesnaževanja najbolj kritičnih odsekov naših vodotokov. Prvenstveno pa bodo v osnovi vodno-gospodarski dejav-nosti doseženi ukrepi namenjeni odpravi poplav, vzdrže-vanju že obstoječe odvodne mreže ter pridobivanju novih kmetijskih površin in zagotovitev vodnih virov. Po predvidenem planu bodo v letu 1980 opravljena sledeča vzdrževalna dela, ki jih bo opravilo Vodno gospo-darsko podjetje Hidrotehnik: 1. VZDRŽEVALNA DELA 1.1. Barje - drobna mreža in zapornici (za obe občini, Vič-Rudnik in Vrhnika) 1. 2. Mali Graben (zapora pri mostu) 1. 3. Ljubljanica (zavar. pri mostu) Predvideno je zavarovanje pod obema mostoma. Projekti so izdelani. Pred pričetkom del se uredi le še formalnosti pri OVS Ljubljanica -Sava 1.4. Iška - drobno vzdrževanje. V bistvu gre za manjša vzdrževalna dela, ki so vezana na program, katerega sestavni vodnogospodarski sektor VGP v soglasju z nadzorno službo OVS. Program bo pripravljen do 1/6-1980: 1.5. Gradaščica (odsek Bokalci) Gradaščica (obveznost iz leta 1979) 4.000.000 din 600.000 din 1.000.000 din 1.300.000 din 2.TEHNIČNA DOKUMENTACIJA - Ljubljanskobarje-nadaljevanje študije 40.000 din 2.000.000 din 590.100 din 1.000.000 din 3. INVESTICIJE VODNOGOSPODARSKIH OBJEKTOV -Zg.Galjevec 12.000.000 din - Zg. Galjevec (obvez. iz leta 1979) 1.231.871 din - Polhograjski hudourniki in Iška 2.200.000 din - V letu 1980 je potrebno razčistiti tudi nejasnosti glede regulacije potoka Rašce, preveriti možnosti izvedbe programa in se dogovoriti za obseg nujnih del vobdobju 1981-1985. 23 24