38ft- Natis 12.000. Šfajerc kcšta ?a celo leto samo 60 krajcarjev. in upravitejjstvo v fcem poslopju. drugi petek [irpii 7. (hio n;irir>Hh: Dede ;i i vračajo m -pomleii^a pre) izdajo do- rposl Posam rilka ve!ia v Ptuju za ^manju več ko 10 S ren vahat. Conft za oznanila za: . • i ■ ani K 8.—, ri tolikih nesrečah, katere so konzumi kmečkemu Ehu, trgovcem in mnogim duhovnikom prizadjali. O grdi hinavec! Kdo pa je gospode duhovnike pred jmi leti hujskal, da naj ustanovljajo konzumna ištva, kdo pa je kmetom lagal, da bodejo oni pri jizumih vse ceneje kupili, in pri tem še velike obresti plačane dobili?? Kdo pa je čez trgovce psoval ;metom lagal, da je vsak kramar slabši kot zlodej? Vse to je počenjal «S 1 o venski G o s- JS a r». Ali danes, ko konzumi duhovnikom delajo Neprijetnosti, ker so oni zato odgovorni, ako kmet )do pride, danes, ko konzumi eden za drugim tdajo in kmetje večje vsote plačevati morejo, o pri mnogih konzumih vložki že zgubljeni, > hoče se «Slovenski Gospodar zmu2niti in krivdo ruge vrečti. Ali on nam ne bo ušel. Mi izjavimo o: Ne duhovniki in ne kmetje so ■v i ustanovitev konzumni h društev. mi so tega peki.....časniki in posojilnice. Posojilnice ■o namreč toliko denarja odveč, da ne vejo, kaj f njim počele in kako bi ga naložile, da bi 6 do [i obresti dobile. Tu so se s «Slov. Gospodarjem« jugimi listi dogovorile, da se naj prav veliko umov ustanovi in so se posojilnice povsod izjavile, lejo konzume z denarji podpirale, seveda samo joti visokim obrestim in dobrostojnosti. EN a tak način dobile so posojilnice ete v svoje roke, ki prej niso bili Koli zadolženi in nikoli obresti p 1 a- ■ pa ,,fertik" z vsem in tudi jaz sklenem svojo Več nimam povedat. — Amen." | Jurij še enkrat malo vzdihne, pomoli Jerneju BO mrzlo roko in pravi: I ..Jernej, to se mi dopade, to si pa dobro napravil. te požegnaj! Meni je že lažje pri srcu. In če jveti Peter spusti v sveti raj in če bom v ne-el skupaj s tistimi, ko imajo prvo besedo ;niti, hočem tudi za tebe katero ziniti. Boh ignaj še enkrat! In če ti ravno moj žegen nič toristi, pa škoduje ti pa tudi ne, — na noben Zdaj sem poravnal vse in zdi se mi, da mi ftega Petra ne bo treba nobenega drugega posa, >r tvojo molitev. Zdaj pa srečno! Pridno sekajte e in jih cepite v polene in kadar bo polna luna. !pa šel jaz namesto starega kovača v njo in na vas gledal, Srečno! Z Bogom! Jurij je izdihnil. Počasi so se napravili drvarji ibu in so zagrebli starega Jurija visoko na [pod najstarejšim in najkošatejšim hrastom. č e v a 1 i. Oni bojo do konca svojega življenja krvaveli, samo da bodejo bogati gospodje, ki imajo svoj denar v posojilnicah naloženi, visoke obresti dobivati za mogli. O domovinski pravici. Prejeli smo sledeči dopis: Prosim, da se enomalo iz modrih očetov občine Mezgovce pogrohočejo, ker tako skrbno naše postave razštevajo. Pisali so namreč na Podgorsko občino sledeči dopis: Slavni urad občine Podgorci ! Peter Vesenjak, posestnik v Vresnici, rojeni v Mezgovcih 1856 in dosedaj pristojen sem. Imenovani stanuje na Vresnici in plačuje davek od 1880 leta pod občino Podgrce in je zatoraj danes tukaj iz domovinske pravice izključen, ker mu domovinska pravica z vso obiteljo pripada pri Vas. 30. grudna 1900. Jožef Cizerl, Miha! Čuš, Jožef Herga, Franc Čuš. Dobro je! Ali modri očetje so meni nič to poslali, kakor da mi nebi vedeli postav. Prosim toraj naj je «Štajerc« malo poščigeče s notico ali dopisom: Velika Bresničina. Glejte, kako so si modri očetje občine Mezgovec pri Dornavi v strahu! tistim, ki so kedaj iz njihove blažene lukove dežele po svetu boljšo domovino našli, so dotičnim občinskim uradom pisali, da so iz njihove lukodišeče občine odpuščeni, ter se ne smejo več domu vrniti. Nas sicer ne skrbi, da bi kedaj jih več za streho prosili, ker hvala Bogu imamo v naših domovinsko pravico dobljenih občinah dobre, ja še boljše strehe ter se ne bojimo ne zime, deža in vetra; tudi še naša zemlja tudi toliko luka rodi, kar ga potrebujemo za domačo potrebo. Toraj srečno in z Bogom, ljubi očetje, tedaj proč s strahom, da bi vam nadlego delali! Sladko spite v tem novem letu in ne spominjate se nas več! Eden izvandravec.» Mi se čutimo dolžni, ljudstvo o domovinski pravici nekoliko podučiti. Kdo ima torej pravico do domovinske pravice? Kar se pridobitve domovinske pravice tiče, za-morejo isto direktno samo Avstrijci dobiti. Inozemcem in k temu spadajo tudi Ogri, ki so dovolj dolgo v kaki občini tostranske državne polovice mudili, more se jim na njihovo zahtevanje zagotovilo sprejetja v občinsko, zvezo podeliti, na kar imajo avstrijsko državljansko pravico dobiti. Šele potem zadobijo domovinsko pravico. Pogoji za pridobitev domovinske pravice po novi domovinski postavi: 1. Avstrijsko državljanstvo in polnoletnost. 2. Desetletno nepretrgano in prostovoljno bivanje v eni občini po spolnitvi 24. let. 3. Neposluževanje javnega ubožnega oskrbovanja v tej dobi. Pri tem je pripomniti, da kakšna začasna odsotnost, kakor počitniško potovanje, po opravkih, prebivanje na deželi in kaj takega vštevso bivanje ne prelomi, ravno tako ne neprostovoljna odsotnost — 4 skoz poklic k vojaštvu. Kar se tiče tretjega pogoja, tako velja oproščenje od učnega denarja, vživanje kake Štimpendije, kake mimogredoče podpore kot neposluževanje ubožnc oskrbe, ne ovrže toraj pridobitve te pravice. Pravico za sprejetje v občinsko zvezo zamorejo doseči: 1. Po postavi te pravice deleženec sam; 2. Njegovi nasledniki v domovinski pravici (otrbci in zakonska žena); 3. dosedajšna domovinska občina. Kako se pridobi domovinska pravica? Za to pravico opravičeni mom napraviti prošnjo za sprejetje v občinsko zvezo na dotični občinski za-stop. Prošnja je koleka prosta in posebno ako se vse zahteve ujemajo in posebno ako se desetletno bivanje v občini po policiji ali pričah dokaže, ne sme odbiti. Prošnji tuzemljaisa je treba pridjati: 1. Krstni ali rojstni list, potem domovnica v svrho dokazila zadostne starosti in avstrijskega državljanstva; 2. dokaz neprekinjenega prostovoljnega bivanja v občini po nastopu polnoletnosti (24 let). Ta izkaz je vložiti skoz policijsko potrdilo. C a s reševanja: Občina, katera tako prošnjo sprejme in kateri so zahtevajoči izkazi pridjani, mora prošnjo v šestih mescih rešiti; se to ne zgodi, potem mora zato i>n-<\-stojna politična oblast poklicana, temu odpomoči. V mestih z lastnim statutom je ees.namestništvo,v drugih občinah pa okrajno glavarstvo k temu poklicano. V slučaju nepravičnega odbitja zamore se na iste rekurirati. Samo ob sebi umevno, zamorejo občine poznej kot prej tudi drugim osebam, pri katerih se zgorej omenjeni zahtevajoči postavni izkazi ne vjemajo, domovinsko pravico podeliti Črez to določajo one same ravno tako kot dosedaj. Seja državnega zbora dne 20. februarija. Že zopet se tepejo! Pri zadnji seji hotel je češki poslanec K 1 o f a č predsedniku tintnik na glavo vreči, ali Rumnnec V a s i 1 k o ga zgrabi za ovratnik in vrže ob tla. Nato so pričeli drugi Cehi na ministre papirnate bombe metati, tako da so mogli isti zbežati. Štiri ure so neprenehoma vpili, tako da se nobena beseda ni razum Zakaj pa je bil ta hrup? Se-li je šlo za nove davke ali za kakšno drugo važno stvar? 0 ue! Kregalo se je zato. če se smejo vprašanja na predsednika samo v nemškem ali tudi v češkem jeziku staviti. Glejte ljubi kmetje, tako počenjajo grofi, baroni, dok-tori in profesorji s politiko. In tu se še nahajajo 1 j u d j o. k i p ra v i j o: „k m e t ne ,p a g e! v d j* ž i! v d o z b o r u i c o. o n j e (> t e n o u ni e n. Prav žalostno je, da poslanci tako nerednost počenjajo, med tem ko ubogo ljudstvo strada. Ko bi v državnem zboru bili pošteni kmetje, bi se gotovo dostojnejše obnašali in njihove dolžnosti boljše spolnih, Ščuvalci in pretepači pa bi kmali mirovali, kajti ako ho že pretepati mora, znal bi to kmet h kakor doktor ali baron! Razne stvari. Tatovi Ulomili so v noči od 5. na 6. t. m prodajalno gosp. And. S u p p a n z-a v Pristavi, veni niso imeli časa si blaga naložiti in odnesti, ker so takoj, ko so ulom z vršili, pregnani. Zelo predi so bili ti ponočnjaki, ker so kar s sekiro, katerej pri sosedn vkradli, en del vrat razbili in se ne zmej ali se bo kdo skoz ropot zbuditi utegnil ali ne; I so takoj vsi domačini na prostoru uloma, tedaj sd pa toti predrzneži že tudi popihali. Zandaruierijal dala so je takoj na zasledovanje in upati je, da m posreči jih zasačiti. — Naslednjo noč je zopet] takšna poštena druhal vlomila v prodajalnico gi Martina J u g-a v Sv. Petru pod Sv. gorami, kjer I pa >reČa tudi ni bila mila; bili so namreč tudi pregm prodno so kaj odnesti zamogli. Iz Konjic se nam poroča, da ondotno konzul društvo hira in da je dr. Rudolf baje pred I dnevi za. nekega zida (pa menda ne za DieykJ celo zalogo izrabil. Namestnik načelnika pa je I neki čevljarček, ki nima drugega, ko neki večji 1 pri „Sudmarkiu. Pač čudna kompanija. Iz Slovenskih goric. Dragi nam riSiajerce! Vsul kmeta je prav razveselila tvoja tretja številka, ki namreč snuje zveza kmetskega stanu in tudi vi gradsko društvo v Ptuji. Dragi natn spoštovani vsakega izobraženega kmeta si ti rStajerc" posB začetek blagonosnega upanja in napredovanja za m kmetski stan. Že tvojo prvo številko so krnel veseljen pozdravili in počastili, ker spodbujaš kisi stan k zavesti njegovih pravic. Ali se moremo ml neizobraženih kmetov obžalovati, kteri so zagil sovražniki svojega lastnega stanu. Pa to sovi« sejejo drugi stanovi med kmete. Ker se mi zal kmetje naših pravic prav dobro zavedamo in I tvoj list na tanko presojevali, izrekamo ti prvo m med vsemi slovenskimi časniki ter tudi želimo, I skoro postal že vsaj tednik. Vi pa, dragi izobrl kmetski volilni možje, katerih vas je bilo 200 v M slovenskem Stajarji, kateri svoj stan spoštuje branite protikurateljstvn, vi ste pokazali junake sv kmetskega stanu, ker ste volili kmete 2a pos svojega stanu. Čast in slava vam, naj bode za junaštvo, ker vi niste odstopili v hudi vojski, k je bila nastavljena zoper kmeta. Tedaj dragi „Sta ker je tvoj namen, ves kmetski stan k boljše hodnosti pripeljati, se hočemo tudi vsi, kateri 1 koliko politike razumemo, . se vseh tvojih pr veseljem poprijeti, gotovo se bodo tudi poea vsi tisti kmetje poprijel i, kateri sedaj še sami zasramujejo. Tukaj se že nabirajo kmetje za km zvezo to pa bode prav hudo bolelo sovražnike kmet stanu, ker vedo, da si bode kmet zauaprej sal magal. Več kmetov iz Slovenskih gcl Zrakoplov, (luftbalon) s štirimi častniki I plovnega oddelka iz Dunaja spustil se je v čl ,1. D,, popoldan v Dornavi pri Možkajncih na zemljo. Rko ljudstvo prihitelo je trumoma in pomagalo rjem pri spravljanju balona, katero je bilo dveh i končano. Zrakoplavci so prišli zvečer v Ptuj in orl tukaj vrnili zopet na Dunaj, IzPadeža pri Laškem. Že med nami si razširjen »i NStajcrc", zato si tudi mi štejemo v dolžnost, ti kaj novega poročamo. Namreč pred pustom e poročil nek vdovec, s povsem sebi priljubljenemu na -Korat" z malo gospodično pod starem pri-0111 „Pangracle z slokimi prstami". Prav lep par udi vse po Laškem trgu je bilo po koncu ter se meh držalo, kajti je tudi bilo to smeha vredno, hitro po poroki jo krene vsa svatovščina v svoj. toliko priljubljeni konzum. saj tamkaj imajo po adi zmiraj prazne prostore in tamošnje osebe malo »la. zato je imel hitro vsak gost svojega strežaja. ra se vsede nevesta in natakarica jo hitro opomni. je zgubila poročni prstan (zaroček). A ta ji ošabno ovori, da ga ni imela. Zopet glasen smeh, ko izijo ženina, da je imel namesto snkne srajco vrhu fcc. Zdaj priklopoče v svojih novih cokljah nevestin po imenu „Filicija". očitni sovražnik našega feajerca" in začne grajati ženinu ta cenjeni in polno kmečkemu ljudsvo koristni časnik, pa hvali in n predlaga naj se naroči na „Slov. Gospodarja", |r zdaj bo imel lepo priložnost razširjati ta list. Pa m ne usliši oslovega glasa, pravi pregovor, zato mu ■Bog odločil, da stanuje v globokem grabnu. Ako ■no ima črno palačo in razrušen svinjak, če se na-■ na ^Gospodarja" ostal bo bedak, z svojo nevesto to za črvivo mizo. : Strpnavas pri Šmihelu nad Pliberkom. V 2. stepi -Štajerca'' smo poročali o občinski volitvi v hiheiu nad Pliberkom in tndi dokazali, kako so srikalci agitirali. Bilo je vse resnično in zatorej ni »gel nobeden od „onih" kaj odgovoriti. A vendar irbel ednega izmed njih nos, letal je po hiši gor pol, da bi si kaj domislil, tresel svojo modro(?) glavo, tor osel, ko ga vščene muha, a kar se zaleti v in zavpije: „Zdaj se je posvetilo." Pa res se mu posvetilo, ali pa prav slabo in pisal je v BMir", sta prišla v našo vas dva liberalna odposlanca iz jerlevasi deteljo kupovat in — tudi duše. ko sta irala podpise za občinsko volitev. Kdor je dal za palce podpis, je dobil za deteljo 5 krajcarjev več p. Ta dopis v ..Miru" nam kaže. kako lažejo, kjer fteden Strpinc ne ve o tej reči kaj povedati. Mi Idi radi plačamo tistemu, kateri nam poišče tista k moža, katera sta hodila po Strpni vasi in knpo-ila duše. kakor lažnjivi dopisnik „Mira" pravi, en fcelj denarja. S tem denarjem si lahko kupijo pinberški lijak (Nurenberger-Trichter), da bi si svoje prazne buče malo pameti. Iz Pilštanja. Pred dobrim letom, če sta tukaj t dve ali več oseb vkup hodili, ni bilo skoraj druga pogovora čuti. kakor to. da se bo tukaj kme-ika zadruga osnovala. Nato je bil na 10. grudna B9i'. prvi shod sklican, h kateremu je bil gospod HKač iz Žalca povabljen, kateri je pouk in delo- vanje kmetijske zadroge in mlekarnice živahno razlagal. Se tisti dan je bilo načelstvo in zadevajoči odbor izvoljen, kakor tudi tajnik. Ogromno število kmetov je hvaležno poslušalo, od katerih je tudi mnogo po 6 kron udnine plačalo. Potem je zopet na 4. su-šca 1 900 gospod I. Kač na Pilštanju poučni govor o delovanju kmetijske zadruge držal, ali žali Bog vse brez vzpeha. ker je taisto načelstvo samo enkrat koruze j semenskega ovsa dragega in nekaj umetnega gnoja naročilo, in ko se je tisto sprodalo, je pa vse delovanje zaspalo in še tudi v tem novem letu spi, zato pa nekateri mali posestniki 6 kron plačane udnine nazaj zahtevajo, ker je nekateri tako ubogi, da je komaj tistih 6 kron zmogel, zdaj pa nima za taiste nobenega hasna, mislil si pa je, da bo vse vredno dobival od zadruge. Ko izvoljenega blagajnika Matija Amona župana v Drenskemrebru nekateri ljudje terjajo za udnino <» kron, jih pa taisti tolaži, da se bo še delovalo v zadrugi; da ko leto mine, bo namesto č. g. župnika diug načelnik izvoljen in tudi nekateri odborniki. Bomo videli! Iz Ptuja. Ljudsko štetje v političnem okraju izkazuje, da je v sodnem okraju ptujskem 11.419 hiš z 47.928 prebivalci, proti 11.825 hiš in 47.193 prebivalcev v letu 1890. Sodni okraj Rogatec ima 2581 hiš in 11.707 prebivalcev, proti 2625 hiš in 12.460 prebivalcev v letu 1890. Sodni okraj Ormož ima 4216 hiš in 20.075 prebiralcev proti 4163 hiš in 19.497 prebivalcev v letu 1890. Politični okraj Ptuj ima toraj v desetih letih 560 oseb več, hiš pa 397 man j, dokaz, da naš kmetski stan vedno bolj ubo-žava. Vzrok tega zadostnega izkaza leži deloma v slabem položaju vinorejcev, deloma v prevelikem obtežen ju davkov in dolžnih obrestih in tudi vsled nakupovanja kmetijskih pristav po graščakih, ki jih nakupijo in potem razkosajo. Listnica uredništva. Iz Cirkovec prijeli smo sledeče pismo: Slavno uredništvo ..Štajerca" v Ptuju. Podpisana sva bila ohdolžena, da sva pisala dopis iz Cirkovec pri Ptuju v nŠtajerca" y štev. 2. tega leta. Zatorej prosiva slav. uredništvo „ Štajerca" naj blagovoli v prihodnji številki naju opravičiti in dokazati, da nisva bila v nikaki zvezi z dopisom glede gosp. Goljata, gosp. kaplana in purana. — Cirkovce, dne 29. prosinca 1901. — Alojzij Goljat iz Cirkovec. Anton Ferk iz Cirkovec. (Potrdimo s tem. da nista bila Vidva z omenjenim dopisom v nikaki zvezi). Opomba uredništva. Iz Bučečovec. Na dopis od Sv. Križa na Murskem polju v „Slov. Gospodarju" z dne 24. januarja t, 1. moramo odgovoriti, ker ta lažnjivi kljukec iz Maribora sploh laže čez nas, kar zamore že vsak otrok spre videti. Ta lažnjivi kljukec ne more pustiti pii miru občespoštovanih Bučečovcev in ne more pozabiti. da smo hoteli voliti in tudi volili kmeta svojim poslancem. „Slov. Gosp.", povemo ti odkritosrčno, da ti bodemo zapeli: »Mrzel veter kljukca brije,, le poberi se od nas." Še tisto boro številce naročnikov, ki jih imaš tukaj boš zgubil, ker mi posestniki bučečovski ne trpimo laži; mi ljubimo resnico. Mi — 6 ti toraj odgovarjamo: Ni res, da bi se obče spoštovani Bučečovci dali zapeljati v posilinemški tabor, mi le želimo, da naj kmet voli kmeta, ker nobeden drug stan se za kmeta ne bo nikoli tako krepko potegnil, kakor kmet sam. Ni res, da bi privrženci „Štajerca" postali tako drzni, da bi občinskega predstojnika iz Stare nove vasi v gostilni Pečuh zavoljo kaj slabega napadali. Ni res, da bi imenovani obč. predstojnik prišel po uradnem opravilu, prišel je pač" v gostiln© pit, kar je dovoljeno vsakemu. Ni res, da bi mi zoper duhovnike in naše odliČnjake kaj govorili ; res pa je, da je bil oni obč. predstojnik precej vinjen. Ni res. da bi nas oni občinski predstojnik zavrnil, kajti mi nismo njemu nič slabega govorili mi smo sploh za duhovnike, katere kot naše duhovne pastirje spoštujemo in ljubimo. Ni res, da bi mi bili zato nemčurji, ker smo hoteli imeti kmeta za svojega poslanca. Zakaj pa nam ni društvo „Pozor" v Ptuju imenovalo kmeta, ampak svetovalo doktorja, ki se nas ne usmili?! — Razven treh, akoravno je v občini Bučečovci hišnih številk 48, stojimo trdno vsi za kmeta. Mi nismo tisti, ki bi nam drugi ljubši bili kakor kmet, in ker s kmeti držimo, nimate vi nikakc pravice nam kaj predbacivati. Pa bodi dovolj. Ako hočeš od nas še kaj več zvedeti, smo ti na razpolago in mi bodemo tvoje laži ljudstvu še bolje dokazali. Več kmetov. Iz ormoške okolice. Ča3 norčevanja je pretekel, in postna doba se je začela. Že dolgo smo si želeli, da pridejo časi ke-sanja, v katerih bi se naj ljudje streznili in spametnili ter se začeli pečati z važnejšimi stvarmi. Res, marsikatera bedarija se je prigodi!a in ne smemo reči samo letos, ampak že ludi poprej: pri nas traja večen „fašenk". Volitve so nas zbučile in zdi se nam, da vsi peklenski duhovi začnejo vojsko proti nam ubogim kmetom. Prijatelji, ali ste morebiti zadovoljni s sklepi zadnje celokupne seje našega okrajnega zastopa? Mislimo, da ne. Občini Frankovec je okraj dovolil za boranje Drave 6000 kron. Ne da bi bili Frankovčanom to vsoto jalni ali želeli bi. da bi se okrajni zastop tudi brigal za škodo, ki jo dela drava blizu Ormoža. Iger nam najboljše polje vedno v vodo kaplja. Ali tu ni pomoči in sami si ne smemo pomagali, akoravno bi imeli dovolj razuma za take reči. Saj so hoteli gospoda Fr. Uaumanna ob glavo djati, ker se je predrznil naše njive branili in ker je s kakimi 150 gid. več zravnal kakor cela dravska regulacija, ki je kakih 14.000 gld. potra-tila. — Še nekaj od zadnje seje okrajnega zastopa. Kako je mogoče, da so se zaradi stavbe nove okoliške Šole, ki še dolgo ni dokončana, naloge v občinah Pušinec, Hardek in Litmerk tako ogromno povišale in sicer na 80, oziroma 90 in 82% nasproti temu. da so Ormožanci pri svojih 60% ostali, čeravno so si večjo šolo postavili in jo že pred več kot pol letom dogotovili. Mi ubogi kmeti bomo pač morali plačevati, da bomo zeleno gledali. Zdaj nas sicer hočejo nekaj tolažiti ter priredujejo veselico za veselico, katerih Čisti dobiček gre za juho, ki jo podarjajo našim šolarjem. Kes to je draga čorba in vendar ne bo otrokom najbolje dišala. Vedno nas vabijo na tamburaški zbor ter nam s tem hočejo stepst še zadnje krajcarje. Ali kdo bi jim naj to brumnanje poslušal? Sliši se, kakor da bi pirožleki po kakih starih karfah za mu-Sicami plazili. To vendar ni napredek. Zadni čas so nas razno- barvani plakati, ki so v Ormožu na vt*tfi voglih bili prilc v oči zbadali. Zvedeli smo kmalo, da ormoško nemško pt druStvo priredi svoj ..Medertafel." Ker smo malo prosi raš vprašali smo merodajne ude lega društva, ako se mi f kmeti smemo vdeležiti te veselice, kajti na veliko list pozivih smo brali da je vstopnina za osebo jedna h pristavka „za kmete" smo izgrešili. Povedalo se nam da tudi mi imamo pristop in da ni nobenega razk vsak je gospod tam kde sedi. Nam so začeli lasje i Ko so nas vsegamogočni gospod dr. Omulec porabljal Siomšekovo slavnost sm6 brali: vstopnina za osebo 1 k za kmete 20 vinarjev. Pri takih priložnostih smo mi nič, vendar celo kaj drugega. Mi bi se že morali znabiti na trkati ali na vampe hititi, kadar primaršira ormožka žlaht gospodu dr. Omulecu bi se še dobro videlo, če bi jim k muhe naganjali in noge umivali in v okrajnem zastopu z dami kimali, kakor lilike, dabi tem lahkejše sklepali in i šim denarjem svojevoljno gospodarili. Na drugi strani so gospod okrajni predstojnik zopet dober človek, sicer ne ve ali je to dobrota ali si mislijo, da smo mi tako neumr Šumasti. Postavili so nam namreč nove, celo slovenske k pote, vendar se bojijo, da bi kateri ne zašel. Če je ta no1 ravno pravična, naj dokaže sledeča dogodbiea: I kakimi 14 dnevi sta se dva uboga vandravca, napotjem Ogersko, eden Nemec, drugi Poljak pri ljutomerski cesti < mala. ter vedno gledala na kažipot. ,.V Središče" je I Poljak, a Nemec je vedno kihal, ko je hotel to ime izrečli nič ni razumel. »Središče! lega ni na nobenem zemljevid djal je Poljak, „najbrže to ni kažipot, ampak kako sva rje da se tukaj ne smejo smeti in druga nesnaga sklada Ubožca sta morala nekega delavca ob cesti, ki je bil zral vprašati, gde da gre pot na Ogersko. To je uspeh novih < slovenskih kažipotov. Castitamo g. dr. Omulec! Kam bi se potnika morala verniti, ako bi se cestar ne bi bil upal z nji po nemškem dogovoriti, kajti tudi to zna biti pregreha. I cestar više Ormoža, se je samo podstopil svoje otroke nemško šolo poslati in s 1 u ž b o j e zgubil. To je žalost Tudi splošnih veselic se ne sme vdeležiti. kdor ni všeč možki inteligenciji. Odma doklamoteri gosp. „Bakronosil ter vpraša za rodopis. Konečno želimo, da bi se zdaj v sveti času vsi zbudili, da nam ne bi bilo treba, o takih slabos več pisati in da bi se naši protivniki prav dobro spostili. Za sedem guležev in par klobas. Iz Laporja k volitvi pripihal je Jug, In v rokah je držal svoj borni klobuk. Živijo, živijo je klical na glas, Danes je bilo prav dobro za nas. V mariborskem Narodnem domu smo bili Tam smo zvedli kaj bomo volili. Gospoda barona Morzeja, Ki ga nobeden ne pozna. Vsi smo zastonj cigare dobili, Samo da smo barona volili. Guležev sedem sem jaz poju. In to mi jih čisto zadosti je blu. Ko smo se pa domu peljali. In med seboj se povpraševali: Kdo je le danes plačal za nas, Ko smo pojedli tol'ko klobas. I Potem smo zvedeli skoraj povsodi, Da plačali vel'ki to so gospodi. | Samo, da smo barona volili, In svoje pravice za šest let zapili. [ Ko so volitve končane bile, ! Guleži, cigare so tudi minile. I Zdaj skrivajo svoj hinavski obraz, I Zastonj so naš Jug ne dobi več klobas. Zvolili smo toraj barona Morseja, [ Glej ga „šmenta" kak se ti smeja. Koštalo vse to je le par klobas, Pa kožo sme dreti z nas — prav počas. —Laporski. — Zunanje novice. Smrt kralja Milana. Bivši srbski kralj je prebival šele štiri tedne na Dunaju v Johannesgasse 16. le tretji dan, ko se je nastanil, je zbolel za influ-Bo in vnetjem sopil. Pred dvema tednoma nekako Katar izginil, a Milan ni šel iz sobe. V nedeljo Hd osmimi dnevi pa so zdravniki opazili na njem ikmno vnetje pljuč, ki se je širilo naglo. Ker je zajelo vrhu v .sega še slabeti njegovo srce in ga je mulo dihanje, ni mogel Milan od sobote nadalje več Bati nego je sedel v naslanjaču. Pretečeni pone-■jek opoldne je kralj sprejel še polkovnika Petrolic prvega poboenika kralja Aleksandra. Popoldne )b 2. uri pa je začelo bolnika dušiti. Ob tri četrt ■ 4 se je onevestil in ob četrt na 5 je umrl. Pri Rirajočem so bili razen zdravnikov srbski polkovnik kstantinovic. bivši ministerski predsednik dr. Gjor-Br, grof Zichy, poslanik Kristič, pobočnik Petrovič, h vnatelj Weifert. Kraljica Natalija je brzojavila, ia ?e pripelje na Dunaj, če treba; za odgovor pa je »bila sporočilo, da je Milan že umrl. V frančiškanski samostan je hotel iti neki ■letni fant z Dolenjskega pa mu je policaj to za-pnil. Pripeljal se je z dolenjskim vlakom v Ljub-jjai.o in je izstopil na dolenjskem kolodvoru. Nekako ■ho je gledal okoli sebe in pogleda policajevega, ki I je motril od nog do glave ni mogel prenašati. jicaj je slutil, da bode kak „Amerikaneca, in nsta-| ga je in vprašal, kam da je namenjen. „V fran-kanski samostan" je bil ponižen odgovor. BKaj pa loš tam?" izpraševal ga je nadalje policaj. „Frater lem postala. Dobro je dejal policaj pa pojdiva v tostan. Nista še naredila sto korakov s kolodvora, |je fantič že priznal, da noče postati frater, mar-|, da hoče iti v Ameriko, in da so ga le drugi |o naučili, da naj reče policaju, če ga v Ljubljani avi. da pojde v frančiškanski samostan. Policaj ga (odpeljal na to v celico na rotovž in od tod v ce-) na Žabjek. Problem letanja rešen. Inžener Platte poroča, da j ruski zdravnik dr. Konstantin Danilevski rešil Klem letanja do cela. Svoj aparat, katerega je pilevski sam opisal v posebni brošuri, je sestavil (ajdbenik z malimi stroški 2000 gld. S tem apa- ratom se je Danilevski v Harkovi vozil 140krat, kamorkoli je sam hotel. Strašna Statistika. „Mineapolis Tribune* priob-čuje grozno statistiko: V Zjedinjenih državah je bilo 1. 1900 nsmrčenih 115 nedolžnih ljudi. Med temi je bilo 107 zamorcev, ki so bili večinoma linčani. Tekom If) let je bilo v Zjedinjenih državah linčanih 2583 oseb. torej poprečno 161 na leto. 60 ljudij zgorelo. V Baku so se — kakor poročajo iz Petrograda — imela skladišča s petrolejem. Petrolej je poplavil delavske hiše, ki so vse zgorele. V plamenih je našlo svojo smrt 60 oseb; 50 jih je bilo hudo opečenih. Nad 400 delavskih družin je brez kruha. Lev v garderobi. Gdč. Lucija Medlon, variete- pevka, je doživela v mannheimskem gledališču te dni prav neprijeten dogodek. Po predstavi je šla v svojo garderobo, da bi se preoblekla. Ali tu je srečala velikega leva, ki je ušel dompterju Princu in se klatil po gledaliških hodnikih. Pevka je zakričala in omedlela. K sreči je prišel Princ in odvedel leva v kletko. Pevka pa je omedlela. Dedščina 328 milijonov. Angleški konzul v Plov-divu (Filipopelju) išče dediča za dedščino 328 milijonov. katere je zapustil v Indiji neki Mandradijev iz Plovdiva, kjer živi baje več njemu sorodnih družin. Osušila v dimu šestero otrok. Iz Štestina poročajo: Na posestvu Schwangshagen pri Wolinu je bila neka gospa več let nastavljena kot gospodinja. Uživala je splošno spoštovanje in šele v zadnjem času se je začelo govoriti, da je morala roditi in svoje dete skriti. Preiskovalni sodni uradnik Pauli je našel 6 otroških truplec, ki so bila posušena v dimu in zavita v platno. Ženska je priznala, da so otroci njeni, ter da jih je narodila in pomorila takoj po rojstvu tekom deset let. 31. januvarja so morilko zaprli. ..Jeden kruijev, jeden slep, skupaj vandrata po Svet", sta pela ponoči pred kratkem v neki gostilni v Ljubljani kraljevi delavec J. E. in slepi godec H. K. Gostje so se jih naveličali in postavili na zrak ter po snegu povaljali. Nastal je na cesti vsled tega prepir. kateremu je naredila konec policija, Trgovanje z dekleti. Na Ruskem-Poljskem v mestu Petrikov so prišli na sled organizirani družbi, ki je dve leti izvrševala trgovino z dekleti no debelo. Neštete deklet so tajni agenti zvabili z blestečimi obljubami v Ameriko ter jih prodajali po 400 do 500 rublje v. Težko bi se bilo prišlo lopovski družbi na sled, da je ni izdal neki člen, kateremu je tovariš „pomotoma" odvedel ljubico, ter jo prodal v Ameriko. Zal, da je ruski kaz. zakonik v tem ozira pomanjkljiv ter je sodišče moglo obsoditi le 3 lopove radi zvodništva na jeden mesec težke ječe. Kako se sklede umivajo. Staro leto je minulo, novo se začelo je. Veliko hlapcev in dekel se je preselilo k novim gospodarjem, ker so doslužili pri starih. Tako jo tudi doli na spodnjem fetajarji ob hrvaški meji doslužila zdaj ob novem letu ena pridna dekla ^ pri svojem gospodarju. Ko je bilo leto končano, ji ^™ 3podar imel 6 goldinarjev (Iona) zaslužke katerega ji je tudi hvaležno dal. Ko ona ti h goldinarjev sprejme, ; »reče: »Pošlo mi s'. ako s< m Vas kedaj kaj shranite, teti. ker je Vas pes namesto mene sklede umival,,. Burkinja oklofutala je angiežkega generala Roberisa. med Heidel- goin in Stacdetonom, je odredil lord JJoberts, da je požg ce bližnje hiše in vasi. Tako se tudi zgodilo. Neka burska žena v svoji iii.ši dragocenosti. ji je bilo silno žal, zato je prosi -ij ji dovoli, da iznese svoj; rao, General ji je to dovolil. Ko pa je prinesla žena prvikr«' nekaj stvarij, je prihitel Roberte prepovedal nosili dragocenosti v/, goreč« hiše. Pogumna Burkinja je stala nekaj hipov strmeči ;•;■ > jI žem, potem so se ji oči zasvetile besno, in kakor mačka je planila na oklofutala, dq bi bil pade!. General je bil slučajno kavalir ter -1 ni hotel m j" samo ukazal vojakom, naj vse ženine svari poro ■ oa ogenj. je v. zobmi je : ^afi Buikinja, kako gori jene. posest, a \i< tj tolažbo, daje oklo- futala Rob KaČe napadle hišo. -Neko hišo v Llanellyjn v južnem WaJezu so — tako poroča list .;Zoo;ioii — pred kratkim v celih trumah, i/ so po etopnjicah, legle na polv.šfcvo ter se udomačile sobah in s ih pobijali, in Vi v zidu 40 niso bile nevarne. V zidu go aai i 200 nerazvitih Koliko bi jih bik» na dan črez Za zakonske kandidate. I* New-Yorka poročajo: Zakonodajski ve Minnesota je dobil pred- log, glasom katerega naj bi bila sklenitev zakona prepovedana ljudem. I podvrženi blaznosti, jetiki afi drugim dedienim boleznim in nad 45 let starim ženskam. Vsak zakonski kandidat se mora izkazan z zdravniškim spričevalom, daje zdrav. : o ostro kaznovi!:!. Ta kon naj izboljša ondotna ljudstvo, ki je menda jako bolna in zanikerno. Tudi v drugih američanskih državah . zakone. Red hlačne podveze je podelil Edvard svoji — soprogi, kraljici Aleksandri, Brutalni Angleži. Holandski časopisi se priobčili privatno pismo, v katerem so opisuje strašna smrt Krugerjeve nečakinje. Na hiši. v kateri je stanoval Eloff, je. visela bela zastava. Vendar ■ ži. ki so brli blizu te hiše. da je nekdo w< Eloffove hiše ustrelil. Sli so v hišo 'n našli ravno ženo .ki je prišla k studencu po vodo. Ustrelili so na njo na mestu in jo smrtno ranili. Potem so šli po njenega moža. Ta pa je hotel umirajoči ženi na pomoč. Angleži so ga zvezali in niso mu dopustili, da hi ji j požirek vode. žena je klicala moža, a Angleži ga niso pustili k njej. Ranjeno in neobvezano so jo li na voz. ter jo poslali v Rustenburg. 12 ar je /avela, in v Rustenburg se pripeljali mrtvo. so — ljudje! ;tyri®Bte( . SVETOVNOZNANA osVEZUJCCA PlJ%cA. Nepresegljiva zdravilna voda, Podpisani ijyavljam, da mi \ ti. da «'111 proti gospodu stilni na Bregu tako razžaljivo govoril in moje besede neresnične, I » im toraj gj : Pogačnifca »dpu&anja. i69 Franc Zorko, [z Dražencei "~5T™Hocheg"er j al glavno zastopstvo marianfeldske tvornice motorjev In lofeomob (Marlenfelder Motoren- und Locomoblien-Fahrifc) Dunaj Vllt/2 JosefstSdterstrasse E4 sproti posti ne železnice pJosefstftdterstrasse Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencin špiritom in plinom. ke nevarnosti glede ognja ali (Id se raznesli, so vedno priprs delb; — Najboljši in naj m od o > kar *e tiče vztrajnosti. - Pri 1 ':. trijske in drug« ■ — Popolne mlatilrie priprave. tilnice od Hofherrja in Sciu Gasilni stroški ene keojsfee moči za uro samo 4 do ti vinarjev" £B3 Ceniki brezplačno in poštnine proslo. B Doktorja pi. Trnktfczyja ■■o let izvrstno pp* ;.•-;-jim zdravita, redi'na in dietfltlona sredstva, priporočena v stotinah zabvcinio, priporoča in razpošilja lekarna Trakoczy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje se dobivajo-, 6« gc naro&a po poŠti v tej lekarni, odkocicr se ta zdravila vsak dan tskoj pošilj.-.ja r.a vso strani sveta s povratno nasty a poštnim povzetjem, itdi celo pamo ea iconiad z natančnim rabilniin navodilom. ■ ■■ podinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoči-, Ee, malo- njkttj sploh m vsakega se iWmesto breZmoCne, ns> jood kave in ruskega čaja poktor pl, Trnfc6czyjev Kakao sladni caj (,1 t kilt»"v^<;bi'™ci *<> \i, 14 ; I lečiio, Icreuilno, zdravo in najceneje ■ .hranilno avojčje 5 K. /elodečne Dalje se pnp kapljica. uteznjoCe, tek mica *0 h, pol tucaia 2 K. ofta; Doktorja p!. Trnk6czyja Ivo i;' želodec. Deluj biijajoce, tisti ielodec mp- ka- Kro^HOP odvajalne, želcdoc Čistilne. Odvajajo blato brc* vjcb bolečin, ta »mL""* ! krili pripeti pri d ■ »._Ub-;»njuj: i sredstvo »oper bolezni, i;t morejo ra-iU'.li vsled rapchet napenjanja itd. bkiitla 42 h, .;:-t Jkatlic 2 K 10 h. - Pocukrone krogiice. Škatla Se b, tri JloUle 2 K- k*Sljev »Ok ali zeliščni sirup, prireje" % lahko razivarljivhn jelesom, i dj, rartvarja sli«, lajša bol in ivo:l kri. ! .i 1 K 12 *n, pol aicatf 6 K. Prani, p;S dov cvet (Qichtgelst) priporočljiv j,: kot bol i delu Steklenic ovo poiivljaj« ■ ena inpmka. .i proti bolcii"!"! očesom, :<■■ : ' ion in oicb- (nost, da je i^ino mesto «gol /; ti. Steklenica SO h, 8*M steklenic 3 K SO h-Kar jn vodna 6krb p. n. okonointiv, r cev, živinerejcov itd Obrnjena ne vzšriovan-jo zcitavo In krepke živine, opo2arjamo Iste possbno na doktorja p'- Trnkoc-yja redilnfl pripravke za žlvirO. v Doktorja pl. Trnkoc^ja /iivirifiki p6dilni prašek »notfanjo tabo pri / U°tt trau3t, volih in kOnjt!>. Že blUu 5U lot z ■ ipehom uporabljevan, in da .-e zboljtuje ml« I." Zavojček ■ ■ Ion glede upe oa ■■■ kov samo + K. \A? FraSidii ^\ illnl praSek. '. dietetičoo Ul notranjo labo. llnZi iol«e. Zavojček 50 h, petsavojčkov naio % K- "." lamka. pozor! Ta pn meta prodajati v ■ Ako :; dobiti v va4l trgovini, pi-it^ ,.a gerenjo lekarno. 1*11 9 Pravo domače platno ; rjuhe in obleke različne vrste, se dobiva v podruž-pmi mešanega blaga Bratov Slavitsch v Ptuju Wagplatz pri mostu. ,w r obeh deželnih jezikov zmožen, z dobro CQRQf^šolsko izobrazbo sprejme se v mc-dSCw^"1' trgovini Karola Rayer v Arclinu pri Vojniku. _____^ olarskesa. učenca s ^ T5 ^^^ ^^^^^^ sprejme v učenje m prejme se učenec © © © © © zmožen slovenskega in nemškega jezika z dobrimi Šolskimi spričevali v trgovino ■/. mešanim blagom pri FRANC BOTHE-ju v Kačji (Kraniehsfeld). 10 do 16 letnega kovaškega učenca (rejme v učenje JJiUOit fCKRČak, vozovni in pod- ki dipl. kovač v Brežicah ob Savi. 172 iS0d% qgkup, .'./. lep vinograd v Trambergi .'....' tudi vetu" C»%ur Neuen Welt") v Ptujl prav ugodnimi pogoji proda. m Jos. Krauagna u Ptuj/. %)ažno za kmetovalce I Za prihližajočo pomladno sezono priporočam svojo dobro založeno zalogo semen in sicer: Štajersko deteljo Slelno, predenice prosto; lucerno "lelno, prede- irosto; pc$o najboljših vrst; travno seme, travno mešanico za mo- !. suha Ua. Semena za VTtne Cvetljice vsake vrste; dalje zalogo IJHCga aplta za mlado govedo, za doječe in breje krave neizogibno nebno. Moja semena so najvišje k a 1 j i v e moči in eislobe in smem si laskavo reči, da so bili moji cenjeni odjemalci še vsako leto z mo-emeni najbolje zadovoljni. V tem, ko pi i poroča m Še moje Špecerijsko blflflO prosim za obilen ,'n--. 17.1 3. Ki*fltU>auer ^^^___ _____________ v Ptuju. Iyyyyyvyyvyyyyyyyyyyyyyyyy^ •t- Chief-Office: 48, Brixton-RosrJ, London. SW Na košček vate- naj se vzame zadosti A. Thierry-jevega 1) a 1 z a m a tn naj se položi v votel zob. če se hoče bolečine olajšujoči in pomirjujoči vpliv doseči in je samo tedaj pristen. če je z zeleno nunsko varstveno znamko in klobučkovim zatvorom z •mo: Edino pristno previden. — Dobi se v lekarnah. S pošlo franko 12 malih ali 6 velikih steklenic za 4- krone. Steklenice na poskušnjo z navodilom in popisom zalog vseh dežel na zemlji razpošilja proti predplačilu I krone 20 h, lekarna Adolf Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. — Ogiblje naj se ponarejanja in pazi na gornjo na vsakem lončku vtisnjeno varstveno W. Blanke v P glavni trg štev. 6 nasproti nemški lami eeritvi. ogerska ulica štev. 6 : nasproti veliki vojašnici. Tiskarna, knjigarna, knjigoveznica iit trgovina s papirjem, šolskimi in pisarskiini potrebščinami na debelo in drobno. C. kr. zaloga šolskih kn j ig Vsaki Čas velika zaloga vseh Šolskih knjig v najnovejši izdaji kakor tudi trgovskih vpisooainih knjig /a trgovce, vseh pisarni) in šolskih potrebičin, Eichmann-ovih pisank in risank, pisanega in svilnefla papirja v vseh barvah, pisalnega papirja in papirja Za pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; zavitkov, papirnatih WefiC, papirja za Zavijanje itd. itd. najboljše kakovosti in po nizkih cenah. yrt debelo iu drobno, Zaloga v seh tiskovin za slavne župnijske urade, Šolska vodstva, obe. predstojništva i. t. d. v dvojnem jeziku in vseh vrst kancelijskih potrebščin po najnilih cenah. Izdelujejo =c po ceni in hitro: trgOVSkC tiskOPinC za trgovce in obrtnike in sicer; pisma, zavitki z natisom tvrdk, rafUtti, vizit- niee. naslovne karte, pefatne znamke za steklenice in pisemske zaklepe, stamp ilje iz kavčuba in kovine. Najbogatejša zaloga katoliških od škofijstva potrjenih molitvenikov v jako lepem vezanju in po raznih cenah. u,;M,„,j,,, l.-iirtA v zabavo in pouk 2 lepo OZaljŠanimi PnpODCane Knjig* platnicami v veliki i2biri. Novo: Od Gjuro Bandurič-a spisana knjižica Trail Baron trcnR, vodja hroatsKifc bandurov velja 40 h, proti naprej pošiljat vi zneska od 45 h franko po poŠti. Moja dobro urejena lfr^ knjigoveznica ^m izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela dobro in ceno. j^r Razglednice v najfinejši svetlotiskovni izveršitvi pošiljam jaz za K 35.— 1000 komadov in potrebujem k narejanju samo eno dobro fotografijo. Natisk na voljo, v nemškem ali slovenskem jez&u. Gospodom trgovcem dovolim pri cenah veliki popust, ter prosim za prav mnogoštevilna naroČila. Mar C Safwhoschegg trgovina g usnjem v CEL J I jfcufcte£> =fcifcfcJdfc:tefe Rathhausgas&e štev. 22. priporoča p. n. podjetnikom tovarn in posestnikom mlinov svoje v zalogi imajoče remena za stroje (mašine) različnih širokosti kakor tudi a „ a „ K kriipon za strojna remena (Maschinen-Riemen-Croupons) itd. itd. rshk — 10 — I Superfosfati (■uta^o-etn.©, grxiojil©,) po ceni fosforna kislina gnojilno sredstvo za vsakovrstno zemljo. Jamči za najhitrejši učinek, največje dohodke. Neobhodno potrebno za spomladno sejanje; ne more se z nobeno drugo fosforno kislino nadomestiti. Superfosfat iz koščene moke, so litrov* fosfat. amonjakov-fosfat žveplenokisli-arao* njak. žveplenokisli-kalij, kil i-sol i tej-, vsake vrste umetna gnojila najboljše kakovosti. Zajamčena vsebina, 1jQ Kemična tovarna v Hrastniku naŠtajarskem. Zastopnik za Spodnještajarsko gospod A. Baader v Ptuju. Skladišče se nahaja v Ptuju pri gospodu Čeh-u. I ±±±± Oves za seme ££££ domaČega pridelka, najrodovilnejSe vrste za Spodnje Štajersko, Witkom in Dupaner, prodaje 146 Karl Hermann v Laškem (Markf TOffer). Janez Š tjl e m. S^SjS^^ $53e§g♦- "I' ^^^ Vnovič znižane ceno: ^fc ..'J, I If y Use stroje za poljedelstvo. mBL § -*■< .'jpff^ffBt tyLe, Trijerji (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. *Cffi K9^ Si "Jj tJTj^JKuJbiIh. ^^^ Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori. Zboljšanj ^^»ŠC R7 \*~ Ij3 figK ^r sestav Vermorelov. Mehovi za zvepljanje trt. »■ —^v^=aj , a >j- J;< I ^JttŽžŽ£ Mlatilnicc. mlini za žito, stiskalnice (preže) za vino in sadje različnih #fl^ / /'3 '*" _-!*; ^&&<&■&&<&< Drogerija (lekarna dišav.) MAX WOLFRAM Maribor, gosposka ulica 33 priporoča vsakovrstna zelišča, dišave, cvetove in druge potrebščine za hišo, živino in drugo gospodarstvo. iesihov esenc za napravo najmočnejšega jesiha. (Substance) esenci za mošt iz česar se napravi zdrava domaČa pijača. Čaj, rum, medicinska vina, zdravniška obve-ziia in drugo kirurgično blago i. t. d. u Chief-Office: 48, Brixton-Road. London. SW. Karl Ackermann, urar v PTUJU, glavni trg, v g 1 e d a 1 i. š k e iti p o s 1 o p j u ima veliko zalogo ur, zlatih in srebernih reci. A. ThiBtiy-ja pristno Centifolien-mazilo najnovejše izvleCno mazilo sedajnosti. Deluje sfcoz temeljito distenje hofečine olajšujoče 111 hitro ozdravljujoče učinke in odstran skoz ornehcanje v rani se na)/a} a jota iuja telesca vsake vrsfe. Je za hribolazce. kolesarje in jahače neizogibno potrebno. Dobiva se v vseh lekarnah. S pošlo franko 2 lončeka 3 krone 50 li Eden lonček na poskušnjo proti naprej poslanemu znesku po 1 krono 80 li razpošilja zraven navodila in imenika zalog vseh dežel zemlje lekarna Adolf Thierry-ja fabvika v Pregradi pri Rogaški Slatini. Ogibljc naj se ponarejanja in pazi na gornjo na vsakem lonček u vtisnjeno varstveno znamko. 13G Ženitbene prstane vsake velikosti. Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila god-tenih avtomatov, izdeluje vestno, hitro, po najnižji ceni in proti jamstvu. 1* Med univ. Dr. Ernst Treitl, zdravnik in zobozdravnik v Ptuju, Wagplatz št. 4 pri mostu. Piplje zobe brez bolečin, blombira za i gld, in višje, stavi umetne zobe, tudi Krone, mostke in cele čeljusti. 37 12 — Najizbornejše, pripoznane izvrstne na i-, 2-, 3- in 4-rezila, jeklene pluge, Travniške, za mah, členaste Uron^ in poprečne (diagonal) Ul ciIIC« kolčaste in gladke joklenoploščnaste poljske val;ar e Sejalne stroje „ftgr3cola", stroje za, kositi tvavo, deteljo in žito, f/raMJe za seito in letev, yrablje za seno obračati. Patentovane aparate za sušenje sadja, zelenjave i. t. d. Preše za vino in sadje, kakor za vso druge potrebe, sadne in grozdne mline, grozdni rablači. stroje za rezanico "SBHi s patentovanimi valjarji (Ringschmter-lager) z najlozjim tekom in se prihrani 40°/o moči. Mline za šrot, ribežne ?- a r e p o, prenošajoče peči za štedilne kotle, soparnike za klajo (filter.) Dopisuje se tudi v slovenščini. 98 i l£latilnic© s patentovanimi valjčnimi Ringschmierlagern za ročno privlačno g ganje po udih in kosteh. trgovina 2 knjigami in pisalnimi potrebščinami . v Celju, glavni trg 2, priporofa svojo najvelo zaloga molitvenih in šolslcih knjiy trt tJt/dskiJi (narodnih) sjrtsmu JOS. KASIMIR v Ptuju, f lorij anski trg Trgovina špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva „Reining!)su&.'' Zastop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja „Generali" ustanovljeno leta 1876. — Zaloga sladkorja, kape, čaja, tUffla, celega in zasekanega ipcba, najmočnejšega Špirita za Usil), Žganja, najboljšega olia, cementa, Rarboliaeia, žgane $mok, suhih in oljnatih fart, firneža, Žvepla, apno za klajo (Futtcrkalk), grenke $0li, $0de, iajfe, živinske in druge kortače i. t. d. po najnižji ceni. 78 20 'f. — 14 — Poljedelska, zelenjava in cvetlična semena od Edmund Mauthner=ja v Budapest!. Prodaje po izvirnih cenah glavnega kataloga franko na doni postavljeno; zalogo ima samo trgovina ,pri zelenem vencu' nasproti gledališča v PTUJU. Vsakovrstna deteljna semena: štajerska kletna, predenice prosta Iucerna 7Ietna predenice prosta rndeče cveteča lletna predenice prosta, Esperset, hmeljsk.a šotska, švedska vund ali tanen detelja, bela travniška detelja. Krmilna pesna semena: inainnth dolga, rudeča velika (Riesen), ekerndorfska rnmena velika podolgasta, ekerndorfska rudeča velika podolgasta, eberndorfska rumena okrogla, sladkorna pesa velika za krmenje, podzemska kolo-raba za krmenje, veliki koren za klajo, nove velike buče z jedrami brez lupin k za olje dobivati, mohar za zeleno krmljenje, grašica, solnčne rože, mak, konoplje, lan, ogrščica, ženof in pesna semena, sadna čebula, (Ink) mala in rudeča. Vrsta travnih semen: Travna mešanica za mokra tla, Travna mešanica za suha tla, Raygras, Honiggras, Kamgras, Knaulgras, Fioriengras, Gold-hafer, Rispengras, Wiesenschvvingel, Wie-senfnchs črni, nizka trava, Thimotheusgras. Zelenjadna semena; Karfijol, zlati koren, dolge murke, zgodnjo in pozno zelje, ohrovt, koloraba, zgodnji pritličen grah, sladkorni grah, kolni bob, špinača, paradižnik, bela in rudeča repica, monatretig, zimska retkvica, pastniak, por, paprika, jedilne buče, en-divija in glavnata solata, majoron, basili-kum sladkorne melone, timijan vodene melone, čebulna semena, kifličasti krompir, nove vrste prav zgodnji rumeni krompir. Semena za evetljice: Reseda, rožmarin, fajgel, klinčeki (nagelni) čudežnica (Wunderblume), vrtnice, lobelia, ritersporn, petunia, portulac, verbenien, mačehe, zinien, samtblunie, vergissmein- nicht. Gumi za požlahtnenje amerikanskih trt, najboljše vrste. Rafija. svetla dolga, dobro vezilno blago za vinograde. Gaiica, rimsko žveplo najfineje, kadilua smola za vinograde, za varstvo slane, novi kuhani, in pre-klani štopelni za požlahnenje trt, drevesni vosek za sadna drevesa, milo (Schmierseife) in mrcešni prašek proti krvni uši, dalje umetna gnojila, Tomaževa moka, koščena moka, amonijak in kali, superfosfati, kilisalpeter, vinograška gnojila. Prodaja judendorfskega roman in portland-cementa, kotran in karbolej. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. Vasilinovo mazilo za usnje ramenoj Rusko patentovano mazilo za usnje. Štedilni kolomaz. Ceniki zastonj in franko. Razglas. etnl, mesečni in tedenski sejmi v Ptuji 1900. H# - Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 5. dne avgusta in 25. dne novembra. fgtfF" Konjski in goveji sejmi; s;*ko prvo in tretjo sredo v mesecn, izvzemši prvo sredo avgusta meseca in ret jo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrš6 v dotifnih tednih igoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma. $jjf Svinjski sejmi: TU Vsako sredo« Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. gj^r* Tedenski sejmi; "~WK$ Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (špeh) in perotnino. [Ob zgoraj navedenih dnčh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. Žunan Mestni urad v Ptuji. j^ Oflllg. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. ii Ravnateljstvo .' co maziio 2a želodec iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi m je že več kakor 30 let občno znano domačo zdravilo s-ast vzbujajočega, prenavljanje pospešujoiega in milo odvajočega »cinka. l're-bavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepčuje in obdržuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. jj(C Po pošti razpošilja se vsak dan. ^K Proti vpoSiljatvi K 2 5U se pošlje velika steklenica in za K 1*50 mala steklenica na vse postaje avstro-o«erske monarhije poštnine prosto. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. ve6. Razpošilja se vsak dan. Ako se vr.ožlje naprej gld. L'58, se pošljejo */l pusice. ali za gld. 1-68 6/2 pušic. ali za ghl. 2-30 6/J pušic, ali za gkl. 2-48 9/2 pušic franko na vse postaje avslro-ogerske monarhije. (fVARILO! Vsi deli anbalaže \ imajo zraven stoječo po-U stavno deponovano var-stveno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu" Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalk in g. Hans Mol i tor-a. v Celju pri M. Rauscher-ju in Otto Schwarz!-u; v Slovenskem Gradcu pri Gustav l'xa-tu in pri g vrenju v Radgoni. 101 Pozor gospodarji! „6ioriacl redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre. ff Gloria" zaČimbna krma /a govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko. »Gloria" prašek za krmljenje in pitanje svinj, povzroeuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast. »Gloria" mlekarski prašek /a krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 120, mah K 0/0. 5 kg v zavitku za poskus po poŠti K 5*— poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. 5kg za poskns K 2 —, 100 kg. K 22*— iz Dunaja. Vacelinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plesnobe in pokanja. V plehastihskatljah: Vskg60h. 1 kg 1 K. 5 kg K 4*—. Rusko patentovano mazilo za usnje po '/3 kg K VtO, 1 kg K 2—, 5 kg K 8.-. Stedilni kolomaz, najfinejša kakovost. 4 kg K t 40, 100 kg 24-, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug, Dunaj X. ■W Občuje se slovenski. *4hi 99 JOSEF GSPALTL. zlatar, srebrar in optiker v Ptnju, crkvena ulica št 6, priporoča svojo zalogo najnovejših, najpripravnejSih in solidnih ilabnih hamenoo, xlataiae, $rcbernlne itd., potem tudi svojo veliko zalogo xia- tlb, srebemil), tUta- in nikelnastih ur. Za vsako uro se več let jamči. baTO IcpOtijO iB dragOtHo kupuje po najvišji ceni, ali jih pa tudi zamenja za drugo robo. UsakOvTSttU popraoila se sprijemajo in vsakemu v zadovoljnost, dobro in po oliki ce tjejo. 5 Meščanska parna žaga. Na novem tontnent trgu (Lentiplatz) v Ptuja zraven klalnice in plinarske niše postavljena je r»o\a parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi jL t. d. po zahtevi takoj raza žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa] hali i. t. d.____________30 Dinamit št. o, i, 2, 3. Dinamit KapS6ln©, (to oboje samo proti dovolilnem listku) Janit tudi rujavi. Smodnik za kamnolome. Črni smodnik, bmodniske patrone, posebno močne. Dynarnon št. I, močen kakor dinamit št. II. in An= gieške prižigalne žnore (brez privoj lilnega Hsteka) vsake količine, po najugodnej-šili cenah, se dobavlja pri c. kr. velika zaloga smodnika v LeffilSg pri U<flr- Brauburgu, * w— isarna odvetnika Ungarthorgass e 9. 159 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: VV. Btanke v P