Po poŠti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol lela , 18 „ — , Setrt „ , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, fcrtr' » » 0 » - » mesec , 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravnistvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzeroSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 78. V Ljubljani, v četrtek 5. aprila 1900. Letnik XXVIII. Protikatoliško gibanje v Avstriji (Koneo.) V vrtinec so zašli tudi ljudski učitelji. Da je marsikdo prav lahko to storil, je vzrok verskoindiferentna vzgoja na pripravnici, dalje napetost med njimi in duhovniki in nazadnje prehudi nacijonalizem. Čutil se je pa tudi vsak tako rekoč obvezanega, da podpira to gibanje, saj je v »nemško - avstrijski učiteljski zvezi« skoro pet šestink vseh nemških učiteljev in urednik njihovega glasila »Deutsch - Osterr. Lehrerzeitung« znani protestantski učitelj Chr. Jessen. Kakor smo že dejali, smo se katoličani res ustrašili, a sodeči po dosedanjih vspehih se smemo pomiriti vsaj nekoliko. Kar jih je dosedaj odpadlo, s temi nismo izgubili veliko, morda nič, za prihodnjost se pa tudi smemo potolažiti, saj taka stvar vleče le nekaj časa. Da Nemci z dosedanjimi vspehi niso zadovoljni, nam pričaj »Die christliche Welt«, ki piše: »Avstrijski Nemci znajo le godrnjati in zmerjati, a možje dela niso. To je sad stoletno policijske vzgoje, ki pušča ljudem noreti, dokler hočejo, da le ne prično z dejanji . . . Kaj ee je že vse govorilo v parlamentu, na shodih, pri pivu o prestopu v pro-testantizem. V jezi zabavljajo katoliški cerkvi, hvalijo ljubeznivo uljudnost evangeljskih duhovnikov itd. Ko se je pred 15 leti ustanovilo Gustav Adollovo društvo, je bil ves Reichenberg v zastavah; gostje so bili kar očarani in vse je bilo prepričano, da je le evangelijska vera prava, vera Lutrova, nemška vera, a protestant ni postal nihče!« Dalje modruje isti list: »Vplivni krogi stoje ob strani: plemeni-taši, duhovniki, učenjaki, organizovani delavci in ženske! V Avstriji dobiš težko še ■»kega nemškega plemenitaša, ki bi krščansko mislil in resnice iskal. Katoliška duhovščina se neče ogreti. Kdor pozna večje prekucije v cerkveni zgodovini, ve, da je šel duhovnik vselej z ljudstvom. Kjer ni tako, bodo mase ostale, kjer so. Sicer pa katoliški duhovnik v Avstriji ne more tako lahko postati protestant, tudi če bi sam hotel. — Učenjaki gledajo to gibanje s pomenljivim po- smehom. Organizovani delavci se tudi le smejejo najnovejši igrači nacijonalne buržoa-zije. Ženske nečejo z nami, ne zato, kakor bi jih zadrževala izpovednica, ampak ker se njih konservativne misli ne vjemajo s to stvarjo. Gibanje je le med mladino v mestih in nekaterih kmetskih okrajih. Zato bomo mogli v Avstriji malo prestopov Šteti . . .c Priznati moramo, da je v teh besedah nekaj resnice, a tudi precej domišljevanja. Najbolj resničen je morda zadnji stavek. Posebno željno so pričakovali katoliških duhovnikov. Vabili so jih na razne načine, a vjeli — lahko rečemo — nobenega. Laž-njivo je pisal Wolf 2. aprila 1899, da se je to gibanje razširilo med rimske duhovnike, in da se jih je od novembra že 21 oglasilo pri starokatoliškem škofu dr. Herzogu. »Seveda,« pravi proti koneu, »za sedaj jih more škof sprejeti le toliko, kolikor dopušča ustanovitev novih starokatoliških občin« Zato pa potem svetuje, naj prestopajo s celo župnijo k starokatoličan8tvu in naj ne čakajo, kdaj bo kje kaka prazna služba. Meseca junija minolega leta je zopet pisal Wolf, da bi najmanj polovica nemških duhovnikov sledila Petranu, Ferku, Bayerju, če se ne bi bala za kruh in rimskega maščevanja. Polovica tedaj! No, Dollinger je tudi ob svojem času sanjaril o tisočih duhovnikov, a ni bilo skoro nič. To so halucinacije! Seveda za ljudstvo je pa tako pisarenje gotovo zapeljivo. Toda pri duhovnikih je \Volf bore malo opravil; samo tri je dobil; in kaj je to proti tisočem! čuj mo še glasove protestantskih krogov ! Kakih misli je dr. Johanny, smo že slišali, a tudi dunajski evangelijski cerkveni svet se ne more ogreti ; izdal je namreč ukaz, naj se ne sprejemajo taki, katerih prestop ne temelji na verski podlagi. Wolf je seveda zelo zameril tem besedam in dejal, da svet ni prost, ker ima naslov »c. kr.« Da se tudi v Nemčiji nečejo oficijelni krogi dosti brigati za to gibanje, nam dokazuje saksonska vlada, ki je prepovedala vsako zborovanje v ta namen. Drugi protestantje so zopet drugačnega mnenja. Glasilo evangelijskih duhovnikov »Evangel. Kirchenzeitung« ni čisto nič izbirčno, ampak dobrodošel vsak, ki se oglasi. — Med posamezniki pa sta se dosedaj najbolj trudila dunajski pastor dr. Pavi Zimmer-mann in pastor v Gradcu. Prvi piše prav pridno brošure, v katerih slavi reformacijo in zabavlja papeštvu, drugi pa prireja shode v svojem stanovanju in skuša posebno vplivati na vseučiliščnike, za katere je nabil svoj oklic tudi na črni deski. Kaj bi bilo, da je storil kaj podobnega kak katoliški duhovnik! Bolj veseli nego vladni krogi so pa drugi Nemci izven Avstrije. Kako je pozdravil prvi »Proč od Rima« hanoveranski »Sonntagsbote«! Naj navedemo samo nekaj točk : »Velike stvari se gode v Avstriji. Bog je storil čudež, ki se bo opeval v prihodnjih dneh. Spomin na velike dneve reformacije se je zbudil . . . Dajte nam propovednikov, pošljite nam evangelij, tako nas prosijo! Nemško-evangelijska pomlad klije v Avstriji. Bog je odprl evangeliju novo pot; nemško ljudstvo naj ne presliši glasu časa, glasu božjega!« Kakor so pisali, tako so tudi delali, a skoro brez vspeha. Oglasilo se je hitro do volj pomagačev; pošiljali so čez mejo misijonarje, zbirali »mile darove« itd. V denarju so po poročilu superintendenta Fr. Meyer nabrali do 10. sept. 1899 čez 30.000 mark. Verskih tiskovin so pa razdelili zastonj čez 2 milijona med ljudstvo. Da živi »Ostd. Rundschau« le od nemških mark, skoro ni troba omenjati. In kako znajo listi razširjati to misel, naj priča samo nekaj odstavkov : »Ako bo šlo tako naprej, nam bo kmalu zaklical črni general dolgo zaželeni »finis Germaniae«. »Napočila je nova doba prve ljubezni do evangelija; sam Bog je zopet zanetil ogenj resnice v deželi, ki so jo vodili mračnjaški jezuitje«. »Povsod poka, zija in gnjije v državi, ki neguje ultramontanizem . . . Proč od Rima!« Tako berivo mora vplivati na nerazsodnega bravca, in le čuditi se moramo, da jih je tako malo preslepilo. Toda dovolj! Pregledali smo v glavnih potezah vse gibanje. Nevarnosti sicer še ni konec, a upajmo, da se bo kmalu polegla. Nekaj pa je gotovo: Avstrija je bila vedno katoliška država, na tej podlagi se je vzdržala in le na tej podlagi ji je zagotovljen nadaljni obstoj. Deželni zbor kranjski Na dnevnem redu današnje pete Beje so bila poročila finančnega in upravnega odseka o raznih prošnjah. O prošnji vodstva bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu za zvišanje letne podpore je poročal poslanec Luckmann. Bolnica je dobila 8000 gld. podpore za zgradbo v 41etnih obrokih do konca 1. 1901. Ob enem daje dežela letno podpore 2000 gold. Sedaj prosi vodstvo bolnice za primerno zvišanje te letne podpore. Poročevalec Luckmann je dejal, da sedaj ni mogoče zvišanje, pač pa 1. 1901, ko se konča ona podpora 8000 gld. Poslanec Pfeifer priznava, da dežela mnogo žrtvuje za bolnico v Kandiji, in da je treba pri sedanjih neugodnih deželnih financah varčno postopati. Vendar ima varčnost svoje meje in gotovo ni tam na mestu, kjer Be gre za zdravje in življenje ljudi) — za najdražje blago na svetu. Največji revež je bolnik, posebno na deželi, če nima bližnje zdravniške pomoči in primerne postrežbe. Kako mučno je bilo za take reveže, ki so morali na primer iz Dolenjskih pokrajin voziti so v oddaljeno ljubljansko bolnico, kako so se pretresli pri dolgi mučni vožnji in b tem si poojstrili bolezen in trpljenje. Zato je neprecenljive vrednosti za Dolenjsko, da so se našla zlata srca iz reda usmiljenih bratov, ki so prihiteli na pomoč tem revežem, ustanovivši v Kandiji bolnico s 35 posteljami. Prekmalu se je videlo, da teh 35 postelj ne zadostuje, iz golega usmiljenja so blagi redovniki gradili novo bolnico ter pomnožili število postelj na 80 ter preskrbeli bolnico v vsemi aparati, inštrumenti, tako da odgovarja bolnica vsem modernim znanstvenim zdravniškim pogojem. Žrtovali bo svoje premoženje, ter se po- LISTE Veliki požar v Trnovem pred sto leti. V »Zgodnji Danici« je č. g. trnovski župnik I. Vrhovnik podal zanimive črtice o velikem požaru, ki ga jo doživelo trnovsko predmestje včeraj pred sto leti. h črtice posnamemo : V sredo dne 4. malega travna je minilo sto let, odkar je grozen požar vpepelil do malega vse Trnovo. V ljubljanskih predmestjih : v Krakovem in Trnovem se je vrstil konec 18 stoletja v majhnih presledkih požar za požarom. Dne 7. kimovca 1. 1770. jo pogorelo v Krakovem po noči 51 hiš. Ravno toliko poslopij je ugonobil požar v istem predmestju dno 28. rožnika I. 1774. Tistikrat sc je ogenj preselil celo preko Ljubljanico, divjal krog sv. Jakoba in uničil ondi z jezuvitskim samostanom in učiliščem vred šentjakobsko in sv. Florijana jerkev, kapelico sv. Rozalije, ki se ni več dvignila iz razvalin in 58 hiš. Potem je prišla vrsta na Trnovo. Dne 7. rožnika 1. 1780 je treščilo ondukaj in Trnovčanom je zgorelo 19 hiš. Huje je razsajal osem let pozneje ognjeni živelj v Krakovem. Bilo je dne 29. malega travna 1798 t. j. tretjo nedeljo po veliki noči ob 3. popoldne, ko so bili ljudje po cerkvah in na sprehajališčih, kar se nag-loma posveti v Krakovem. Ker jo veter pihal, bilo je dvanajst hiš skoro hkrati v plamenu. Vkljub vsestranski pomoči je pogorelo tedaj 32 hiš, 16 pa so jih odkrili, da ni mogel ogenj seči dalje. Hujši požar, kakor pred desetimi leti, je obiskal Trnovo na cvetni petek, dne 4. malega travna 1. 1800 okoli dveh popoludne. Vnelo se je pri Komarjevih, tako so rekali ondaj hiši št 1. v sedanjih Cerkvenih ulicah. Neki fant jo baje nagajal krščenici, ki je belila maslo na ognju. Bušknil je vanjo vodo, ki jo brizgnila v maslo. Zdajci švigno usodni žarek skozi odprtino na stropu v podstrešje v slamo. Hipoma je streha v plamenu in ogorki lete po ohlipih na zahodno stran v Petelinovo vas (sedanje Kolezijske ulice). Trnovo je jelo goreti na obeh koncih. Daljne hiše kakor n. pr. kolezijski mlin, so zagorele celo prej kakor bližnje. Vnela se je tudi cerkvena streha in strehi na obeh zvonikih. Zvonovom so zgorele blazine in jarmi. Trnovčani so zajokali, ko je padel veliki zvon. Domačini in meščani so si prizadevali, da bi rešili blago in živino. Med gasilci so bili tudi kapucini. Čujmo, kako je popisal Valentin Vodnik to grozno nesrečo v »Lublanskih Novicah« 1. 1800. št. 5.: »4. dan tijga m^sca (malega travna leta 1800) je Trnovo per Lublani pogorelo, jut rovni v^ter jo bil tako močan, da ni bilo mogočo ogna vstaviti. Čez 70 hiš je v'pe-pelilo, zraven tudi zgorna cijgelnica, 1q nekaj maliga tginnatih ali v dalje, bo kmalu utrjen predsedniški stolec. Bo li s tetn pomagano tudi Burom, je seveda drugo vprašanje. Kraljica Viktorija na Irskem. Predvčeranjim dopoldne je došla angleška kraljica Viktorija v trsko luko Kingstown in včeraj se je vršil slovesen uhod v glavno mesto Irske. Za Angleško je ta dogodek velikega pomena, ker angleška kraljica že nad petdeset let ni bila na Irskem. Njen s danji poset na irskih tleh je nekaka zahvala irskemu narodu, čegar sinovom se imajo pravzaprav Angleži zahvaliti za vse dosedanje uspehe v Južni Afriki. Irski vojaki so morali vselej prvi v boj in je kajpada ravno v njih vrstah bila izguba vedno največja. Irski narod bo sicer vsprejel to zahvalo, a kaj mu koristijo same lepe besede, ko vlada v dejanju ne pokaže zatiranemu narodu druzega nego bič. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. aprila Nemci in Slovenci. Pod tem našlo vom je včerajšnja »Hrvatska Domovina« objavila lep članek o slovenskih političnih razmerah. Mi so povsem strinjamo s člankom ter želimo, da bi se uresničili nasveti. Treba nam je složnosti v boju proti nasprotnikom, a tudi pomoči ostalih Slovanov v državi Vsa naklonjenost čeških in poljskih krogov do nas je bila doslej le platonska, odtod tudi naši nevspehi. Celjska mestna občina je vrla go spodinja s tujim denarjem. Ko so prišli Cehi v Celje, je bilo treba najeti celovške policiste za drag denar 50 0 gld., dočim bi se bila dobila mnogo zanesljivejša orožniška azi-etenca zastonj. Mestna klavnica je bila trikrat dozidana in dvakrat podrta, za kar je šlo gotovo več tisočakov v zrak. Mestna uprava se zaradi teh nečuvenih dejstev pri davkoplačevalcih doslej še ni opravičila. — Tud' ! ni prišlo še v javnost, kako se je poravnali zadeva zaradi mestne deželnobrambovske vo jašnice, pri kateri se je en cel trakt porušil, čeprav še ni deset let, odkar je bilo poslopje dozidano. Zidal je vojašnico mestni oča Lindauer, — zato se je ta stvar kar na tihem pomečkala invobčnozadovoljnost s sveta spravila. Tudi nam ni znano, če je sicer vestno celjsko državno pravdništvo imelo čast se baviti z očetom Lindauerjem po §§ 380—386 k. z. za njegovo izbornri zidanje. »Soli das Werk den Meister lober . t — Sedaj je pa nastopila občina kot podj^ niča. Na ilovnatem zemljišču Bontempe lijevem, katero je prišlo svoj Čas v last mestne občine, hočejo sedaj zarediti z umetnim valenjem neke vrste kur in so napravili že precej hišic, kurnikov; tudi nekaj starih petelinov že imajo tam. Razsodni ljudje se jim posmehujejo, ker vedo, kako prija ilovnata zemlja piščetom. Govori se, da je mestna občina v to podjetje vtaknila okoli 2000 K, kljub temu, da je že prej enkrat neki Herman tudi v Celju pa na bolj. zemlji prišel z jednakim podjetjem na nie Kar je pa pri vsej stvari najbolje, je to, da so bo, ali da se je izročil ta umetni zavod tistemu Martinyu, ki se je za časa češkega poseta in še pozneje s pretepanjem toli odlikoval, da se mu je morala v »varnem zavetju« dvakrat kri hladiti. No mestni urad že iztakne za vsako branšo kakega pripravnega kalina. Zakaj o vseh teh okolnostib sicer dobro informovani mestni uradni li: »Deutsche Wacht« molči, nam je neumljiv Davkoplačevalci žele pojasnila! Iz Maribora. »Post tot diserimina rc-rum« se je vendar le zadnjo nedeljo dne 1. aprila predstavljal »Cvrček« na odru mariborskega Narodnega doma. Predstava je sijajno vspela. Igralo se je eksaktno, dovršeno, in mnogobrojno občinstvo iz Maribora in okolice je navdušeno zapuščalo Taliji posvečene prostore. Stana je igrala Cvrčka nedosegljivo in izvabila s svojim naravnim, živahnim igranjem koj po prvem nastopu burno ploskanje, ki se je ponavljalo tudi pozneje po vsakem nastopu. Težka ulog* starke Srdane bi se ne bila mogla izročil, spretnejšim rokam. Ponosna, gizdava Milunk.. je vzbujala z izbornim igranjem in s krasnimi toaletami občno občudovanje. Mati Bu-janka se je prikupila z blagim, plemenitim značajem. Gobin in Borko Bujanovič sta bila ljubeznjiva dvojčka, različnih značajev sicer, a enako velike medsebojne ljubezni. Bila sta vsak na svojem mestu. Očeta Bujana nam je podal znan, s spretnim igranjem nam že dolgo priljubljen diletant. Nadej je bil istotako v spretnih rokah. Tudi manjše uloge so se igrale z ljubeznijo in skrbnostjo, tako da je bila predstava zares vsestranski dovršena. Uprizoritev se je vršila gladko, čepra. je na nekaterih mestih zelo težavna. Posebno lep, slikovit je bil prizor, ko se zbirajo fantje in dekleta na ples. Da so se izbrale ulogam tako primerne diletantske moči in da je uprizoritev bila tako točna in gladka, gre vsa čast nevidni osebi spretnega in požrtvovalnega režiserja. Smelo rečemo, da je bil večer dne 1. aprila najlepši, naj-zabavnejši večer v Narodnem domu, za ko-jega toplo zahvaljujemo režiserja in igrali Edina naša želja je, da bi se predstava < Veliki noči kmalu ponovila! Iz lavantinske škofije. Dne 1.1, m. je umrl g. A. Pučko, župr.ik v Polenšaku. — Župnijo sv. Jakoba v Dolu je dobil g. A. Veternik, kapelan v Braslovčah, in župnijo sv. Ruperta nad Laškim g. A. Mojzišek, kapelan pri Vel. nedelji. Iz Kopanja. Ne poročal bi Vam o misijonu, katerega so imeli duhovniki domače Šmarske dekanije z velikim vspehom v Kopanju od 11—16 marca, ko bi ne bil priča velike gorečnosti našega kneza in škofa. V »Slovencu« smo čitali, da je bil 11. marca Cerkljah, kjer je imel uvodni govor, konec tedna pa v Polhovem gradcu. V sredo 16. marca smo ga pa imeli med seboj, kjer je ostal do konca ter v svoji znani gorečnosti pridno spovedoval in navdušeno ozna-njeval božjo besedo. Nad vse lepo je pa bilo v četrtek zvečer pri odhodu v Račni, kjer se je zbral občinski odbor in je domači župan tako prisrčno so zahvalil Presvetlemu in drugim gospodom. Beseda priprostih mož »Vaši smo in Vaši ostanemo« bode gotovo Presvetlemu v tolažilo v sedanjih žalostnih dneh. Umetnostno slovstvo. Naučno mini «terstvo je sklenilo, da izda v tretji izdaji »Handbuch der Kunstpflege in Oesterreich«. Izmed Slovencev je naprosilo kan. Smrekarja, da poroča o delovanju društva za krščansko umetnost, vodja Senekoviča, da opiše delovanje muzejskega društva in last not least (!) prof. Franke-ta, da zabeleži čudovite vspehe umetniškega društva. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru • jma v svoji zalogi še več iztisov brošuriee »Rimska božja pot in Slovenski romarji« (1888). spisal kanonik dr. Iv. Križanič. Wolf v Mariboru. Dne 29. t. mes. pride kričačWolf v Maribor, kjer bode pro-rokoval nemško bodočnost svojim vernim. Od Maribora ni daleč do Ljubljane. Ni izključeno, da se udeleži tudi veselice, katero pripravljajo ljubljanski protestantje. Nemški pouk za Slovence. Na ma riborski vinorejski šoli je zaključen praktični tečaj o vinarstvu in sadjarstvu. Obiskovalo je tečaj nad 30 Slovencev in samo štirje Nemci. Poučevalo se je v nerazumnem pruskem narečju. Proč od Gradca! V Ljutomeru je umrl nagle smrti tovarnar z usnjem Jožef Steyer. Zadela ga je kap. Na graškem vseučilišču je bilo v aimskem tečaju 1675 slušateljev, in sicer 95 bogoslovcev, 872 juristov, 483 medicincev, 173 modroslovoev in 52 farmacevtov. Občinske volitve v Celovcu bodo aa tretji razred 23. t. m., za drugi razred 25. t. m. Občinski svetnik TschebuH (!) je stavil v občinskem svetu predlog, naj se izdela nov volilni red za Celovec, po katerem se bode prvič volilo pri bodočih deželno-zborskih volitvah. Iz Kranja. Dne 3. t. m. zjutraj ob 5. uri je izdihnil dušo v 16. letu svoje starosti petošolec Al. Potočnik, sin gospoda Janeza Potočnika, urarja v Kamniku. Bolezen je trajala šest tednov. Iz influence se je izci-mila smrtnonosna pljučnica. Pokojni Alojzij je bil uzoren dijak, pobožen, nadarjen in marljiv ; ljubili so ga učitelji in učenci-to-variši. — Bridko izkušnjo je poslal modri Bog starišem, ki so po pravici stavili nanj najlepše nade. Naj se tolažijo žalujoči stariši in sorodniki z besedami sv. pisma : ,, Ker je bil Bogu všeč, je postal njegov ljubljenec ; in ker je med grešniki živel, jo bil vzet. Pobran je bil, da ni hudobija popačila njegovega uma in da ni preslepila hinavsčina njegove duše". Iz Reke. Res čudno vreme imamo letos tod. Prve postne dni snežilo je, kakor da smo v Sibiriji, — deževje skoro da neče prenehati, v ponedeljek je gromelo in hudo treskalo — na Trsatu odtrgala jo strela na | zvoniku strelovod in ga vrgla na tla, zarila se je na dveh mestih na trgu v tla — druge škode ni napravila — razen da je malo de-vojčico onesvestila. — Bolnikov je po mestu in zunaj mesta vse polno, iz tvornic iz-ostaje jih na stotine — zdravniki so pre obloženi s poslom. Ljudi tudi zadosti umira. Govori se, da mislijo neke šole začasno zapreti zavoljo influence. Mej drugimi sta hudo obolela občeljubljeni bivši provmcijal kapucinski P. Augustin in guardijan P. Samuel. — Kako se bo vendar enkrat rešilo vprašanje reške takoimenovane avtonomije? Kakor hočejo Mažari. Kako daleč smo Slovenci zaostali. Iskra, ki je vnela Slovence za slovensko vseučilišče, ni dolgo netila ognja. Najvstrajnejši so bili doslej štajerski Slovenci, izmej katerih so se še zadnji čas oglasile nekatere občine za slovensko vseučilišče, od drugod se pa žo dolgo o nobeni agitaciji ničesar ne čuje. Čehi so v svojih zahtevah vstrajnejši. V moravskem deželnem zboru je 35 čeških poslancev vložilo 921 peticij za ustanovitev češke univerze na Moravskem. Posnemajmo češko vstrajnost. Iz Reke je v ponedeljek zjutraj angleški parobrod „Leitrim" odpeljal 745 ogerskih konj v južno Afriko. Tudi s tem transportom je odšlo več postavačev. Iz krogov ljubljanskih Nemcev. »Deutscher Sprachverein« je imel te dni svoj deseti občni zbor. To društvo pere že deset let nemščino tujih besedij. Vspeh je ) minimalen, ker ne more kljub vsem »Ver-deutschungsbucher« »podajčati« slov. imen ljubljanskih Nemcev. Tako je bilo zelo komično, da je zbor izvolil za nositelja svojih idej načelnika Leona Suppantschitscha. Naročili so agitacijo iz Berolina in res pride prihodnjo nedeljo predavat v kazino o »Nord-und Siiddeutsch« prof. dr. Giinther A Saalfeld iz Berolina. Delavski shod se priredi v nedeljo popoludne ob 4. uri v gostilniških prostorih pri Ferlincu. Delavske zgradbe. Slovensko delavsko stavbinsko društvo v Ljubljani je že pričelo z novim delom. Društvo je kupilo v Trnovem zemljišče, na katerem bode postavilo kakih 8 hiš. Stavbišče na Glincah bode tudi skoro parceliralo in pričelo s stavbami. Nezgode. Stroj je prijel včeraj zvečer ob 'i, 6. uri zvečer v Binderjevi tovarni mizarja Josipa Šumo z Gline. Opasno je poškodovan na levi roki. Tekom tedna, in sicer včeraj dopoludne poškodovan je bil laški mladoletni delavec Silvio Tosolini, od-letel mu je pri delu kamen v obraz in ga pri tem jako poškodoval; predvčeranjim pa se je skala zavalila laškemu delavcu Luigi Veralditu na nogo in mu isto poškodovala. Zadnja dva poškodovana sta bila pri gradnji noveara Žabjaka. Mestne vožnje in ljubljanska voda. Občinski svetnik Šubic je izračunal, koliko bi imela dela Jožef Turk in Elija Predovič, ko bi se jima poveril tudi »kšeft«, da prevozita vso vodo, kar so je Ljubljančani iz pili v preteklem letu. Moža bi potrebovala 1,211.806 voz in bi morala na vsak voz naložiti 800 kilogramov vode. Ako bi se potem ta voda natočila v škafe, katerih bi vsak ^sprejel 20 litrov vode, bi bilo treba 48,472.250 škafov. Ko bi vsi prebivalci na Kranjskem Bolčevemu Pepetu in Eliji Predoviču pomagali nakladati te škafe, bi na vsakega prebivalca naše dežele prišlo 97 škafov Koliko bi imela občinska svetnika od te mestne vožnje dobička, pa obč. svetnik Šubic ni izračunal. Ogenj na Karlovski cesti. Danes ob pol ene popoludne je hitela stalna požarna straža na Karlovsko cesto, nekaj tre-notkov pozneje je strel z grada naznanil ogenj. Gorelo je pri Mariji Ahlin na Karlovski cesti, pri kateri so še-le pred 2 dnevoma pogasili goreče cunje. Pač čudno naključje. Goreti je pričela slama na podu. Dekla Franca je opazila ogenj in poklicala ljudi, ki so menili, da bodo ogenj sami pogasili. Ko je bilo že vse v plamenu, s<3 ie poklicala požarna bramba. Živino so rešili, ožgala se je samo jedna mačka. Pohištvo iz hiše so znesli na prosto. Pogorela je vsa slama in zidanemu podu je tudi popolnoma uničena streha. Ogenj je moral zanetiti kak lump, ki je morda prenočil na slami. Občinstva se je nabralo okolu ognja na stotine in je s pravo naslado poslušalo slovensko poveljevanje požarne brambe : »V o d a h o 11!« Pogorelka je bila za pod zavarovana pri »Dunav«, za slamo pa ne. Člani slovenske drame na gostovanju. Člani slovenske drame gospa Danilova, gdč. Ogrinčeva, gospod Danilo, Ine-mann in Veble bodo šli te ni gostovat na Sušak in v Kastav. Tudi v Mariboru pri-rede ba]e predstavo, v kateri bode sodeloval g. Verovšek. Bilo bi pač želeti, da bi so tudi Hrvatom predstavili najodličnejši člani slovenske drame. Hipnotične predstave z eksperimenti priredi v soboto zvečer ob 8. uri v Ton-halli na Kongresnem trgu Albert Krause iz Nevvjorka. Vstopnice po 4, 2 in 1 K se dobivajo zvečer pri blagajni. Hlapec iz zverinjaka, ki sedaj pod Tivoli kaže sestradane živali, je poneveril gospodarju 20 kron in pobegnil. Ime mu je Ernest Lepriht. Velkovrhov konj z Jarš je ugriznil včeraj v rame Srečko Zalokarja na Poljanski C68ti Požigalec Včeraj so v tukajšnji de želni bolnici aretovali delavca Štefana Mar-tinčiča, ki je nedavno v Novi vasi zažgal nek svinjak. Ogenj je uničil gostilničarju Joželu Potokarju v Brežicah pri Litiji vsa poslopja in kočarju Antonu Piškurju kočo. Policaj „fuhrman". Danes si ga je privoščil Predovičev Nace Lisec. Opravljal je del Predovičeve »mestne fure«. a bil je tako slab v nogah, da je usodo »fure« prepustil konjem, sam pa majal se na vozu. Da bi ne padel Lisec z voza, vzel je vajeti v roke policaj in^peljal voz in Lisca domov. V Šiški je odstopil župan. Z denarjem je tajnik Kržišnik pošteno delal- Denarnico zgubil je včeraj Ivan Baj-želj od Bleivveisove ceste do južnega kolodvora. V denarnici je bilo 50 kron. Došli delavci. Včeraj se je pripeljalo okolu 200 Goričanov in Italijanov, ki bodo delali v opekarnah ljubljanske okolice. Mesečni meteor, pregled. Mesec sušeč je bil vseskozi neprijeten in moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj — 0-2°, ob dveh popoldne 6 5°, ob devetih zvečer 2 9", tako da znaša srednja zračna temperatura tega mesca 3"1°, za 0'6° pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado kot srednji zračni tlak 732-0 mm. za 4 0 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 14, padavina (sneg in dež) znaša 158*4 mm. V Ameriko je meseca marca odpeljalo se iz Ljubljane 252 oseb. Društva. (Glasbena Matica v Rudollo-vem.) Dva glasbena večera v korist podpornemu zalogu c. kr. gimnazije v lludol fovem. Prvi glasbeni večer v četrtek 5. aprila 1900 v čitalnični dvorani v Rudolfovem. Iz prijaznosti sodelujejo gg. glasbeni profesorji J. Junek in J. Prohazka iz L|ubljane ter domači glasbeniki. Vspored: 1. B. Smetana: Koncertna fantazija na češke nar. pesme, igra na klavirju g. J. Prohdzka. 2. H. Wie-nia\vski: Legenda, ifjra na gosli g. 'V, na klavirju spremlja g. I. llladnik. 3. Molique: Koncert za cello, igra g. J. Junek, na klavirju spremlja g. J. Proh&zka 4. a) Risto-Savin: »Poroka«, b) F. S. Vilhar: »Nezakonska mati«, pesmi za visoki glas, poje g. P. Kozina, na klavirju spremlja gosp. J. Kozina. 5. a) A Dvofak: »Na tačkah« (vasovanje), b| I. "VVogrich: »Stac-cato caprice«, igra na klavirju g. I. Proh&zka. 6. Uiopin-Sarasate: Nocturna, igra na gosli g. V, na klavirju spremlja g. I. Hladnik. 7. a) Rubin-stein: Melodija, b) Fitzenhagen: »Perpe-tuum mobile«, na cello igra g. J Junek, na klavirju spremlja g. J. Prohazka. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Sedežni listki za prvi večer so bele barve. Telefonska in brzojavna poročila. Solno grad, 5. aprila. Kardinal knez nadškof dr. H a 11 e r je danes opoludne umrl. Dunaj, 5 aprila. Danes se je mi-nisterski svet posvetoval glede predlog, ki se izroče delegacijam, jutri se zbero ministri v posvet pod predsedstvom cesarjevim. — Ogerski ministri so imeli daljša posvetovanja z avstrijskimi. Dunaj, 5. aprila. Ministerstvo je izdalo naredbe na deželne predsednike, s katerimi se prepoveduje praznovanje 1. majnika. Trst, 5. aprila. Zaprli so trgovca galanterijskih rečij J. Vajdiea, ker je hotel svojo trgovino zažgati, da bi prišel do zavarovalnine. Gorica, 5. aprila. Policija je prišla na sled tatinski družbi, ki je izvrševala tatvine po vsej Furlaniji. Stariši so napeljavah 14 do 19 letne otroke k tatvinam. Plzenj, 5. aprila. Pri naboru so češki člani komisije protestirali proti nemškemu zapisniku in odrekali podpise. Roveredo, 5. aprila. Včeraj so dobili gimnazijskega ravnatelja dr. Altona in njegovo nečakinjo v nju stanovanju umorjena. Morilec je najprej v kuhinji umoril nečakinjo, ravnatelj je prihitel v kuhinjo, a morilec, ki je baje neki tujec, ga je umoril s kuhinjskim nožem. Oba napadena sta bila takoj mrtva. Berolin, 5. aprila Iz Bruselja poročajo: Valeškega princa je na potu v Kodanj včeraj popoludne ob pol 6. uri na tukajšnjem kolodvoru napadel 161etni anarhist Sipido. Ustrelil je dvakrat nanj, a ga ni zadel. Napadalca so prijeli. Princ s soprogo in nekim častnikom je bil ob napadu v kupeju. Dunaj, 5. aprila. Cesar je pri angleškem poslaništvu čestital, da se prestolonasledniku ni nič hudega zgodilo pri napadu. Bruselj, 5. aprila. V stanovanju napadalca Sipido so našli mnogo anarhističnih spisov. Bruselj, 5. aprila. Ko je bival angleški prestolonaslednik v Bruselju, vršil se je velikansk shod, zahtevajoč mir in svobodo za Bure. Newjork, 5. aprila. Znani ameriški zmagovalec v zadnji vojski admiral De-wt-y je izjavil, da je voljan vsprejeti kandidaturo za predsednika. VojMkn v Južni Afriki. Bloemfonteinski vodovod je še vedno v rokah Burov, istotako Buri še niso voljni izročiti Angležem ugrabljenih topov in voz, pač pa tem marljiveje izvršujejo načrt, ki jim ga je izdelal bivši francoski polkovnik Villebois-Marcuil, kateremu so Buri pred kratkim poverili neko višje poveljniško mesto. Po tem načrtu bodo Buri zasedli pogorje ob natalski in Basuto-meji ter s tem onemogočili prodiranje desnega angleškega krila. Ta burska črta bo pa lahko v vedni dotiki s posadkami v Natalu, kakor tudi z armado generala Smitha pred Kroonstadtom. Glavni tabor imajo Buri v Ladybrandu in glavni poveljnik je bržkone general Olivier. Na ravnem so Buri seveda no bodo spuščali v boj in Angleži jim bodo morali slediti v gorovje, ako bodo sploh hoteli prodirati dalje. Spočetka se jo sodilo, da so sedanji burski poskusi le nekak manever brez na-daljnega pomena, toda akcija priThabanchu in pri vodovodu je tudi Angleže prepričala, da imajo opraviti z nevarnim nasprotnikom. »Times« pišejo, da so sedanja burska gibanja dokaz, da je zveza mej Buri v severnem delu Oranje mnogo trdneja, nego se je domnevalo, Olivier je prijel Robertsa, ki sedaj pač ne pojde v Kapstadt, na najobčutljive-jem mestu. Najbolj je obžalovati, da Roberts ni mogel pridobiti za se farmovcev v jugozahodnem delu. — To pač kaže, v kako nevarnem položaju se nahaja sedaj njegova armada. Od treh stranij ga obdaja sovražna moč, kateri je na razpolago dovolj ugodnih pozicij. Vrhu tega je pa velika nevarnost za južnoželezniško zvezo, katero bota sicer skušala čuvati generala Gatacre in Brabant, ki pa v jednakih dosedanjih poskusih nista imela sreče. London, 5. aprila. ,Standard' javlja, da Robertsu silno primanjkuje konj. --Pri Kapstadtu sta ušla dva oddelka burskih ujetnikov. London, 5. aprila. Reuterjev urad poroča iz Bloemfonteina 2. t. m.: Col-viilova divizija in konjenica generala Frencha sta se vrnili z bojišča. Vse je mirno. Razdejanje vodovoda provzroča velike neprijetnosti. Springfontein, 5. aprila. Veliko število Burov se nahaja ob železnici mej Spring- in Bloemfonteinom. General Gatacre je dobil nalog, varovati želez-nično zvezo. Bruselj, 5. aprila. Potrjuje se, da so Buri rezervoir bloemfonteinskega vodovoda raztrelili v zrak. Govori se zopet o mirovnem posredovanju ruskega carja. London, 5. aprila. V nedeljo so napadli pri vodovodu blizu Bloemfonteina zbrani Buri bližnje angleške pred-straže. ki so se morale umakniti in so zasedle Bushmanskop. IJmrii so: 3. aprila. Vincencij llansel, mizar in poseUnik, 78 let, Kolodvorske ulice 14, ostarelost. — Frančiška Mavc. šivilja, 21 let, Hradeckega vas 16, jetika 4 aprila. Frančiška Tognio. uradnika vdova, Vegove ulice 1.0 kap. V bolnišnici: 1. aprila. Anton Ferlan, kajžar, 51 let, gangraena intest. — Alojzij Brun, delave«;, 32 let, jetika. 2. aprila. Marija Verhovnik, posestnika hči, 4 leta, davii-a Cena žitu na dunajski borzi dn£ 4. aprila 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl. 7 78 do gl. 7 79 ■ maj-juni » 779 » » <"8 » jesen . . » 7 98 » » 7'99 Rž za pomlad . . » «'7« • » 6. » .» maj junij . » «83 „ » o 80 „ » jesen' ...» »9« » " Turšica za maj-junij » 5-77 » » 5-78 » jul.-avgust » 5-88 » » o'»» Oves za pomlad . . » 5 39 » » 5 J1 » » maj-junij . » 542 » » » » jesen . . n 5-70 » » 5 <2 ______... .... ... .sj . vjimauonn /.hkiiiith Meteorologično porodilo. VlSina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm. Stanje Tempe- ! s h i Cas opa- 20 vanj« barometra ▼ mm. ratura po Celzija Vetrovi Nebo 4 9. zveč. iU-11 42 sr. zaa. i oblačno | 00 6 7. zjutr. 2. popol. 731 5 1 731-1 | 31 100 >1. sr. zah. zah. oblačno 1 » Srednja včerajšnja temperatura 3 0 , normale: 7 5". Izjava. Podpisani nisem pisatelj, niti dopoši-Ijatelj, niti inspirateij dopisa „Izpod Mozirja" v „Slov. Listu" od 31. sušca t. 1., kar mi bo slav. uredništvo „Slov. Lista" na poslano prošnjo gotovo potrdilo, a še le v sobotni Številki. Da se pa prejkotprej iznebim suma, objavljam to v dnevniku. V Mozirji, dne 4. aprila 1900. 330 1-1 Pankracij Gregorc, kapelan. Vabilo VABILO na III. redni občni zbor »Katoliškega izobraževalnega društva v Trnovem na Notranjskem", ki se bode vršil v nedeljo dne 8. aprila 1900 po popoludanski službi božji v društveni sobi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo pregledovalcev. 3. Razni nasveti. NB. Pri nezadostnem Številu članov se Trži nov občni zbor pol are kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom. 329 i_i Načelstvo. Spretnega pisarja z lepo in hitro pisaio sprejme proti dobremu plačilu dr. Josip Furlan, 326 3-2 advokat v Ljubljani. Preklic in naznanilo. Podpisanec izjavljam, da me gospod J. Kraševec, meščan in bivši mizar v Ljubljani, v mojih kupčijskih zadevah ne zastopa več, in smatram vsako naročilo ali plačilo na moje ime njemu izročeno za neveljavno. Ob jednem slav. občinstvu uljudno naznanjam, da me odslej nadalje zastopa v mojih kupčijskih zadevah gospod A. Zahrajšek ter prosim le temu izročevati vsa naročila in plačila zame. V Ljubljani, dne 28. marca 1900. 322 3_3 Anton Kvas. na II. redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice y Ribnici, reglstr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se vrši belo nedeljo 22. aprila 1900 ob 3 uri popoldne v uradni sobi. V » p o r e d: 1. Poročilo načelstva 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računov za leto 1899. 4. Prememba pravil. 5. Volitev načelstva, nadzornika in njega namestnika 6. Razni predlogi. V Ribnici, dr,<§ 5. aprila 1900. 33i i_i Načelništvo. ADOLF HAUPTMANN v Ljn.l»lj»iii, prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža laka in kleja priporoča pleskarjem, stavbenim ln pohištvenim mizarjem, loačarjem, slikarjem napisov ln sobnim slikarjem, biinlm posestnikom, zasebnikom itd. Akvarelne barve, vlažne in suhe. Anllln-barve. Bronzo, prašnato, in tekočo bronz-tlnktnro. Brunolin, za nasičenje in barvanje v naravni lesni barvi Izdelanega pohištva. Carbolineum, le najboljše kakovosti. Čopiče za zidarje, po poljubni ceni. Čopiče za pleskarje, loščarje, cerkvene, napisne sobne in slikarje-umetmke ter mizarje, črnilo, pisalno in odtiskalno. Dusseldorfske oljnate barve za umetnike v pušicah. Emajlne barve. Fasadne barve, apnenate, tudi hišne pročeljne barve lz savinjske doline, neprekosljive glede trpežnosti. Flrneie ln olja za slikarje-umetnike. Kemične barve. Klej, steklarski ali za okna. Kredo, gorsko, bolonješko, temeljno, svetlikasto in kredo za pisavo. Lake za vozove kočije, pristne angleške (Wm. Harlandt & sin, London), vzlio podraženju po prejšnji nizki ceni. Lake, uporabne za vsakovrstne domače in obrtne namene. I>aneno olje, le kranjsko. Lanenooljnati firnež, prirejen le iz kranjskega lanenega olja. Leštllo ali lazarne barve. Iaeštllnl odtlskalnl papir. Maščobno svetio voščilo ,.Fernolendt", najboljše svetovno voščilo za čevlje. Mavec, alabasterski in stukatur. (za modele in stavbe). Oljnate barve v vseh bojah, tudi v */„ 1, 2 in 5 kg. imajočih patentovanih pušicah za razpečeValce. Orehovo luienje, s katerim se luži les po mrzlem načinu. Palete, lesene in porcelanaste. Slikarsko platno. Sušilni prašek (slooatlv), najboljše sušilo olj- natih barv. Šmlrgljevl prašek za kamnoseke. Vzoroe (patrone) za slikarje. Zemeljske barve. Posebnosti za namazanje tal v sobah, dvoranah itd.: Jantarjeva t&lna glazura, hipna t&lna gla-zura. štedilno talno voščilo, Bljajno talno voščilo, sijajni t&lni vosek, oščetnl vosek. Prodaja na debelo in drobno. = Ceniki zastonj. = 320 2 Y Polšniku, v dekaniji Šmartno pri Litiji, se išče cerkvenik in organist ob jednem. Službo je nastopiti o sv. Juriju. Plača se večinoma v beri toliko, da se lahko dobro izhaja. — Zraven dobiva tudi še štolnino in deležnino od ustanovljenih sv. maš. Zeli se. da prosi izvežbani ceciljanee in da bi zraven še tudi znal krojaško obrt, ker v okolici ni nobenega dobrega krojača. — Prosilci naj se oglasi do ovetne nedelje pri podpisanem župnijskem uradu. Župnijski urad v Polšniku. 301 3-3 Ivan Globelnik, župnik. Polkrita, lahka -ss v za dva konja je na prodaj jako po ceni. G. Garich «» 3-2 Hedlar v T^jul>ljaui, Rimska cesta, TZrtltnrkJvlri izvrstno sredstvo za ohranitev JO I M ie sovja, preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnibe ima v zalogi tvrdka BRATA EBER.L v LJubljani, Frančiškanske ulice. 228 15 11—11 Vnanja naročila proti povzetju. Zahvaljujem se preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom najtop-leje za doslej mi izkazano naklonjenost ter priporočam tudi še za nadalje svoje izdelke: monštrance, kelihe, oiborije, svetilke, svečnike, kadilnioe, lestenoe itd. Prizadeval se bom, da kar naj- vestneje in najtočneje izvršim vsa naročila. „ . ,. Z odličnim spoštovanjem Ivan Kregar, pasar-srebrar. Potovalec za neko tovarno ________ z ovsenimi živili se sprejme pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe sprejema Annonoen-bureau Frledl, Dunaj V/l. 111 3-2 Št. 10.041. 328 3-1 Volitveni razpis. V zmislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno meato Ljubljano daj« se znaaje, da se bodo letošnje Aopolrilne volitve vršile v veliki dvorani »Mestnaga doma« na Cesarja Josipa trgu ia da. bode volil: dnč 23. aprila IIL volilni razred; dne 25. aprila II. volilni razred; dne 27. aprila I. volilni razred; vselej od osmih do dvanajstih dopeldne. Tretji volilni razred bode volil v dveh oddelkih in pripadajo prvem« oddelku volilci od A-L, ki hcdo imeli dohod na voliSče po stopnjicah ob Streliških ulicah, drugemu oddelku jra volilei od M—Z, ki bodo iaieli dohod po stopnjicah nasproti mestni ledenici. Ako bode treba ofcje volitve, vrSila se bode dan po prvi volitvi, to je dn6 24., oziroma 26. in 28. aprila t. 1. ravnotam, kot prvotna volitev «n tudi od osmih do dvanaj»tih dopoldne. Iz obtinskega svčta izstopijo letoa nastopni gospodje občinski svetovalci, in sieer: a) iz III. volilnega razreda: Ivan Škerjano in Jernej Žitnik; h) iz II. volilnega razreda: Fran Pavlin in Ivan Plantan; c) iz I. volilnega raireda: Ivan Gogola, dr. Josip Stare, Ivan Velkovrh m Fran Žužek. Med letom sta se mestnemu odborništvu odpovedala gg. občinska svetovalca Fran Hribar, ki je bil leta 1897. v III. razredu voljen za dobo treh let, in dr. Valentin Krlsper, ki je bil leta 1898. v I. razredu voljen za dobo treh let Voliti bo tortj III. volilnemu razredu troje, II. dvoje in I. petero občinskih svetovalcev — devetero za dobo treh let, enega za dSbo enega leta. Volilci III. volilnega razreda prejmč radeče, volilci II. razreda višnjeve, volilci I. razreda bele glasovnice. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dni 21. marca 1900. % f £ Uredil in založil Frančišek Kralj \ Krasna mladinska knjižica! 0 Pomladni Glasi /' posvečeni slovenski mladini. ® Cene: brošir 60 h, kart. 80 h, ccloplot. 1 K 10 h, krasno vezani 1 K 80 h. — Dobivaio se: v semenišču, Katol. Bukvami, pri Ničmanu, Giontiniju, Schiventnerju in pri Krajcu v Novem mestu. — Dobivajo se še prejšnji letniki razen I. in 11. £ Primerno darilo za Veliko noč! mm r r r r fi fi-KKKKKKKčTN Dunajska filialka Hranilne vloge na knjižioe s 4°/0. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 43 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Beservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicab, Taboru, Benesavi Iglavi, Moravski Ostravi. Dunajska borza. Dn6 4. aprila. Skupni državni dolg v notah...... Skupni državni dolg v srebrn...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4°/0........ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista ........ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž veli 99-10 99-— 98 45 9905 97 05 93-75 127-20 227-30 242 90 118-65 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne 4. aprila. 3-2°/„ državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/, 23-69 19-27 90-25 11-38 164- 160— 200 90 96— 140— 256-75 Dunavsko vravnavuo posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4"/„ Prijoritetne obveznice državue železnice » » južne železnice 3°/0 , > južne železnice 6°/0 » > dolenjskih železnic 4°/„ Kreditne srečke, 100 gld. . . • • • 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » » » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 eld. 108— 95-40 87 30 69-20 99— 99 25 397-50 335— 42-50 21-70 13-20 65— Salmove srečke, 40 gld....... St. Gendis srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premotrarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 172-60 182— 178-— 48-124-40 294 — 78-50 2505 96-M 261-7« 880-266-5fl _ Nakup ln prodaja -»5 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „M E R C U I., Nollzeils 10 in 13, Dunaj, I., 2. izdaiateli: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vreuuik. ivaii nakuvoC. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostni* papirjev in »estnl »viti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. TEJJI Tisk Katobšk« Tiskarne" v Ljubljani.