Hii€ĄC Sn inesece 21 vl zahopani. 177 ur zasut. Cela Nemčija je pod radostnim vtisom takorekoč čudežne rešitve mla.dega rudarja, ki je bil v Herne.zasut pod zemljo 8 dni ter: 8 noei — torej 177 ur. Rudar Schmidt je vzdržal 177 ur čisto sam v zasutju, dokler ga niso odkopali njegovi tovariši po nepopisno trudapolnem delu. Črni dan v Beuthenu. Rešitev zasutih rudarjev, ki so zares pravcati čudeži, pozna zgodovina rudarskih revirjev zelo mnogo. 4. januar leta 1932 je bil črni dan za rudnik Beuthen. Prinesel je prebivalstvu strašno nesrečo, da je bilo zasutih 14 oseb. Po več dnevih tieutrudljivega dela reševalnega moštva je bilo rešenih 7 nesrečnežev. 144 ur so bili zaprti v ozkem rovu, ki je propuščal le malo zraka in nekaj pičle hrane so jim pošiljali po cevi. Šest tednov zasut in rešen. Pravo čudo vztrajnosti je mož v Kaliforniji. ki je bil podsut ob priliki potresa. Nikdo ni več mislil na njegovo rešitev in vsa reševalna dela so že bUi pred tedni obuštavili. Po človeških računih nesrečnež ni mogel biti več pri življenju, Šest tednov po potresu so za novo hišo polagali temeljni kamen. Pri izmetavanju temeljev se je zdelo delavcem, da čujejo iz globočine nekake pritajene glasove. Ko 30 kopali naprej v smeri glasu, so zadeli aa pogrešenega moža, ki je bil komaj še živ. Celih šest tednov se je preživljal z nekimi odpadki. Ko so ga rešili, je bil že tako slab, da ni mogel stati na nogah. A vendar si je kmalu opomogel z zdravniško pomočjo in skrbno nego. Ta podsuti je živ dokaz za to, kako da vzdrži človeško telo nadnaravno pomanjkanje. Rešitev tega Kalifornčana je bila posamezen slučaj. Trinajst rešenih iz rova smrti. Ena najhujših rudniških nesreč se je zgodila leta 1906 v Courieresu v severni Franciji. Pri tej grozni nesreči je zgubilo življenje 1100 rudarjev. Nesrečo je povzročila strahovita eksjjlozija, ki je vse uničila v velikem obsegu. Ko so se reševalci prepričali, da bi bila nadaljna reševalna dela zastonj, se je razširila po celem svetu vest, da je prilezlo iz takozvanega smrtnega rova, ki je bil po eksploziji najbolj prizadet, 13 črnih postav, ki so bili že blizu srarti, vse opečene in opotekajočs se od slabosti, strahot in naporov. Celih 23 dni so prebili v rovu smrti. Preživljali so se s krušnimi skorjami, z vsakovrstnimi odpadki in s sirovim mesom od eksplozije ubitega konja. Niti za trenutek niso zgubili upanja, da bi se ne rešili. Ta trinajstorica je bila edina, ki je ostala od vseh rudarjev, ki so bili zaposleni ob nesreči po podzemeljskih rovih, pri življenju. In vendar niso bili edini, kakor je bil tedaj o tem prepričan celi svet. Teden pozneje je vstal iz rova smrti še en rudar, ki je preživel čisto sam štiri tedne v peklu rova v popolni nesigurnosti, da bi zadel nanj kak reš&valec. In vendar se ni predal obupu. Ko je že bil rešen, je pripovedoval pozneje, da par dni pre*d rešitvijo ni imel več niti trohice krušne skorje. Pri življenju ga je obdržalo samo — njuhanje tobaka.