Politični ogled. Avsti*ijske dežele. Glasi o vojski vtihujejo, ai še pa za to gotovo, da je še nazadnje vendar le kje ne bode. Naj pa bode že, kakor hoče, toliko zaamo, da dolgo več ae bode do aje. Vaa Evropa tiči do vratii v orožju ia to požre denarja več, kakor ga zmog6 države. — Nemci na Českem so, kakor kujav otrok. V tem, ko jim ponuja čeaka večina roko v spravo, odbij6 jo Nemci ali brž ko jib pustč potlej Čehi na miru, kričč uai aad le-te, kaka da se jim od njib dela krivica. To pač ai lepo znameaje za nje! — Državai zbor skliče cesarsko pismo na torek dne 24. jaauvarija v Beč ter čaka oadi gg. poslance že mnogo dela. Ako tudi ae bode vojske zunaj, v drž. zboru bode gotovo, dobro, da je v ajera le jezik gospodi za orožje. — Staj. dež. zbor še ni dogaal dela ter še ima ves tedea seje, v soboto bode pa že brž tudi le-ta s svo- jim delom pri koacu. — Nemški koaservativci imajo več kat. političaih druatev ia bilo je v praznikib na največib krajih zborovaaje. Pri vseb pa je bil kateri državai poslaaec v prieo ter je udom razlagal, kaj da se sauje od njih v drž. zboru, toda aismo brali, da bi bili kje ljudje ugovarjali zoper večiao, ki je aedaj v drž. zboru. Ni še torej blizu razpad le-te veiiae. — Korošci čedalje bolj prepozaavajo ,,bauerabuad" ali kmečko zvezo ter mu obrača sedaj že marai- kateri prejšnji prijatelj hrbtišče, češ, da ae dela oaa za kmete, brž pa hodi le za liberalao go- spodo ter razkaplje zoper to, kar je še edino dobro — zoper sv. vero. — Dež. zbor v Celovcu je skleail, naj ae izda posebaa kajiga, ki služi v poduk obS. tajaikom. Skorej pogodimo prav, če rečemo, da bode ta knjiga le aemška, kajti koroški dež. zbor ae vč aič za to, da mu do- baja dobra tretjiaa davka iz slov. žepov. — KraaJ8ki dež. zbor je vzprejel aačrt postave, vsled katere se odkupi duhovaiška bira, ako je večiaa poaestaikov za to ali če tirja to dubov- nik. Taka postava je že prav, pri nas pa imamo tako, da ae odkupi bira, ako tirja to le eden posestaik. — V Podgori pri Gorici je pa- piraica, to je tovaraa, v kateri se dela papir. V rokah jo ima sedaj aeko društvo aa Duaaju ter tirja od delalcev, da pridejo tudi v aedeljo aa delo. Tega delalci ne trpe ia prav je tako. Papirja se sicer porabi sedaj veliko toda take sile ai za-aj, da se dela tudi v aedeljali. — Koriat slov. posojilaic čuti se že tudi na Primorju ia marsikateri poaestaik ai reši po- sestvo, ker mu priskoči poaojilaica, kedar je v sili. — Meatai zastop v Tratu je poalal 1000 gld. v Gorico za tiste prebivalce, ki trpri letos ailo vsled uboštva. — Sloveaci so v Trstu lepo število, a aimajo še oadi veljave, kakor jim do- haja. Nekaj pa so tega že sami krivi, kajti premalo se skrbe za to, kedar je treba. Po ogaju bije se zastoaj plat zvoaa. — V Poreču se poteguje Spiačic ia tov. vrlo za pravico slov. ia brv. Ijud8tva zoper laško večiao. — V Bosai je letos tudi huda zima in leži veliko saega po gorab. — V Pešti so odpustili več brzo- javaib uradaikov, ki aiao poročali besed mi- aistra Tisza prav, ampak ao, ae maramo, če aavlašč, izpustili besedo nae", to pa aa Ijubo judom. To je vse mogoče. Vunanje države. V Rimu so sv. Oče v petek, dne 6. januvarija, odprli slovesno vati- kaaako razstavo. V pričo so bili: velika voj- vodiaja toskaaaka, kardiaali, čez 300 škofov, zastopaiki držav in več odličaiše gospode. —¦ Italija ni srečna, da si je sicer lepa dežela in tudi kralj Umberto ne vživa veliko sreče v Rimu, kajti čuti, da pristaja ,,večao mesto" kat. cerkvi, aasledaiku av. Petra. Kedaj bode bolje? Ni še zaamenj, da že k malu. — Pri Maatovi ao postavili spoaienik italijaaskim ia avstrijskim vojakom, čijih trupla ležč oadi od 1. 1796. — Fraacozje žive hitro, to se pravi, naglo so drugib misli ia če so bili dnes trdi republikanci, ne stavimo groša, da bodo jutri že vroči moaarhisti — vse po tem, kdo jih. dobi v roke. Republike je ljudstvo sedaj že precej sito; da se še drži, kriva je samo še gospoda. Predsednik republike ima 600.000 fraakov aa razpolagaaje, če mora kam v deželo. Sedaaji predaedaik, Sadi-Caraot, hoče vzeti denar ter iti v deželo, da ae pokaže ljudatvu. Ne mialimo, da bode a tem sebi ali sploh komu uatregel. — Anglija želi, aaj ji sv. Oče pošljejo redaega poslaaca v Loadoa ia kakor je podoba, pride tje kmalu tak poslaaec. — Irako Ijudstvo ne inore priti do svojib pravic ia ajegovi možje se pozapro, če ziaejo le malo krivo zoper Aaglijo. Sila pa še ai bila nikjer kaj prida, tudi tukaj ae bode. — Nemški cesar je bil za aovo leto vzbolel, sedaj pa mu je že odleglo, kolikor še pač v tacih letih odleže človeku. — Knez Bismarck še vedao ,,gode" a ai verjetao, da mu zapleše Rusija ,,na njegovo vižo". Sicer pa je že v resaici čas, aaj svet izpozna, da ae misli trolasi kaacelar z nikom dobro; še težko, če mu je z Nemčijo popolaem resaica; vsaj, kar se tiče katoliškib prebivalcev, ae smemo dati veliko na-aj. — Na mejah med Nemčijo in Rusijo je, se ve, da vojaškib atraž; revam godi se v tej zimi hudo. V uai aoči je troje kozakov zmrzailo na straži. O aovib pripravab za vojako se ne sliši več od ruske straai ia je v obče vae bolj tibo o vojaki. Na jugu Rusije je ceaa žitu poskočila, pravi se, da zato, ker se ga izpelje veliko v Aaglijo. Ravao sedaj se javlja iz Peterburga, da so prišli aa sled zaroti zoper carja. Va-ajo je zapleteBib več viajih častaikov ia veliko so jih že dobili v roke. — V Boigariji je bila blizu ustaja, na arečo za princa»Ferdiaaada pa ao ujeli četo, aa 5ije čelu je bil ruaki častaik Bojaaov, še, predao je stopila aa Bolgarska tla. — Sodi se v obče, da mlado miaisterstvo v Srbiji ae doživi leta. Ljudstvo bojda ae mara za-aj a brž bode reaaica, da ni Ruaiji po volji ia oaa torej dela aa to, da premiBe geaeral Gruič ia tov. k malu z miaisterskih stolov. — 0 vojski v Afriki, med Italijo ia Abisiaijo, ni kaj reči. Ako pa mika koga, tedaj mu povemo, da ima ital. vojaštvo dovolj časa za to, da si pripravlja malo trdajavo na hribib, ki leže više Dogali.