Št. 4.
V Gorici, v soboto dne 9. januvarija 1909.
Tečaj 2gXMlX.
Ithaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt« orejomana ali v Gorici na dom poSiljana:
vse leto      ........15 K
. tO
Posamične številke stanejo 10 vin.
j.SOCA" inia nasladnje izredne priloge: Ob norem lehTf.Kažipot po^'tfori&em'W^taRRafSVe1n^iir7 „K.atipot po IJublJani in kranjskih mestih", dalje dvakrat v !ehi „Vozni red železnic,   parntkov in poštail tm".
Naročnino sprejema upravništvo v posposki uliti štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabršCek Ha naročUa brez' dopfeslane naročnine se ne oziramo
Oglasi in poslanice se računijo po ivtit-vrelah Ce tiskano 1-krat It? v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka nsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vae za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. LavrU.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorioi r I. nadst. Z uredniiom jo mogog^ govoriti vsak dan od 8. do 12. rfopotadne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopolndne. UpravniStvo sena. haja v Gosposki ulici5t. 7 v I. uadstr. na levov tiskarni
KaroBnlno in oglase Je plačat! loco Gorica
Dopisi naj se poMlJajo le nvedniitvn.
Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravniStva.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče- sak petek in stane vse leto S K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Go.i i v naših knjigarnah is teh-lo tobakarnab.i Schwarz v So s* al., Jellersitz v Nunsfci ul., Ter. Leban na tekališču at Verdi, Feter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališki ulici, I. Matiussi v ulici Forinica, I. Hovafiski v Korenski ulici §t. "22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu dolla Casenna.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Talafon il. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gatršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Narodnost in proletarijat.'
.!. !'. C. Vladimir kii;ifli<\ 11.
(Konec).
Dogaja se, da kak slov. trgovec zahteva, da se pri njem kak predmet dražje plača, ko pri tujerodnem trgovcu. To ne sme biti, ker je to prostitucija narodnostne ideje in s tem si ta trgovec odjemalce le odganja. Dogaja se, da zahteva slov. delavec večje plačilo, ker je Slovenec, in s tem dela prostor regnicolti. Tudi to ne sme biti, ker je nar. prostitucija in koristi le drugim, nam in njemu samemu pa škoduje. Ali da se kaj takega ne dogaja, da skrbimo vsi za to, da se toliko slov. proletarec kolikor huržoa gospodarsko okrepita, da lahko vsi vzdržimo tujerodno konkurenco, da naselimo povsod le svoje ljudi, to je naloga slov. trgovstva, uradništva, kmeta, delavca, proletarca, to je naloga vsega našega naroda. Le tako in nič drugače moremo razumeti stavek „Delavskega lista": „Brezdo-movincem se je zahotelo po domovini in po življenju."
Ne gre nam za stranko, ne za sloj, ne za razred, gie nam za idejo, za narod. Vsi sloji so enakopravni, zato naj bodo sorazmerno enaki, tudi gospodarsko. Močni posamezniki tvorijo močne skupine, močne celote. In moči rabimo Slovenci. Čaka nas še velika kulturna in gospodarska naloga: Izvršitev jugoslovanske idej e.
Predpogoj za to izvršitev je interkon-fesijonaiuost, zato nočemo konfesije v politiki, zato hočemo svobodomiselnost, strpnost ; predpogoj za to izvršitev je skupno kulturno in gospodarsko delo, zato hočemo enakost vseh razredov, zato nočemo nobenega razreda tlačiti, ker nočemo biti sami tlačeni; hočemo, da se voi razredi, vsi sloji naroda, naj si gospodarsko še tako različni, združijo v eno vrsto za gospodarsko delo, saj če smo vsi združeni, bomo delali v interesu večine.
Kakor hitro se kmetska in delavska masa vrže na delo, četudi vodeni od inteligence, bo naša politika in naše delo d e-111 o k r a t s k o in gos po da rs ko-z a-d r u ž n o in nikdo, tudi najrevnejši proletarec ne bo imel več vzroka, pritoževati se nad binžoazijo, saj buržoazije v tem smislu več ne bo.
Bala se bo vlada le naroda zrelega v političnem prepričanju, in zato mora biti naša prva skrb dovesti počasi k takšni politični zrelosti vse sloje naroda. Naš narod, ali naše ljudstvo, kmeta in delavca, prive-demo do tega le potom n a r o d n o - g o-spodarske osamosvojitve.
Svet je vedni boj, sila s silo, razum z razumom, narod z narodom se meri, slabši služi delavuejšemu in močnejšemu, in kdor misli, da med narodi sigurno že sedaj nastane bratstvo, tega smatram za nepraktičnega sanjača, ki se ni ničesar iz zgodovine človeštva naučil in ki s svojim nepraktičnim naukom lastnemu narodu škoduje in tujemu pomaga. V ničemur se ne smemo zanašati na druge, česar si sami ne priborimo, tega ne bomo imeli.
Mi hočemo pošteno demokracijo, toliko politično, kolikor socijalno. Brez narodnosti pa ni mogoča demokracija in brez narodne samouprave zopet ni mogoča v Avstriji narodnost, ker je Avstrija skupina toliko raznih naiodnosti; z a t o h o č e m o n a r o d n o s t, d e m o k r a c i j o i n n a-r o d n o s a m o u p r a v o o b e n e m.
DOPISi.
Iz kobariške^a okraja.
Iz Kobarida.  --  Precej mrtvo je tu v našem trgu, Čeravno   se tuje   mnogokrat ravno nasprotno. Posebno časopisi govore o „naprednem" Kobaridu, toda   kar se tiče družabnega življenja, je precej slabo.   Da ni  tu   pri nas i vse prav, priznajo domačini sami. — S toliko ! večjim veseljem se mora priznati, da se obrača to na bolje. Ljudje   čitnjo bolj in   bolj,   se s ! tem izobražujejo, klerikalni časopisi izginjajo.
K temu se je pridružilo še to, da so se jeii naši napredni mladeniči združevati in skoraj neverjetno je, da dosegajo v tako kratkem času tako lepe uspehe svojega truda. Lani že se je ustanovil tu mladeniški taniburaški zbor, ki je sedaj na Silvestrovo prvič nastopil. Pohvaliti se mora pridnost, vrlih fantov ter požrtvovalnost njih voditelja. — Kakor omenjeno, so prhedili tnmburaši na Silvestrovo veselico a zelo mičnim vsporedom. Veselica je bila že opisana. Mladeniči tamburaši, priredite še mnogo takšnih zabavnih večerov!
Nekaj je še, kar bi tu rad omenil, /e pred leti so je sprožila pri nas ideja, postaviti spomenik našemu domačinu, pesniku Krilnim. Lepa ideja jo to in želeti bi bilo, da hi So bolj prodrla med občinstvo, tako da bi se v kratkem dvigal na našem lepem trgu spomenik pesnikov. Knkrat se je že priredila dijaška veselica v ta namen in kaj lopo bi bilo od tamburašev, ko bi tudi oni s svojimi nastopi pripomogli do uresničenju te želje. Vsako leto pur tamburaških veselic in nabralo bi so sčasoma že samo s tem lep denar.
Toliko v uvaževanje!
Iz ajdouskega okraja.
Iz RliieiHuBrgi, dne U. I. 1»()!». — Našemu kaplanu se zadnji čas gotovo nekaj sanja, kar je nam že davno dognana stvar. Že nekaj časi; zaganja se v svojih pridigah, (lasi zahrbtno, toda za nas dovolj očito, v našo stranko.
Danes je pa mož naravnost učil raz lečo, da se ne sine tudi zunaj cerkve z »liberalcem" občevati. Kaplanče ! nam je dobro znano, kam meri tvoja pušica ! Povemo ti, da se nam zdiš se premlad ter „prešvah", preobračati dobro vkoreninene hraste, ter ti povemo v brk, da se ti bodo k večjemu posrečilo preobrniti kaki stari „kozove".
Tvoj učitelj je menda pridigoval mir ljudstvu V Ako se ti zdi potrebno hujskati ljudstvo na ta način z leče, vprašamo te: Zakaj si pa ti prišel ob zadnji „beri" ter si nam računal „mošt", ako se ti ga jo plačalo v gotovini, za !/;i više nego proda kmet sedaj
čisto vino? Zakaj se nisi tudi ti izognil teh »šmentanib liberalcev" !
Nauk: „Ne glej, kaj delam, temveč to, kar te učim", je za nas zastarelo sredstvo za mračenje podnebja.
Ne veseli se preveč, ako so kostanji pred tvojim oknom odložili svojo zeleno odejo, temveč bodi prepričan, da zadobijo zopet svojo staro obliko.... Do tedaj ti pa kličemo: kolesarski „zdravo" 1
Iz cerkljanskega okraja.
te Cerktia. — Dasi se nisem že dokaj časa oglasil v Vašem cenj. listu, vendar ne smeste misliti, gosp. urednik, da je pri nas v Cerknem vse v redu, ker „Sofca" ne donaša dolgorepatih naših novic, kakor jih vidimo v ..Prisinojencu",
Na te osebne napade in laži dopisnika „Prismojencau nismo nikdar rodno odgovarjali, ker trezen človek tega no uvazuje, pa tudi „Soča", naše napredno glasilo, v svoji dostojnosti so ne more baviti s takim! neslanimi rečmi. Tudi nismo tlačili v javnost groznih bedarij in neslanosti], koje naš dekan ca prižuici, v spovednici in še celo na ulicah uprizarja. Za to je že dobil zasluženo in oj-stro obsodbo od našega občinstva. Pač po naj širša javnost izve, kako naš „ božji namestnik" obdeluje in bojkotira njemu neljube osebe. Naš dekan je človekoljubna načela že zdavnaj zavrgel. Ako bi Kristus še prišel na svet, bi v svoji neskončni pravičnosti gotovo prvega našega dekana iz cerkva zapodil in s svojim bičem naklestil za to, kar uganja v cerkvi.
Gosp. dekan! Ali ste že pozabili, ko ste prvič v našo cerkev stopili, ste rekli, da se hočete evangelija in Kristusovih naukov držati? 1
Kakor znano, ima naš dekan v oskrbi ubožui zalog, kojega mora o priliki večjih praznikov med naše reveže razdeljevati. On pa ne daje denarja, kakor so imeli njegovi predniki navado, ampak vsaki revež dobi listek, s kojim mora iti po svoje potrebščine v „ka' toliško" trgovino G. Bevka. S tem prepreči, da ne pride noben   vinar  v roke naših  na-
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treta mušketirjev". =
Francoiki  ipisal: ==   ALEXANDRE  DUMA8.   =====
(Dalje.)
—   Zakaj pa ne ?
—   Ker stavijo pogoje samo zmagovalci, in ker vidva nista zmagovalca, gospoda.
—  Torej potegnimo meče na mestu. Nama, ki ne poveljujeva jutrišnje ekspedieije, je to vse eno.
Chatillon in Flamarens se spogledala ; v besedi in kretnji Arainisovi je bilo toliko ironije, da je zlasti Chatillon komaj premagoval svojo jezo. Toda na Flamarensovo besedo se je brzdal.
—  No, prav ! naj bo ! pravi; naj bo najin tovariš kdorkoli, ničesar ne zve o tem, kar se je dogodilo. Toda obljubite mi, gospod, da pridete jutri v Charen-ton, kaj ne?
—   Ah, pravi Aramis, bodita le brez skrbi gospoda.
Štirje plemiči se pozdravijo, toda to pot sta odšla Chatillon in Flamarens prva iz Louvra, in Athoš in Aramis sta šla za njima.
—  Čemu pač vsa ta jeza, Aramis ? vpraša Athos -~ Eh, jaz že vem, zakaj se jezim nanju.
—- Kaj sta vam pa storila ?
-— Kaj sta mi storila?... Ali niste videli?
—  Ne. •— Posmehovala sta se, ko sva   prisegla, da sva;
storila svojo dolžnost v Angliji; ali sta nama verjela \ ali pa ne ; če sta nama verjela, sta se posmehovala j zato, da naju žalita; če pa nista verjela, sta naju zopet žalila, in nujno potrebno je, da jima pokaževa, da se nekaj upava. Sicer mi pa ni neljubo, da sta odložila stvar na jutri: mislim, da imava nocoj nekaj bo-Ijega opraviti nego vihteti meče.
—   Kaj pa imava opraviti.
—   Ej. vraga ! Mazarina morava dati prijeti. Athos zategne zaničljivo ustnice.
—   Saj veste, Aramis, da mi take ekspedieije niso sč.
—   Zakaj ne ?
—   Ker so preveč za vratne. -- Zares, Athos, vi bi   bili  čuden  vojskovodja ;
bojevali bi se  samo   pri   belem   dnevu;  obvestili   bi svojega nasprotnika, ob kateri uri da ga napadete, in čuvali, da ne storito po noči česa proti njemu, ker bi se bali, da bi vam očital, da ste porabili temo. Athop se nasmehne, rekoč :
—   Saj veste, da človek ne more izpremeniti svoje narave; sicer pa, ali vesta, pri čem da smo in bi li ne bilo prej slabo nego dobro, 6o primemo Mazarina. prej zmešnjava nego zmaga?
—   Recite, Athos, da ne odobravate mojega predloga. —
—   Ne, mislim celo, da je čisto dober; toda....
—  Toda, kaj ?
—   Zdi se mi, da bi ne bili smeli zahtevati od teh d voh gospodov prisege, da ne povesta ničesar Maza-
rinu; zakaj s tem, da ste jima  narekovali to prisego, ste se skoraj zavezali, da ne storite ničesar.
—  Nič se nisem zavezal, zagotavljam vas; smatram se torej za popolnoma prostega, pojdiva, pojdiva, Atho3 ! pojdiva !
—  Kaa?
—  K Beaufortu ali k Bouillonu; poveva jima, kaj se godi.
—   Da, toda pod enim pogojem: da začneva pri koadjutorju. Duhovnik je; razume stvari, ki se tičejo vesti, in povedala mu bova najin-  zadevo.
Ah, pravi Aramis, vse nama pokvari, vse vzame v svoje roke; končajva pri njem, namesto da bi pri njem začela!
Athos se nasmehne. Videlo se mu je, da zrna v dnu srca neko misel, katere ni hotel povedati.
—  Fiav, naj bo! pravi Athos ; pri kom začneva ?
—  Pri Bouillonu, če vam je drago ; ta je prvi, do katerega prideva na najini poti.
—  Sedaj mi dovolite nekaj, kaj ne?
—  Kaj pa?
—  Da grem v hotel Grad-Empereur-Charlemagne, da pozdravim Raoula.
—  Kaj pa! jaz grem pa z vami, pozdraviva ga skupaj.
Oba se zopet vsodeta v čoln, ki ju je bil pripeljal sem, ter se dasta odvesti proti tržnici. Tu sta našla Grimanda in Blaisoisa, ki sta držala njihova konja, in vsi Štirje se napotijo proti ulici Guenegaud.
Toda Raoula ni bilo v hotelu Grand-Roi; zjutraj je bil dobil od princa poročilo ter oc votoval z Oiivai-nom takoj po prejemu tega poročila.
prednih trgovcev. Proti temu, odločno protestiramo, ker ubožni zalog je naša občna lastnina in tudi prispevki naših naprednih trgovcev se v ogromni večini vanj stekajo. — Po drugi strani pa je velika bedarija od našega dekana, da revežem take težave napravlja s svojim receptom, ker dobro zna in v6, da se v tej „katoliškiK trgovini liberalno blago prodaja in da naši napredni trgovci to „katoli-ško" trgovino „ua puf" zalagajo! —
Naši trgovci tudi pričakujejo od dekana, da jim uapravi slične recepte, da gredo ž njimi v »katoliško" »lekarno" in dobijo tam „lek" za nepokrite račune ter da jih ne zadene ona neljuba usoda, kakor je zadela zalaga tel je „slavnoznanett in propale „Kalaburnee" ! — Tudi naš župan in „poslanec" je na dekanov ukaz uvedel njegove recepte v občinskem uradu. Naša občina namreč poseduje bogati ubožni zalog, koji je bil nekdaj lastnina bratovščine Sv. Križu v Cerknem. Ta zalog je seda; lastnina naših ubožcev in dasi pod občinsko upravo, S3 vendar s tem lepe „kup-čijet: dela.
Ko razdeljuje župan revežem njih lastnino, tudi dela po dekanovem načinu nekake „čekeu, koje morajo „Pri Kobalu" menjati. V tej krčmi se namreč smejo naši reveži z de-kanovim dovoljenjem za svoje „Čeke" še celo opijaniti, ker ta krčma se baje zalsga iz nadškofove kleti iz Gorice?
Naš župan to krčmo nad vse podpira, dasi po dekanovem zagotovilu ni več katoliška ampak strogo klerikalna. Kak« igre so se v tej klerikalni krčmi dogajale in kar se še danes dogaja, o tem skrivnostno in s strahom šepetajo naše tercijalke!
Končno vprašamo, ali poznate tistega, k! je bil dvakrat zašel v bistre valove naše Cerknice. Pod ogromno težo široke vesti so mu dvakrat tla „falila" in cmok — v Cerknico, v koji je svojo grešno vest ohladil. D,' -u postal žrtev nemarnosti, koja se kaže pri občinskih cestah okoli naših voda, se ima zahvaliti obiskovalcem „Kobalove" krčme, koji so ga dvakrat še srečno oteli. Tako krčmo se seveda že mora podpirati. Za danes dosti. — Nekdo.
iz kanalskega okraja.
ah val a).
Iz ajdovskega okraja.
Mešana podružnica družbe sv. C. in M, i Lo-kavcu priredi v nedeljo ob 3. pop. svoj ustanovni občni zbor.
Velike ŽallijS. — Umrla je Morija Troha, soproga našega župana. Pokojna je bila na sploh priljubljena. Zapustila je 5 nedoraslih otrok.
Iz Ramenskega okraja.
V VolČJemgradll na Krasu je umrl Franc Štolfa, št. 26. po dolgi bolezni v starosti 88 let. Bil je izvrsten Mesar. Lahka mu bodi zemlja domača!
Moll-ov Seidlifz-prašek
je za na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi drngimi dra
stiCnimi Čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K 2*—
Ponarejanje se sodnijsko zasleduje.
Dne naša
Jutri 10. ian. vsi v Ajdovščino na alasneno-dramatični večer!
IZ Kanala. — (Javna 13. decombra 1908. 1. šola dvojno slovesnost: proslavo 60 letnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. in blagoslovljenje nove šole. Da je bilo možno izvršiti to krasno in težavno nalogo, dolgujemo hvalo velikodušnim srcem našega dičnega trga, ki so nas podpirala pri izvršitvi te slavnosti in pripomogla, da smo ob tej priliki tudi obdarovali našo rieco.
Fodpisano vodstvo izreka iskreno zahvalo tukajšnemu slav. županstvu, okrajni posojilnici, županu in deželnemu poslancu g. }Antonu Križniču, ki so z znatno vsoto k temu prispevali; pripravljalnemu odboru za trud. Nadalje vsem veledušnim gg. dobrotnikom in dobrotnicam, ki so darovali bodisi denar ali blago v obilej meri, kakor tudi Krojaškej zadrugi v Gorici, poleg nje tudi tvrdkama Cotič, Bizail; prisrčna hvala našim vrlim gospicam, ki so brezplačno šivale" vse otroške srajce in dekliške obleke, (katerih ni bilo malo); iskrena hvala vsem, ki so pripomogli, da se je izvršil obilnih stroškov zahtevajoči program naše veselice, našej Čitalnici, ki nam je posodila oder, našim vrlim damam, ki so šivale kostume in pekle kolače, cenjenim starišem za stroške s kostumi, sploh vsem, ki so nas na katerikoli način podpirali, posebno našima marljivima gg. učiteljicama, ki sta s požrtvovalnim trudom sodelovali na tej prireditvi. Iskrena hvala tudi častnikom tukajšnjega c. kr. lovskega bataljona št. 7., ki m blagovolili brezpiačno izdelati kaj lične bajonete našim „mladim vojakom" in preskrbeli vse potrebne pasove z zaponkami kakor tudi blagovolili okrasiti cesarjevo soho s starinskimi puškami in hele-bardami. Hvalo izreka podpisano vodstvo njim, kakor tudi njihovim velerodnim damam, da so prispevale z lepim doneskom za pogostitev šolskih otrok po končanej veselici.
Zavest, da so pripomogli našej deci k veselemu in srečnemu dnevu, ki jim ostane gotovo v trajnem spominu, ki je tudi vzbudil v njih otroških dušah čut za lepoto in vzvišenost duha, naj bode vsem sladko zadostilo za njih dobrosrčnost in blagi trud. Bog naj vsem obilo povrne!
Vodstvo ljudske šole v Kanalu.
Moll-ovo Franc, žganje in
za ribanje života. — Bolečine olajSujoče in okrcpČJJcJc ata-roznano sredstvo proti trganju in prelilajenju vsake vrste. Origr. stekleniea K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI,, c. iu kr. dvorni založnik,
Tucblauben 9.
Zaloga v Gorici v  lekarnah:  G.  Cristofoletti,
A. Gironcoii.
Deželni zbor.
Včeraj se je sešel naš deželni zbor. Seja je pričela ob 5.20 popoldue. Navzoči so bili vsi poslanci, namestnik princ Hohenlohe in nadškof in knez dr. Sedej.
Deželni g\ avar je otvoril sejo ter pozdravil poslance, ki so prišli vsi, kar smatra za dobro znamenje za prihodnje delovanje deželnega zbora. Zahvali namestnika, da je prišel k seji.
Oglasi se k besedi namestnik princ Hohenlohe, ki pozdravi v obeh dežolnih jezikih v imenu vlade deželni zbor, izrekajoč nado, da se prejšnje težkoče odstranijo v dobro prebivalstva ter v izvršitev nujnih zakonskih načrtov; vlada bo podpirala delovanje deželnega zbora, od katerega pričakuje vspebor.
Deželni glavar je govoril na to obširno o potresni katastrofi v Siciliji in Ka-labriji, naslikal je strašno razdejanje in pre-dočii vso nesrečo, izrazil sožalje cele dežele ter prosil zbornico za pooblaščen) e, da sme italijanski vladi v roke ministrskega predsednika poslati iz deželnih sredstev svoto K 5000 ter izraziti globoko sožalje goriškega deželnega zbora.
Zbornica je poslušala stoje govor dež. glavarja ter sprejela njegov predlog Nato je predlagal, da naj se v znak žalosti zaključi sejo, kar se je zgodilo.
Prihodnja seja je določena na ponedeljek pop. ob 5. uri.
Domače vesti.
Usoda deželnega zbora se odloči danes, ako
že ni odločena. Skoro gotovo ne pride do sporazu ml jen j a, — sledil bo razpust. Nujna potreba pa bo, da se takoj razpišejo nove volitve.
Glavna težkoča je tam, kjer je bila od prvega začetka, t. j. na laški strani. Klerikalci zahtevajo svojega odbornika, liberalci ga pa nočejo dovoliti.
Slovenski klub je imel včeraj dve seji. Ker klubu ni došla nikaka izjava o,d drugih strank, je ostal na znanem svojem stališču. Ako pridejo klubu med tem kaki predlogi ostalih klubov, bo „Slovenski klub" konečno sklepal v ponedeljek popoldne. Gospodje poslanci so naprošeni, da so ob 3. popoldne v klubovi sobi.
DarOVi Z8 »Dijaško kuhinjo". — Ljudska posojilnica v Gorici je darovala namesto razsvetljave ob priliki jubileja 100 K. — Okrajna posojilnica v Bovcu je poslala novoletno darilo 30 K. — M. Primožič, §©d. svetnik v Tolminu je daroval 10 K; I. Mlekuš in Go-ljevšček v Trstu 2 K; Tomaž Lukančič, učitelj v Gaberjaii 5 K; uradnija bratov Mozetič v Gorici 20 K; Jos. Rusjan v Postojni 2 K; Neimenovan iz Istre 2 K; Neimenovana št. 1 pritspevek za januar 1*40 K; Jožefa Jug
v Solkanu 0 60 K; Neimenovan št. # prispevek za december in januar 10 K; Tvrdka Goljevšček v Gorici 10 K; Anton Križnic dež. poslanec v Kanalu za odkup novoletnih voščil 10 K; G. Zega, dež. poslanec v Kanalu 5 K; Jos. Zarli, sodni oficijai v Tolminu 2 K; N. N. v Gorici 5 K; Neimenovan št. 6 v Gorici 120 K; Na očitanje dne 6. I. ob 10V, zvečer odstrani inteligentnega gospoda, da „Brum" nima otrok, 3 K.
Nabiralnik v gostilni pri Marušiču v Solkanu je dal '<' 59, ioslej skupaj 92'29 K in pa listek, da je nakazana in poslana vreča krompirja. Nabiralnik v gostilni Alberta Ma-šere v Kobaridu je dal 13-20 K, doslej 27 30 K. — V Doberdobu je nabral visoko-šolec Srečke Brezigar pri zaroki A. Ferfolja v družbi vrlih Tržačanov 10 K. — Dobitek pri igri v Mirnu 1 K. — Na račun mesečnineje prišlo 36 K in v blagu nekaj repe in ohrovta. Mesar Urbančič je izročil 1 kg jezika in Fr. Kurinčič je poslal iz Kobarida 35 kg fižola. Nabiralnik v kavarni „Central" K 1217. ---G. Zavadlav Franc, veleposestnik v Št. An-drežu K 4.
Za družbo si. Gtrlla In Metoda  in za „D i-
jaško kuhinjo'' prinesla po K 10 — gospica Anica Kome!, koji znesek se je nabral pri zborovanju učitelj, društva v gostilni g. Hreganta v Podgori. In sicer pri kosilu se je nabralo K 1-">'—, K 5— je pa daroval g. naduč. Urh Pavlica. Lepa hvala!
Za družbo sv. C. iu M. nabral znesek 3 K pri odhodnici g. c. kr. finančnega paznika Al. Itebca v Zapotoku g. A Klemene, kr. fin. oddelkovodja. Hvala!
Za družbo sv. Cirila iu Metoda je po slal g. F. Turek K 7G0, koji znesek je na brala vesela družba v gostoljubni Konjedicevi hiši v Plaveh poh geslom: „Ko se veseliš, spomni se uboge slovenske deee". Živeli posnemovalci !
Gosp. Simon Hrast z Livka poslal za drugi licitirani kolač K 4'40 za družbo sv. Cirila in Metoda. Hvala!
Za družbo sv. Cirila in Metoda daruje g. Franc Zavadlav veleposestnik v Št. Au-drežu K 4.
lmenOKaiS'8. — Evidenčni eleve, nabrežin-ski rojak g. Kristijan P e r t o t je imenovan za evidenčnega geometra II. razr.
Goriška podružnica »Društva slov. prof. v Ljubljani" priredi v sredo dne 13. t. m. drugo javno predavanje v ve- ' liki dvorani hotela »Pri zlatem jelenu«, j Predaval bo g. prof. Ivan Košnik o času in njegovem merjenju (sestava koledarjev). Začetek ob 6. zvečer.
Pe<Sk8 In (jlasbino druŠfeO priredi v Trstu dne 1(5. t. m. koncert z zanimivim vsporedom. Kakor čujemo, je v Trstu veliko zanimanje za ta koncert. Vspored priobčimo.
Pozi* „SlQ«encu". — »Slovenec" je prinese! v torek vest, ki sumniči neki napredni zavod bližajočega se po Ioni a, ki pokoplje vse napredujaštvo! — Na poziv g. Ivana Hribarja je »Slovenec" izjavil, da je tista notica prišla z Goriškega ter se tiče le te dežele!
Z oziroro na to čenčarijo pozivljem „ Slovenca," da natančno označi zavod, kateri misli, da ne bo nepotrebnih ovinkov, po katerih bi prišli do — zadoščenja.
Vem, da bi „Slovencev" dopisnik rad očrnil neki zavod — zunaj Gorice. Tako delajo že nekaj časa. Prav radi tega *sem dal izvesti natančno revizijo po dveh uradnikih „Trgovsko-obrtne z." in „Goriške Ij. posojilnice." — ,,SIovenec" naj bo le brez skrbi: nikdo ne bo trpel škode, — ali tudi poloma naprednjaštva naj se ne veseli. A. Gabršček, predsednik izvrševalnega odbora n. n.  strank©.
Veliki glasbeno-dramatlčal večer  v Ajdovščini i
Zanimanje za to prireditev raste dan za dnem, posebno ker so take prireditve zelo redke. Program je jako bogat in lepo sestavljen. Ilazun koncertnih komadov se boste predstavljali dve izvirni burki s petjem. Koncertne točke spremlja in pri plesu svira popoln vojaški orkester iz Gorice. Ples traja do petelinovega klica. Torej jutri vsi v Ajdovščino, da izkažemo svoje simpatije naši tržaški mladini!
Lagati pa ZnaJO! — Gregorčič je priobčil v svoji »Gorici" članek pod naslovom „Kdo farba", ki kar mrgoli samih debelih lažij. Mož je izzival s svojo notico o laškem vrtcu na Blauči; ko je dobil zasluženi odgovor, pa je priobčila njegova „Gorica" zvit in lažnjiv članek, kateremu je sledil še drugi o slov. me-
stni šoli pod prej navedenim naslovom. „Gorica'' laže, da je imel dr. Gregorčič pred leti, ko je preganjal slov. otroke v Podturen, dober namen; in če bi bili njega poslušali, da bi bilo mesto priraorano sezidati še eno šolo, imeli pa da bi najbrže že 3 Šole, ali tako ni nič, ker je to preprečila „Soča", ki je branila ljudem v Podturen ter napadla Gregorčiča, pozneje pa svetovala starišem, naj pošljejo svoje otroke v Podturen....
Kdor ve, kako se je bil boj za slov. šolo v Gorici, se mora za glavo prijeti, ko prečita laži v Gregorčičevi »Gorici". — Resnica je tale : Vsi Slovenci v Gorici smo bili in smo proti temu, da stoji slov. mestna Šola Podturnom, ker je na periferiji mesta in v poslopju za šolo nesposobnem. Gregorčiču kličemo v spomin, da je bil njegov somišljenik g. dr. Eojic proglasil poslopje za nesposobno in nevarno za naše otroke. V Podturen ne moremo pošiljati otrok v šolo. Boj za slov. šolo je vodil Gregorčič. Ko ta boj še ni bil dokončan, ko v letu 1901. vprašanje o mestni slov. šoli v Gorici od strani oblasti j še u i bilo končno dognano, se je oglasil kar nakrat dr. Gregorčič v „Gorici" ter rekel, da slovenskim otrokom „s'e ne <jo<li posebna krivica, ako morajo hoditi v mestno šolo v &t. Hok." Tako je pisal dobesedno v „Gorici". Potem pa, da iz ulic : Kapucinska, Tržaška, Vogel, Št. Peter itd. otrok sploh ne bo več sprejemal v „Š. D.':, marveč vsi naj gredo v Podturen. Povdarjamo, da je pisal tako v času, ko vpraša njo o slov. šoli še, ni bilo definitiviio lvšciio. Da smo morali moža radi takega protislovenskega početja, s katerim je šel na roko Lahom v boju proti Slovencem, zavrniti, to je bila pač naša dolžnost. Gregorčičevo početje je brez d v o m a v p 1 i v a 1 o na končno odločitev o b 1 a s t i j v n e p r i 1 o g Slovencem. „Soča" je vršila rodoljubno delo, Gregorčič pa izdajsko -— ali takrat ga je že tiščala politična pogodba s Pajerjem! Vse, kar ^veče „Gorica" proti „Soči", je iniamna laž in nič drugega. Odkar je „Goricit" ohcielno glasilo klerikalne stranke, laže čez vse mere.
Pred par leti se je oglasil v ,,Kdinosti" neki rodoljub, ki je nasvetoval, naj se začne z nova boj za slov. mestno šolo ter naj se napravi začetek tako : da vsi slov. stariši v Gorici vpišejo svoje otroke v šolo Podturnom, na kar se pokaže veliko število otrok ter se prične takoj energičen boj za naše šolske pravice. Mi smo se temu nasvetu pridružili — tisti, ki je bil proti temu, tisti, ki je pihal od jeze, ker se je bal, da bi tako utegnil izgubiti svojo politično postojanko, „Sol. Dom", tisti je bil dr. Gregorčič. Pokazal je s tem, .<la ne mara več boja za slov. mestno šolo v Gorici. Pozivu rodoljuba se ni hotel pridružiti, marveč je dehu proti in tako je dosegel (prosto po »Gorici"), da stariši niso poslali svojih otrok v Podturen ter je tako slovenskemu šolstvu v Gorici s tem neizmerno škodoval, kajti če bi ne bil ljudi oviral, imeli bi sedaj najbrže že tri od mesta vzdrževane ljudske šole in denar, ki gre za „Š. D.", bi se uporabil za potrebne šolske vrtce ali za druge narodne svrhe. Tako vidite, dragi čitatelji, je Gregorčič škodoval slovenskemu šolstvu in Slovenki stvari v Gorici, kar zopet dokazuje, kako pogubonosno je njegovo razdirajoče delovanje.
Kaj je počel dr. Gregorčič Yletu 1901. z vprašanjem o slov. mestni šoli, v ilustracijo še to-le : „Šolski Dom" je beračil pri goriškem mestu podpore pod sramotnimi pogoji. „Corriere" je bil povedal, da je došla na mestni z a stop prošnja društva »Šolski Dom" za redno letno podporo, vsled katere bi se goriški Slovenci odpovedali izbojevani pravici do ljudskih šol na mestne troške. To dejstvo govori dovolj, kaj vse je že počel dr. Gregočič s slov. mestno šolo v Gorici, kako je delal za „mili narod," o katerem je zopet čvekal sedaj ob novem letu.
O »napadanju" duhovščina od strani „Soče"
pisarijo zopet po klerikalnih listih. Če kak deželun malce okrca kakega razgrajača v cerkvi, ko jo zlorablja v politične namene, v dopisu v „Soči", pa kričijo hinavci, da je „Soča" napadla tega in tega nunca, in milo zajavkajo zraven. Nič ne gledajo na to, daje res, kar je zapisane ter da je obsodbe vredno, ampak zavijejo oči pa vzdibnejo: Jej, jej, „Sočaa je napadla g. nunca. Ljudje božji, kaj bo! Pripominjamo, da take dopise, največ iz kmetskih rok, smo priobčevali in jih
bomo, ker je potreba. Ljudstvu ne bomo mašili ust, kadar se pritožuje . radi tega, kar počno razni politikujoči duhovniki v cerkvi aH tudi izven nje. Dobrih, pametnih duhovnikov, (kolikor jih je sploh med Slovenci!) ne „napada"  nihče......
Ali čemu govorita oba farovška lista o „napadih" na duhovščino od strani »Soče", ko pa imajo resničnega napadalca duhovščinVmnogo' \"Bu5;je. Ta**je^Th«r Afttaa^ Gregorčič, Ta mož je že tako mrcvaril duhovnike v javnosti, kakor dosiej še nihče na Goriškem ; in marsikaterega po krivem. Strast, mrcvariti jih, ,se je bila zbudila zopet v njem sedaj ob razkolu v^klerikalBi stranki; zavihtel je bil svoj bič nad „novostrujarskimi" mladimi duhovniki in pisal je o nekaterih celo to, da se ne ve, kako se je ta ali oni izgubil v d uho v s ki stan. Ali je mogoče huje razžaliti duhovnika?.... Saj vendar učijo drugače, da'na vsakega pokaže prst božji....
„SiOY8l18C'' je prinesel nekako situacijsko poročilo o goriškem deželnem zboru. Člankar je podoben vremenskemu preroku, ki pravi, da bo jutri lepo, če ne bo dež. 7, resno nagubanim čelom razlaga, da j e m o g o ft e, da ostane razmerje strank tako, kakoršno je; mogoča je pa tudi zveza S. L. S. z laškimi kršč. socialci; mogoče jo, da ostanejo slov. liberalci osamljeni; mogoče je pa tudi, da se vse tri stranke združijo {»roti S. L. S. Olankar sanja o raznih zvezah čudne sanje; vidi se, da je slišal le od daleč nekaj zvoniti. Sedaj pa ugiba, kaj je mogoče. Vsa je mogoče pri njem. Tako pač more poročati le „najbolj informirani list", za katerega se štuli „Slovenec". — Ker že govori tudi o dr. Gregorčiču, povemo, da so je pri pogajanjih dr. Gregorčič siluo trudil, da bi ostal Slovenski klub osamljen in da bi se Gregorčičev klubčič svetil sredi laških liberalcev in klerikalcev. Njemu je le zase, nič za delovanje dež. zbora v prid dežele!
„Klti)IIŠkemtl gibanju" na Goriškem in Tržaškem se godi slabo. Nekateri klerikalni listi, med njimi zlasti „Sloveuec", so sicer polni slavospevov o tem gibanju, ali vse je postavil na lož „ Bogoljub", ki p r i p o r o v a v molitevkatcliškogibanje na Goriškem in Tržaškem. Tako slaba prede temu „gibaajnu, da je treba za isto moliti.... Torej „še en očenaš" za katoliško gibanje na Goriškem in Tržaškem.... pomagalo pa bo nšafti" k(;J .
Količek za lir. Tumo. — Kdor ima irdua ušesa, da hoče poslušati dr. Tumo, temu bo razlagal od zore do mraka, od mraka do dne, ua se bori za načela. Ali teorija in praksa sta se pri dr. Tuuii temeljito zmešali. Zadnjič je razlagal na zborovanju „Adrije", da on nastopa tako, da osebno napada nasprotnika. Podlež mu reče, češ. pa naj toži, če ni res ; če ne toži, pa velja po Tumovih neovrgijivih sklepih, da je res podlež. V takem nastopanju se jasno zrcali predobro znani terorizem dr, Turne in slika kaže, da se dr, Turna prav nič ne bori za načela, ampak da je čisto navaden prepirljivec, ki vleče čez zobe svoje nasprotnike, kakor kaka stara baba, in da vodi le osebnostni boj. Visoko se nosi pa nizko pada. — Ob razkolu leta 1899. je šlo Gregorčiču in grofu Ceronimiu pred vsem za odstranitev dr. Turne. Ne eden ne drugi ga nista mogla več trpeti. Zahtevala sta od Ga-brščeka, da naj zapusti dr. Tumo, če ne se ločijo. Če bi bil Gabršček zapustil dr. Tumo, ki je bil odvetniški kandidat, ter šel z Gregorčičem in grofom, bi bil moral dr. Turna pobrati šila in kopita pa iti. Tak je bil takrat položaj. Možje, ki so stali bližje boja, vedo to prav dobro. Ali Gabršček je mislil, da je dr. Turna res m o ž, ki stori lahko veliko koristnega za goriške Slovence; zato se je potegnil zanj ter mu pomagal, nakopal si pa na vrat sovraštvo klerikalcev in vso tisto znano njihovo peklensko gonjo. Ko je zbežal dr. Turna iz sebičnih namenov, da si prisili ž i 100.000, ga je pustil Gabršček popolnoma na miru ; ko pa je oprt na napredno stranko dr. Turna dobil onih 100.000, pa je zaropotal nad — GabršČekom ! N e k v a 1 e ž-n ež blebeta okoli ter ga napada, kamor pride. Laži, farbarije, obrekovanje i Po vsakem Tumovem shodu slišimo: „ A T je spet udrihav po GabrSčku!. Nič druz'ga ne zna kot udrihat'!" I, seveda drugega n« zna. Pa naj udriha, kolikor hoče, kolikor mu drago. Mi ga pomilujemo ! —
Snuje 86 novo kolesarsko društvo za Ajševico, Šempas, Ozeijan in Kronberg.
Gospodom članom kolesarskega društva „Brdiu
se naznanja, da društvene znamke so že došle ter se udobe" pri g. Batjelu v Gorici.
Namerava se ustanoviti narodna delavska organizacija V Gorici. — V ta namen se sklicuje sestanek v torek dne 12. t. m. v gostilni pri Molarju na Senenskem trgu ob 8. zvečer. Zato so povabljeni vsi prijatelji delavstva, da se napravi pripravljalni odsek. j.—.. Da 4&«Ji&rodnft delavska organizacija v Gorici zelo potrebna, da se tudi delavci in njih tovariši združijo v prekoristno narodno organizacijo, bode vsak naroden Slovenec vedel in želel dobrega uspeha. Torej na veselo svidenje !
Strastno se je bil zaljubil 28-ietni Karol
Delpin iz Podgore pri Gorici v Jerico Brezi-garjevo. Ker ga ta ni marala, jej je grozil, da jo ubije. Ker je to ponavljal, so ga naznanili sodniji, katera mu je prisodila za to pretenje 5 mesecev težke ječe s postom vsak mesec.
Električni tramvaj v Gorici začne redno teči
menda s 1. iebruvarijem 1909. Sedaj se vršijo poskusi. Prva nesreča se je pripetila včeraj popoldne. Splašil se je fijakarski konj, zavil s ceste, na kar se je voz prevrnil, padel je konj in fijakar pad njega. Prihiteli so hitro na pomoč fijakarju, ki je ranjen na nogi. — To je bilo  blizu južnega kolodvora.
Zvišana kazen. — Avgust Semolič iz Bre-stovice na Krasu je bil pred porotniki v Go-r'ci obsojen na 5 let ječe radi poskušenega roparskega umora na mlinarja Furlanu blizu Deviaa. Proti tej kazni se je pritožilo drž. pravdništvo in Semoliču se je zvišala kazen na  10 let ječe.
Odprt! lekaml. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočua služba v času od 10. do 11. t. m.
Listnica. — V 11: Prihodnjič.
V slovo! — Ker se nisem mogel osebno posloviti od svojih z . ncev in prijateljev, odhajajoč iz Gorice, Učeni vsem tem potom krepki — Na /.dar!
Matija  i-' o njicija, črk ; tavec.
tena v vojno. Turčija se pripravlja baje na vojno z Bolgarijo. — V Cetinju se je osnoval po belgradskem vzorcu odbor za narodno obrambo. Pristopil je tudi princ Peter. — Da je vojna neizogibna, tega mnenja je tudi dunajska „Armee Zeitung", ki je priobčila dolg bojevit članek, v katerem, pravi, da silijo Avstrijo do vojne: Rusija, Italija, Srbija, Črno-gora in Turčija. Rusija da misli izvršiti svojo misijo na Balkanu ter dela nato, da pride do zveze vseh balkanskih držav proti Avstriji. Člankar, najbrže kak oficir, imenuj6 govor Izvoljskega barbarsko odkritosrčnost. Glede Italije pravi, da ni odkritosrčna ali da jo je potlačila mesinska katastrofa, Srbiji pravi, da treba postaviti pest na ta g o b e c, Črnogoro hoče vrniti Turčiji, Srbija pa bi po porazu v veliko Srbijo pod žezlom Habsburgov. Značilno, kako je člankar bojevit in pa ljubezniv proti Slovanom! Barbar, gobec 1 Lepo se sliši to iz nArmee-Zeitunga v časih, ko se pošilja tudi slovanske vojake v Bosno ! — Darila za vojake v Bosni znašajo doslej 179.000 K. — Anglija je proti Avstriji baje radi tega, ker je iskala pri njej pomoči, da bi nehalo po-množevanje nemške mornarice, ali je bila vsaka intervencija odklonjena. — Sodi se, da če Avstrija ne izpolni znanih zahtev balkanskih držav, izbruhne vojna v kratkem. — Glede govora dr. Milovanoviča v srski skupščini se je doseglo sporazumljenje med avstrijsko vlado in Srbijo, ker je dal Milano-vič zadovoljiva pojasnila.
Kakor se poroča iz Belegagrada, pošlje Srbija na vse velevlasti spomenico glede bosanskega vprašanja, y katerem bo označen tudi govor zunanjega ministra dr. Milovanoviča ter sklep skupščine.
Zveza narodnih društev.
II j««'v i se torej vrši plesni venček kolesarskega društ. „Go rica" v hotelu „ Zlati jelen". Zato pričakujem^ da se ga naše ober')¦¦':¦ v čim največjem številu udeleži. -Isko veliko zanimanje
vlada za umetno   polževo   dirko.    Darila   so
krasna.  Kakor se da soditi   iz priprav obeta I biti plesni   venček   najlepši   in najzabavnejši,
kar jih   je društvo dosedaj priredilo.   — Na
veselo svidenje nocoj!
__t -
Javna predavanja. - »Zveza narodnih društev« priredi v zimski sezoni celo vrsto javnih predavanj. Predavanja se bodo vršila od 6.--7. ure zvečer v dvorani »pri zlatem jelenu«', katera bo tačas prirejena kot gledališka dvorana. Vstop prost.
V mesecu prosincu in svečanu bodo sledeča predavanja : 20. I„ 27. I. in 25. II. dr. Puc: Soeijalna gibanja človeštva od prvih začetkov do Marksa. Vsa druga predavanja se objavi pravočasno.
Tamburaško In pevsko društvo »Svoboda" v Renčali priredi v nedeljo, dne 10. januvarja t. 1. v prostorih g. R. Žnidarčič veselico s sledečim vsporedom: 1. Schonherr: „Jugoslovanska koračnica". 2. Pirnat: »Gorenjska", mešan zbor. 3. Holliinder: Valjček iz operete „Metropol". 4. Albini: Arije iz opere „Ma-ričon", mešani, moški in ženski zborissprem-ljevanjem orkestra. 5. Muhvič: »Potpourri slov. nar. pesmi. 6. Stoka: Šaloigra „Ne kliči vraga". Po veselici ples. Pri vsporedu in plesu svira vojaška godba. Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina: Stojišče 40 vin., sedež I. vrste l K 40 vin. sedež II. vrste 1 K. — Plesni komad stane 20 vin. — K obilni udeležbi uljudno vabi                              odbor.
Politični pregled.
Vihar v kranjskem deželnem zboru. — Včeraj
je bil otvorjen kranjski deželni zbor. Barona Sclnvarza so sprejeli s klici: Abzug Sch\varz, ven z morilcem, proč Casinorittor, krvoločnež itd. Dr. Orožen mu je kazal pod nos krvavo raanšeto iz septemberskih dogodkov. Drž. glavar se je med drugim spominjal tudi .vata-strofe v Italiji. Narodno napredni poslanci so nastopili energično proti Sclnvarzu -- klerikalni pa so ga celo branili ter mirili napr. poslance! Ves krik v »Slovencu" proti Sclnvarzu ni bil vreden piškavega oreha. Ulice okoli dež. zbora so bile zastražene z žandarji!   Napr. poslanci so protestirali proti
, temu. — Uloženih je več nujnih predlogov, tudi  radi imenovanja  nadzornika Belarja in
, slov. vseučilišča.
j        Nemški krščanski socialisti proti Čehom. — Ti
nemški pobožnjaki so ravno taki nemški za-grizenci, kakor najhujši nemški radikalci. Deželni šolski svet na Nižje-Avstrijskem je odklonil prošnjo Čehov v Dolnji Tenurovi, da bi si ustanovili tam privatno češko šolo. i           Angleški kralj   Edvard  namerava priti   pri-
, hodnji mesec v Carigrad. Turški časopisi po-' zdravljajo ta naznanjeni prihod i velikim ve-! seijem.
Na Balkanu.
V Carigradu so tega mnenja, da ni mogoče več vzdržati evropski mir. Pravijo, da v par mesecih  bo Avstrija brez dvoma zaple-
Razne vesti
Po potresu V Italiji. — V Messmi je ostala nepoškodovana samo ena hiša, ki ime ! nadstropje. Ne ve se še, ali se Messinz na novo zgradi ali se jo pusti pod razvalinami. V Reggio je en cel del mesta skoro nepoškodovan.
—  V Messmi iščejo še vedno ljudi pod razvalinami in to po dnevi in ponoči. — Laški kralj je stavil poleg že podarjenih 200.000 lir na razpolago še en milijon lir. — Vsa zaloga smodnika v messmski smodnišnici, ki je bila velika, je ostala nedotaknjena, — Po uradnem poročilu je bilo ubitih pri potresu okoli 140.000 oseb, in sicer v Messmi 65.000, v Reggio 40.000 drugodi pa 35.000. — Laški roparji, radi katerih je bilo proglašeno obsedno stanje, so ustrelili enega ruskega mornarja. Roparji so se polastili velikih svot. Najhrabrejše, najpožrtvovalnejše se vedejo ruski mornarji. To so Rusi, katere so zmerjali Lahi za časa rusko-japonske  vojne z barbari.
—  Pri rešiluem delu so bile laške vojne la-dije kaj počasne, še bolj pa sanitetne, ki so dospele šele po 6 dneh h krajem nesreče. — 50 milijonov cerkvenih zakladov je pokopanih v mesinskih razvalinah. V Messini sta med mrliči tudi avstrijski in   meksikanski konzul.
—  Pred vojno sodnijo je postavljenih zopet 200 roparjev, ki so plenili. — Iz razvalin v Messini so potegnili še živega moža, ki je bil 8 dnij živ pokopan in brez hrane. — Ranjence prevažajo v razne kraje. Mnogo jih umrje na poti. Mrliče peljejo na globoko morje ter jih potope. — Neka deklica v Messini je kopala in kopala, da bi izkopala svoje stariše in brate in sestre. Prišli so jej vojaki na pomoč ter res našli živo celo rodbino. — Dogajajo se pri rešitvah strašni prizori, najhujše pa pri onih, ki so zblazneli. -- Ustreljenih je bilo doslej v Messini nad 100 roparjev.
V Messini se ponavljajo potresni sunki, ki so razrušili pokopališče, ki je bilo jeduo najlepših v Italiji. V Reggio so bili tudi potresni sunki. — Iz inozemstva je došlo darov 30 milijonov lir.
Tragično smrt je storil gimnazijec Alfred Rrand iz Beljaka. Bil je menečen. V takoin stanju je plezal po strelovodu in ko je priplezal do četrtega nadstropja, je padel na tlo in si razbil glavo.
BubOflSka kuga na otokih Azorskih se vedno bolj širi posebno pa na otoku l«'ayal.
%%k<>m <>*%¦«$>• <> •«> 90*09<+9<*4*m
Lekarna Cristofoletti s
v Gorici.                 $
ŽELODČNE KAPLJICE |
z znamko sv. Antona Padovanskega.          •
Zdravilna moč teh  %
kapljic je neprekosljiva  $
— Te kapljice vredijo  •
redno prebavi jau je,  f
Se se jih dvakrat na dan  J
po jedno žličico pop e.  t
Okrepe pokvarjeni že-  |
lodec, storž, da zgine  J
(Varstvena [znamka).   y  kratkem ČaSU 0B10-   A
tica in životna lenost (mrtvost). Te Z kapljice tudi storč, da človek raji je. $
Cena steklenici 60 vin.      t
Insiofoleiiijeva pijača iz kine |
in   7PIP73    "fiboKSi. pripomoček    pri m lil   /itjloMj zdravljenju s trskinsm oljem. ^
Ena steklenica stane 1 krono 60 fin. j
Cenjene urin iz ista is otolice!
POZOR!
Došlo je raunokar u ueliki množini:
Močno  domače in  druge fine vrste platno
Močna ljubljanska šeša        „          „     sifon iz tovarne Ichroll
Lepe    satenske in druge      „          „      kovtri
Lepi     volner.i   »       „           „          »      koči
Lepe    volneno in bombaž.   „          „     koverte
„       bomb. plat. in damast „          „     garniture
Lepa    žima, volna in perje za postelje Lepe    gladke, moderno volne in Žide za obleke kakor tudi: Lepo črno sukno (Kamgarn) za moške obleke Lepe srajce, eratnice, ovratniki, zapestnice „    žepne rutice, nogavice, spalne hlače in druge vrste Tnkot perila. Prodaja se po novih znižanih in tovarniških cenah. V edini domači manufakturni trgovini, pod naslovom:
„Pri Škofu" Pred nadskefijo štev. 5.
Postrežba točna! — Stalne cene! Za vsaki znesek: 8% pop-
Priporoča se: Karol Gaspari, poslovodja.
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.           M
Lasten železniški tir           ^ ^^sg^ «ygz^ ^ ^               Žage v Soteski            A
Gorica drž. kol. — Solkan      -o^^^««^«^ >¦        ^agt verskega /aioga).     M
Orti voflstvo: Trst, !ia ihffla Caserma št i|
Intarurtan. telef.: Gorica št. 74, Trst št. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Gode v. Edit. Zaloge: Solkan ;   Trst,  Via   della caserma 4;
Reka, Via delle Pile št. %; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta.
Vposluja okroglo   400 uslužbencev ter ima nad 150 II. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični \\\ fotografičut zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. L d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60n.
gj Zadružne glavnice K 90.000. - Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izyulie K 21.000. — Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. •&¦
A
franc Silič
sin, zidarski mojster
Y lonci, lia Macello št. 16.
^ppejema fsa^o^s^Da zidaka dela.
^aFodi)© podjetje!
Goriška tovarna mila
A. Gabršček izdeluje vse običajne vrste čistilnega mila.
Priporoča pa v prvi   vrsti  najboljše  pralno   milo:
Koza s solncem (Capmsoie).
ki se   prodaja  v   korist   in   s   znakom   družbo   sv. Cirila in M e t o d a.
Cene konkurenčne, izdelek I. vrste.
Svoji k svojim! Podpirajmo razvoj domače industrije!
V skladišču na debelo
Oorica Via Sfretta 4.
Tovarniška zaloga platnenega in bgmbaževnega blaga.
novo  došlo  blago  in  sicer   izjemno  tudi   posamezne
cele   kose   od   10   metrov    navzgor   po   tovarniški
stalni ceni.
H. Walland.
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
= Anton Krušič, =
krojaški mojster in trgovec
v Gorici
tekallšče Josipa  Verdi  štev. 33
in t podrnžni delavnici n?< Tržaški cesti v
lastni hiši (v bližini g. Črnigoja).
Opozarja se gg. odjemalce, da je došia rau-nokar uelika množina raznourstneg^ blaga iz austrijskih in angležkih touaren najrazličnejših kakouosti
za vsaki stan.
Ise u Gorici o|b tekal. Jos. Verdija tt, il. «|«
ffl. Gal,   trst Corso 4.
Spccijalna tvrdka gumijastih i>ivd»u>tov. (W za vodo. vino. pivo itd. Irigatorji. gumijasto vloge za postelje. iio|»r.-ino.M.iivo blago K -I•• ' . blazine iz HTumiju za bolnike. I»ri/.frtl|,,if.f. /-a klistiran.j« od dO.vin. višo. Kopalne bajno in irigatorji pripravni zu potovanje (imnijasfo okovi za berglje. IligeniOne Hiiiiviihip gobi) iz gumija, zel.. Lrpožnc. »ideji. Ihgonieni predmeti,
Predmeti ?.a bolnike. Termometri za bolnike, kopeli in sobni termnmotri. -- Kompletni mentorji od K -ir.O više. - Hrizjrnlnir.. za, n„s, ušesa m fu Princ kop«.|i za nos. N,,,-,,,. ,u,Sode tudi za. bolnike. - Aparat zu bolnike, kateri močijo Nosi se na Životu. Aparati za stcriliziianje mleka za otroke         Zakljiči   za   led.        IMsuitz-
obkladki.        Bilirot, \. Mossrti.'-l.atist
Kirurgični   predmeti.       "Pravni-bri/.galniee berglje.   aparati   za   inlutlin.nje. vata   dr.   Hrunsa '4 M 80   vin..   '.,   k«-   K    I Tu).  I  kg   K '.V Preveze za otroke  Flanela.      Preve/e za krene Žile
Ortrpedični predmeti. Noguvioo iz elastike z. krene žile.        Klini   pasovi.         Preveze zu život
Ortopedifni modorei ifreradeluiiten. naramnice in podveze za nogovke.
Dišave in mila. tu-in inozemstva.
Toaletni predmeti. - šfetke z* zobe in zi obleke, glavniki, ogledala itd        H izpraševalci za
dišave.
Dežni plašči
pristno angleški, garantirano   nepreinoOIjivo   bla^o za gospode in dame gotovi in po m?ri od'35 K više.
Cene brez konkurence! Diabolo - Igre.                  Dlabolo-igre.
Giiilio Pellegrini Gorica
m  TekaliSee J05. Verdi št. 15, nasproti ljud5Ue$a vrta.
jg       Moderno pohištvo. Nizke cene. Trpežen izdelek.
g Posebni uzopci pohištva za kuhinjo. j| Sprejema se kakoršnokoli delo te stroke.
mimmmmm}
Naznanilo.   —   Na   razaa   vprašanja   si nega občinstva   si   dovoljujem   naznaniti.   d-\   se t.... pravo plzensko pivo    prazdroj.  v  liorioi  v  1-it-Miskih  j i stavracliah. in sicer :
v l!°t"l«.....Prš poŠti ^                   i
......»Uoion-                   {
>  •   .      Pri zlatem jeleau                    j
».....     Tri krone                    j
ter da ga oddajam na debelo  iz zaloge v sodekih po  j UK). 50 in 25 litrov.
PriporoOam se z odličnim sporočanjem               j
A. 1. Pečenko,        '
zaiagatelj za OoriSko-GradiSCansko
v (Jorici, tek. Josipa Verdi žti i->8.
N. B.      Kdor pije plzensko pivo pri   Zlatem
jelenu^ prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za -Dijaško
'•uhiajo-'.
V Brdih
Se proda lepo posestvo, jako ugodno za dva ali 3 kmnte.
V najem pa se oddasti dve
lepi stanovanji s prijetnim vrtom. (Jako
ugodno za penzijonisle).
Natančneje pove gosp. Anton Princi C
v Biljani.
lO^ir h°Se ol)varovati sel)0 ali svojo 1"..vi.t/l avoo pred kašljem. liripavt.stjo katarjem, zasliženjem, boleznim v vratu, pred krenim in oslovskim kašljem naj kupi
Kaiser-jeve prsne karamele,
z znamko 3 smreke. Te kavsunele sd zdravniško priznane in priporočene.
5500 oblastveno potrjenih priznanj.
1 zavojček 20 in 40 vin. 1 doza 80 vin.
Dobi se pri:
A. de Gironcoli - Gorica. I. Cristofoietti — Gorica.
Rugiero Kurcer - Gorica. G. B. Pontoni - Gorica.
A. Mazzoli - - Gorica. I,. Gliubieh -   Gorica. I. Huss
-   Vipava. M. Eozpner -  Ajdovščina.
A. vii. Berini
Gortea, Šolska'.ullea št. 2.
uelika zaloga — = o!jkinega olja
prve vrste B?jlnljšlh tvrdk Ii Istre, Dalmacije iilfetfe, Bari in Niče
s prodajo na drob:io in debelo.
Prodaja na drobno: Kron  112, 1*20, T36 1'44, 1*60,1*80, 2"-, za luči po 72 vin,
-------     Na debelo eene ugodne.     -------
Pošilja  poštnine prosto na dom.  Posodo se pušča kupcu  do   popolne   vporabe  olja;   po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi   vinski   kis  in  navaden.  Zaloga -------------------mila in sveč.------------------
Cene zmerne.