fflceboofew.! novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa ■ Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Fibaie di Udine taxi; piiKCiii 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 29 (1727) Čedad, sreda, 20. julija 2011 naš časopu tudi na* IS: spletni strani S ww.novimatajur.it Un angelo nei boschi di Topolò Un’installazione tra gli eventi che hanno chiuso la Postaja II posizionamento dell’angelo delle storie dimenticate domenica mattina sul sentiero degli artisti di Topolò (foto Maria Silvano) Una passeggiata sino alla scultura posizionata sul sentiero che unisce Topolò a Livek, opera di Guido Scara-bottolo, è stata tra gli eventi che hanno concluso la 18. edizione della Stazione di Topolò. Nell'ultimo fine settimana, in particolare sabato sera, molte le persone che si sono date appuntamento nel paese per scoprire le varie iniziative programmate. Come sempre novità (tra queste l’incontro con il regista, attore e scrittore Pino Pe-truzzelli, gli incontri con alcuni artisti denominati ‘Dotik’) ed i ritorni, a partire dal sempre affascinante e trainante concerto dei Tam-bours de Topolò. vedi a pagina 7 A proposito di casta e di privilegi La credibilità ed il fondo del barile C’era un libro che quando uscì, ed era quattro anni fa, fece un po’ parlare, ma non troppo, evidentemente. Si intitolava ‘La casta. Così i politici italiani sono diventati intoccabili’, era scritto da due giornalisti, Gian Antonio Stella e Sergio Rizzo. Per dire, in uno dei capitoli, quello dal titolo ‘Un Palazzo di quaranta-sei palazzi’, si raccontava dell’aumento sproporzionato delle sedi della politica, con l'affitto a prezzi altissimi di palazzi e complessi nel centro di Roma. Gli autori sostenevano che in molti casi questi acquisti e affitti sono ingiustificati e spesso servono per assicurare uffici e appartamenti ‘vita naturai durante’ a deputati e senatori. Dice niente? E non fa pensare, soprattutto, che quattro anni sono passati inutilmente, tanto la ‘casta’ è rimasta tale e quale, con gli stessi privilegi, mentre lo stesso non si può dire di un qualsiasi operaio o pensio- nato da 500 euro al mese che, se è andata loro bene, hanno mantenuto inalterato il proprio introito mensile. Oggi grazie ad internet si svelano pubblicamente i reali costi della politica (e perfino un quotidiano molto vicino al premier titola a tutta pagina: ‘Sotto la casta l’Italia crepa’), ma qualcosa, se non molto, già si sapeva e nulla è stato fatto. E allora? Allora persino i giaguari si possono smacchiare (citando una delle ultime ‘perle’ del buon Bersani), ma bisogna essere determinati. Si dice che si è arrivati al fondo del barile, che è una bella immagine, perché in realtà non c'è più fondo e nemmeno il barile, ma dovunque sia quel punto è da lì che la società italiana deve provare a risalire. E nella società è ovviamente compresa la politica, a cui rimane, mi pare, quest’ulti-ma possibilità per tornare a rendersi credibile, (m.o.) Alan Cecutti s šampanjcem na otvoritvi v nedeljo, 17. julija, v Prosnidu V gorski vasici Prosnid v občini Tipana, v nekdanji kasarni finančne straže, ki jo je družina Cecutti odkupila od države, so v nedeljo, 17. julija, odprli kmečki turizem s pomenljivim nazivom Brez mej. Protagonist pogumne pobude je naj mlajši v družini, 24-letni Alan Cecutti, sicer občinski svetnik v upravi Elia Berre in član Kmečke p zveze, kije tudi lastnik kmetije. Trenutno ima osem krav na paši, od nedelje pa upravlja tudi kmečki turizem, ki bo do konca leta deloval ob vikendih (četrtek, petek, sobota in nedelja), ponujali pa bodo domače tradicionalne specialitete z doma pridelanimi surovinami. Volja Ala- V Prosnidu so odprli kmečki turizem Brez Mej Di Piazza e gli ospiti africani a Pulfero L’Auser delle Valli del Natisone - Nediške doline si è fatto promotore di un incontro tra don Pierluigi Di Piazza, fondatore del centro di accoglienza Balducci di Zugliano, e gli immigrati provenienti da Togo, Ghana e Burkina Faso, ospiti dell’albergo Al vescovo di Pul-fero. L’incontro, aperto a tutti, si terrà nello stesso albergo martedì 26 luglio alle 18. nu ne manjka, naslanja pa se lahko tudi na podporo družine, očeta Iva, kije bil v preteklosti tudi sam kmetovalec v Ahtnu, mame Paole in sestre ter na prijatelje v Prosnidu in tudi v Soški dolini. Povezal se je in dogovoril tudi z nekaterimi turističnimi sredinami v Posočju. beri na strani 6 Malborghetto chiede la scuola trilingue Inštitut za slovensko kulturo/lstituto per la cultura slovena - Špietar KD PoBeRe - Livek _ Društvo Stol - Breginj VEČJEZIČNA SREČANJA / INCONTRI PLURILINGUI ob NEDIŽI _ lungo il NATISONE CIVIDALE_CIVIDAT_CEDAD_CIVIDALE Palazzo Craigher - Gabriči ora Costantini - via IX Agosto, 17 28.7.2011 ore 20.30 gocce di storia e di cultura _ gotis di storie e culture kapljice zgodovine in kulture _ tropfen der geschichte und der kultur 1511 : l'uomo e la natura si ribellano Il consiglio comunale di Malborghetto - Vaibruna Durante l’ultimo consiglio comunale del Comune di Malborghetto - Vaibruna guidato dal sindaco Alessandro Oman, venerdì 15 luglio, è stato approvato un documento con il quale si richiede l’istituzione di una scuola trilingue. leggi a pagina 3 ROBIČ pri bifeju Z'DER - chiosco vicino al Natisone sobota/sabato, 30.7.2011 ob 20.30 BRAME LJUBEZENSKIH IN EROTIČNIH PESMI LETTURE DI POESIE EROTICHE E D'AMORE sodelovala bo orientalska plesalka NAJA _ partecipa NAJA con danze orientali STUPIZZA-ŠTUPCA Centro visite sobota/sabato, 6.8.2011 ob 20.30 PROJEKCIJA FILMOV - PROIEZIONE Dl FILM Giacinto lussa _ Andrea Marmai _ Darko Rutar _ Magda Minotti GOCCE Dl STORIA Carli Pup, presidente Associazion 1511 La jojbe grasse del 1511 : cause e sviluppo Franco Fornasaro, scrittore di frontiera Zobia grassa, prologo di sconvolgimenti libertari europei moderatore: Adolfo Londero GOCCE DI CULTURA DUO Marta Vigna (arpa) - Stefano Fornasaro (flauto) Gruppo fisarmonicisti di Saint Gilles (Belgio) 1511 - 1976: LA NATURA SI RIBELLA Immagini che raccontano il terremoto del 1976 a Cividale e nelle Valli del Natisone (archivio SOMSI e Centro Studi Nediža) Famiglia Giovanni Costantini • Kulturno društvo_Circolo di cultura Ivan Trinko Università della Terza Età - E.R.A.P.L.E. F.V.G. con il Patrocinio del Comune di Cividale del Friuli Unione Emigranti Sloveni del F.V.G._Slovenci po svetu • S.O.M.S.I. - Associazion 1511 Sreda, 20. julija 2011 2 Predsednika SSO Drago Štoka in SKGZ Rudi Pavšič na pogovoru na prefekturi v Trstu Dvojezična šola: vladni komisar je obljubil, da bo interveniral Predsednika krovnih organizacij Drago Stoka (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) sta se v petek, 15. julija, v Trstu sestala s tržaškim prefektom in vladnim komisarjem Alessandrom Giacc-hettijem, da bi ga seznanila z nedavnim srečanjem, ki sta ga imela v Rimu pri podtajniku na zunanjem ministrstvu Alfredu Mantici. Pavšič in Štoka sta izrazila zadovoljstvo nad vsebino srečanja in sklepom, da bo predsedstvo vlade jeseni sklicalo prvo zasedanje vladnega manjšinskega omizja, kar sta krovni organizaciji predlagali že pred časom. Povedala sta mu, da manjšina od tega veliko pričakuje in si želi, kot je poudaril tudi sam podtajnik Alfredo Mantica, da bi se v taki obliki dogovarjanja izpostavila in rešila nekatera odprta vprašanja, ki v prvi vrsti zadevajo neizvajanje zaščitnih norm. V ta namen naj bi do konca meseca prišlo na tržaški prefekturi do pripravljalnega sestanka, ki se ga bodo udeležili tudi f •v Vladni J komisar in // tržaški ■ E§ prefekt 1 Giacchetti ji predstavniki SKGZ ter SSO in zunanjega ministrstva. S tem v zvezi sta predsednika krovnih izročila sogovorniku dokument, ki sta ga v Rimu naslovila ministrskemu podtajniku. Prefekt Alessandro Giacchetti je izrazil zadovoljstvo nad takim načinom reševanja odprtih vprašanj naše skupnosti in izrazil pripravljenost na vsestransko sodelovanje, zato da se udejanji pozitiven duh sodelovanja ter prijateljstva med sosednjima državama in v odnosih med italijansko državo ter slovensko narodno skupnostjo. In prav spričo take pozitivne klime je toliko bolj anahronistično zadržanje večine v Občini Špeter, ki se je zavzela za izločevalne izbire (nevarnost promiskuitete med otroki italijanske in dvojezične šole), ki ne sodijo v razmišljanje in politiko tretjega tisočletja. Pavšič in Štoka sta vladnega komisarja zaprosila za posredovanje pri odpravljanju zaprek, ki postavljajo v veliko negotovost obstoj in razvoj špetrske dvojezične šole. Prefekt Giacchetti je bil mnenja, daje treba postoriti vse, da se problemi v Špe-tru rešujejo pozitivno v korist vseh in v tem smislu obljubil svoje posredovanje pri pristojnih šolskih in upravnih sredinah. Na srečanju sta predsednika obeh krovnih organizacij izpostavila nevarnost, da bi odlok o finančnem manevru v precejšnji meri prizadel mrežo šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Če bo namreč ta obveljal, bi se lahko število samostojnih slovenskih šolskih ustanov v precejšnji meri skrčilo zlasti na Tržaškem, medtem ko je na Videmskem pod vprašajem špetrska dvojezična večstopenjska šola. Obvezne vertikalizacije in novi številčni kriteriji, ki jih finančni manever predvideva, postavljajo pod velik vprašaj avtonomijo posameznih šolskih ustanov. Predsednika Pavšič in Štoka sta s tem v zvezi opozorila na specifiko slovenskega šolskega sistema, ki ga ščitijo tudi mednarodni in državni zakonski normativi. Čemu je vlada sploh trepetala? Minuli teden je zelo hitro in s pomočjo opozicije spravila pod streho varčevalni manever ter nato čakala na odprtje borznih poslov, da preveri, ali se špekulativni pritiski na finančnih trgih nadaljujejo. V torek je parlament glasoval o aretaciji poslanca Papa. Glasovanje je bilo tajno in odločitve poslancev Severne lige usodne za nadaljnje življenje Berlusconijeve koalicije. Ko bo »Novi Matajur« v vaših rokah, boste že vedeli, kaj seje zgodilo na borzah in če bo Papa ostal na svobodi. Nam ne preostaja drugega, kot da nadaljujemo razmišljanje o manevru, ki naj bi skrčil javne stroške za 70 milijard evrov. Za primerjavo: davčne utaje v Italiji znašajo 150 milijard evrov, borzne špekulacije pa so požgale prav toliko denarja. Bojim se, da manever vendarle ne bo blažev žegen, ki stvari ne spreminja. Prav nasprotno. Družine bodo vsako leto izgubile od tisoč do 1800 evrov! To pa je več kot mesec plačanega dela. In kar je najhujše, spet bodo plačali navadni ljudje, tisti, ki zaslužijo okoli 20 tisoč evrov letno. Torej delavci, upokojenci, obrtniki, mali podjetniki in trgovci. In bolniki, ki bodo morali plačati »tickete« domala za vse. Pošteno bi bilo, če bi za nakopičeno krizo in dolgove plačali bogataši in tudi vladajoči sloji. Zakaj ne obdavčijo velikih bogastev in nepremičnin, da o davku na finančne špekulacije sploh ne govorimo? Morda bi država morala tokrat naložiti nekaj davka tudi na ogromne nepremičnine rimsko katoliške cerkve. In stroški za politiko? Nisem med tistimi, ki s prstom kažejo na izvoljene predstavnike, češ da zaslužijo in nič ne delajo. Ljudstvo jih je izvolilo in zagotoviti jim je treba najboljše pogoje dela. A so privilegiji, ki so včasih vne-bovpijoči, kot milijarda evrov za službene avtomobile. Teh je v celi Italiji skoraj pol milijona, v Rimu 15 tisoč. Ko sem bil senator, pred dvajsetimi leti, sem občudoval Berlinguerjevega brata Gio-vannija, ki se je v Palačo Madama pripeljal s kolesom. Sam sem hodil najraje peš. Ponekod je teh privilegijev celo več kot v parlamentu in vladi. V Deželah Sicilija in Kalabrija, na primer. Prav bi bilo, če bi plače izvoljenih prilagodili evropskemu povprečju. Vendar je to le kost, ki jo mečejo javnosti, dajo gloda in prezre ostale pasti. Na primer dejstvo, da je Berlusconi (s Tremontijem) dejansko prevaral opozicijo, saj bo njegova vlada k letu privarčevala samo 2 milijardi evrov, ostalih 68 milijard pa bo padlo na ramena vlade, ki bo izšla iz prihodnjih parlamentarnih volitev. In če bo to levosredinska vlada, bo moral Bersani, ali drug voditelj leve sredine, odirati kožo državljanom, medtem ko se bodo Berlusconi in njegovi somišljeniki hahljali v klopeh opozicije. Moje osebno mnenje je, da je bila opozicija pod Napolitanovim pritiskom tokrat preveč popustljiva in se ji razvpita odgovornost ne bo bogvekaj obrestovala. Pozna se tudi, da tokrat v parlamentu ni skrajne levice, ki bi dvignila svoj glas. Vse kaže, da nas čaka vroča jesen. V Sloveniji vse večji obisk turistov, ki pa trošijo manj Podatki o letošnjem turističnem obisku so vzpodbudni, saj se povečuje tako število turistov kot tudi nočitev. Turistično gospodarstvo tako na obisk gleda z zmernim optimizmom, manj optimistično pa je glede turističnega priliva, saj turisti po oceni gospodarstva trošijo manj, je za STA dejala Majda Dekleva iz Turistično gostinske zbornice Slovenije. Po podatkih državnega statističnega urada je slovenske turistične kraje in znamenitosti v prvih petih mesecih obiskalo za 5% več turistov kot lani v enakem obdobju, za 3,5% pa se je povečalo število njihovih nočitev. Število domačih turistov je bilo višje za dobre 4%, njihovih prenočitev pa za dober odstotek. Na Slovenski turistični organizaciji (STO) pričakujejo, da se bo pozitivni trend prihoda in prenočitev nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih, saj gre po njihovem za rezultat spleta več dejavnikov, med drugim tudi aktivnosti predstavitve in trženja slovenske turistične ponudbe tako s strani STO kot tudi slovenskega turističnega gospodarstva. Za promocijo na tujih trgih bo STO letos namenila 5,2 milijona evrov proračunskih in lastnih virov. Letošnji pozitivni trend rasti števila prihodov in prenočitev turistov je po navedbah STO tudi rezultat izboljšanja konkurenčnosti slovenskega turizma, kar dokazuje izboljšanje položaja Slovenije na lestvici indeksa turistične konkurenčnosti, ki ga vsaki dve leti objavlja Svetovni gospodarski forum. Slovenija se je po omenjenem indeksu uvrstila na 33. mesto, leta 2009 je zasedala 35. mesto. Na STO so poudarili še en dejavnik, ki je v turizmu vse pomembnejši, in sicer varnost. Po indeksu varnosti (Global Peace Index) seje Slovenija lani med 149 državami uvrstila na 11. mesto, v regiji osrednje in vzhodne Evrope, ki obsega 27 držav, pa zaseda prvo mesto. Osrednja organizacija v državi za promocijo turizma izpostavlja še podatek Banke Slovenije, ki kaže na rast po- trošnje tujih turistov v Sloveniji. Po podatkih Banke Slovenije so tuji turisti v prvih štirih mesecih v Sloveniji potrošili za 18,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Turistično gospodarstvo pa nasprotno ne podaja tako spodbudnih ocen glede dejanskega turističnega prometa. Kot je dejala direktorica turistično gostinske zbornice Dekleva, podatki turističnega gospodarstva kažejo, da turisti vse bolj varčujejo in manj trošijo. Razlogi za to so po oceni turističnega gospodarstva v tem, da gospodarska kriza še ni popustila. Točnih podatkov zbornica nima, kot je pojasnila Dekleva, pa gospodarstvo upa, da bo turistični priliv vsaj takšen, kot je bil lani. Prihodki od tujskega turizma v Sloveniji so lani znašali 1,743 milijarde evrov. Turizem v slovenskem bruto državnem proizvodu (PIL) predstavlja več kot 10% in več kot 8% vsega izvoza oziroma ima več kot 40-odstotni delež v izvozu storitev, je povedala Dekleva. V slovenskem turističnem gospodarstvu je skupno okoli 45.000 zaposlenih, od tega jih je 35.000 v gostinskem delu. Turistična infrastruktura in turistična ponudba se je v zadnjih 15 letih po besedah Dekleve “popolnoma prenovila, izboljšala in modernizirala”, tako daje zdaj po njeni oceni “na kar visoki ravni”. Za več kot desetino so se povečale tudi zmogljivosti hotelov. V Sloveniji je turistom na razpolago 42.400 turističnih sob, ki imajo skupaj blizu 100.000 turističnih ležišč. Od tega je naj večji delež v hotelski dejavnosti. Hotelskih obratov je 280 in imajo 18.000 sob s skupno skoraj 40.000 ležišči, od katerih jih je 36.000 stalnih. In kakšni so trendi na področju turizma? Med drugim je pri odločitvah za potovanje in počitnice vse pomembnejši poudarek na avtentičnosti, ki vse bolj pridobiva na pomenu. Vse pomembnejše je spoštovanje lokalne identitete, posebnosti, stvari, ki delajo destinacijo drugačno, posebno, so poudarili na Slovenski turistični organizaciji. kratke.si Assestamento di bilancio: spese tagliate di 360 milioni di euro Il governo sloveno ha approvato il 14 luglio l’assestamento di bilancio per il 2011. A causa della complicata situazione finanziaria in cui versa il paese gli interventi sono orientati al risparmio. Così le spese ammonteranno a 9,65 miliardi di euro, 360 milioni di euro in meno rispetto al bilancio definito precedentemente. Sono invece previsti ricavi per 7,95 miliardi di euro. Sono previsti dei piccoli ritocchi nel corso delle prossime riunioni di governo. La ministra della difesa Jelušič in visita ufficiale nel Sudamerica La ministra slovena Ljubica Jelušič ha incontrato i suoi colleghi dell’Argentina Arturo Antonio Pu-ricelli e del Brasile Nelson Jobim. Tra i temi principali degli incontri anche la prossima candidatura della Slovenia per un posto di membro non permanente del Consiglio di sicurezza dell’Onu nel prossimo biennio. La ministra Jelušič ha partecipato a Rio de Janeiro anche all’inaugurazione dei quinti campionati del mondo militari ai quali partecipano 18 rappresentanti sloveni. In Slovenia la raccolta dei tartufi non è più illegale Il governo sloveno ha deciso di cancellare la legge che vietava la raccolta dei tartufi in quanto varietà a rischio e quindi tutelata. La proposta è partita dal deputato di Capodistria Križman che ha fatto anche notare come la possibilità di inserire il tartufo nei propri menù potrà giovare ai ristoratori sloveni e offrirà loro l’opportunità di at-trarre più clienti. Numerosi sono infatti gli amanti dei tartufi, ma finora, per assaporarli, dovevano recarsi in Croazia o in Italia. Centinaia di milioni di euro versati dagli sloveni nei paradisi fiscali L’agenzia delle entrate slovena (Durs) ha riscontrato che nel 2010 circa 10.000 contribuenti sloveni (si tratta sia di persone fisiche che giuridiche) hanno versato in 29 paradisi fiscali, tra cui le isole Caiman, le isole Marshale e le isole Vergini, Cipro ed il Liechtenstein, centinaia di milioni di euro. Le ispezioni sono ancora in corso e i dati finali saranno noti in autunno. Bisognerà scoprire se si tratta di operazioni legittime o di transizioni fittizie e quindi di evasione fiscale. La presidente del Kosovo Jahjaga ricevuta da Tùrk, Pahor e Gantar Afitete Jahjaga, presidente del Kosovo ha concluso ieri, martedì 19 luglio, la sua visita ufficiale in Slovenia. Temi principali degli incontri con il presidente sloveno Danilo Tùrk e successivamente con il premier Borut Pahor ed il presidente del parlamento sloveno Pavel Gantar, i rapporti bilaterali nei settori politico, economico e dello sviluppo e temi di interesse regionale, come i rapporti tra Kosovo e Serbia e la prospettiva europea dei Balcani occidentali. 0 lì ima Stojan Spetič -Aktualno--------------------------- Občina Naborjet - Ovčja vas zahteva trojezično šolo Podoben sklep naj bi v kratkem sprejela še Občina Trbiž Sreda, 20. julija 2011 Na zadnji seji pred poletnim premorom, kije potekala vpetek, 15. julija zvečer, je občinski svet Občine Naboijet - Ovčja vas, ki jo vodi Aleksander Oman, izglasoval zahtevo po uvedbi trojezičnega pouka. Do sprejetja dokumenta, ki ga bodo poslali Paritetnemu odboru, je prišlo v sorazmerno kratkem času po posvetu z načelniki svetniških skupin, ki so zastopane v občinskem svetu, po koordinacijskem sestanku z upravitelji Občine Trbiž in predvsem po sestanku s starši otrok, ki obiskujejo edini vrtec in osnovno šolo na teritoriju občine Naborjet - Ovčja vas in ki se nahajata v Ukvah. Pomembno je bilo predvsem soglasje staršev, ki so se udeležili junijskega sestanka z upravitelji občine in predstavniki obeh manjšinskih ustanov v Kanalski dolini (Sks Planika ter Kanaltaler Kulturverein). r V naslednjem letu bodo osnovno šolo v Ukvah obiskovali tudi nekateri šolaiji iz Zabnic, saj so tamkajšnjo šolo ukinili. Svetniki so odobrili predlog, ki zahteva institucio-nalizacijo poučevanja manjšinskih jezikov, to se pravi slovenščine in nemščine na večstopenjski šoli Bachmann, ki krije celotno Kanalsko dolino, posebno pa na šoli v Ukvah, in to na podlagi državnega zakona 38/01 in deželnega zakona 20/2009. Sprejeti dokument za uvedbo trojezičnega pouka se sklicuje na zakonska določila in na že opravljeno delo v šolskem sistemu Kanalske doline, na kulturno in jezikovno raznolikost, na občinski statut ter na pomembnost in izzive v luči mednarodnega sodelo- Levo osnovna šola v Ukvah, zgoraj župan Občine Naborjet - Ovčja vas Aleksander Oman vanja. V razpravi pred glasovanjem je eden izmed svetnikov opozoril, da na občinskem teritoriju živi tudi furlansko govoreča skupnost in bo treba v bodoče tudi zanjo primerno poskrbeti. Po informacijah, s katerimi razpolagamo, naj bi se prihodnji teden za tak korak odločila tudi Občina Trbiž. R.B. Nuovo bando di collaborazione Restaurato il Cristo transfrontaliera di Matajur Sarà pubblicato il 1. agosto il secondo bando del programma comunitario di Cooperazione transfrontaliera CBCIPA Adriatico (2007-2013). Il finanziamento complessivo previsto è di circa 81 milioni di euro che saranno distribuiti equamente nei 3 assi strategici. I progetti vanno presentati entro il 29 ottobre. Il programma ha una dotazione complessiva di circa 280 milioni di euro e mira ad armonizzare l'area transfrontaliera a-driatica nel nome della cooperazione istituzionale, economica, culturale, turistica, ambientale ed infrastrutturale. Il programma coinvolge Slovenia, Croazia, Bosnia ed Erzegovina, Montenegro, Albania, Serbia, Grecia e per l'Italia, Abruzzo (regione capofila), Friuli Venezia Giulia, Veneto, Emilia Romagna, Marche, Molise e Puglia. Domenica 7 agosto sarà scoperta la statua del Cristo di Montemaggiore di Savogna grazie alla sua messa in sicurezza ed al ripristino promossi dal Comune di Savogna. Alle ore 11.30 ci sarà la messa officiata da don Natalino Zua-nella e, quindi, la restituzione alla cittadinanza di un’opera di grande valore sotto svariati punti di vista. La statua, di oltre 3 metri e mezzo, sta vedendo compiuto il suo restauro a cura di Giordano Zorzi di San Pietro al Natisone. Nel Comune di Savogna nelle ultime settimane sono stati attivati anche progetti per lavori occasionati di tipo accessorio per i mesi estivi. Inoltre è stato concesso in comodato, sino a fine 2012, l’immobile “Bottega dell’arte di Montemaggiore” alla Pro Loco Matajur. Alla Provincia di Udine è stata invece chiesta la classificazione di strade provinciali delle strade Savogna-Cepletischis-vali-co di Polava con la Slovenia e Savogna-Masseris-Montemag-giore-Rifugio CAI sul Monte Matajur. Poletno učenje slovenščine v Ljubljani Več Benečanov poglabljalo znanje knjižnega jezika v slovenski prestolnici Naši Benečani na poletni in mladinski šoli ter na seminarju slovenskega jezika, kulture in literarure v Ljubljani: na levi udeleženke seminarja, na desni tečajniki poletne šole, spodaj pa nekateri izmed obiskovalcev poletne mladinske šole Učenje jezika in slovnice zjutraj, izleti ter dejavnosti za spoznavanje slovenske kulture, popoldne pa je ostalo še dovolj časa za kako “koristno” zabavo. Vse to je bila 30. poletna šola in mladinska poletna šola v Ljubljani, ki seje zaključila 15. julija. Več kot 150 "študentov" različnih starosti in iz različnih držav - osem iz Benečije, pa še dva iz Kanalske Doline - je obiskovalo poletno šolo, 18 Benečanov pa mladinsko. Istočasno, vedno v Lju- bljani, seje odvijal tudi “seminar slovenskega jezika”, ki ga (tako kot poletno in mladinsko poletno šolo) organizira “Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik”. Razvrščeni v skupine različnih težavnostnih stopenj so se 10 dni vsi učili (in upamo tudi naučili) jezika svojih (včasih pozabljenih) korenin. Tako jezikovno izobraževanje pa nikoli ni bilo bolj koristno kot zdaj, ko je Slovenija z Italijo v Evropski uniji. ■ jfSU ' v : - 'i r 'y.- ' brevi.it Scuola, verranno assunti 67 mila precari Dopo un incontro fra governo e sindacati è stato trovato l'accordo sul piano triennale di immissioni in ruolo che riguarda 67 mila precari tra insegnanti (circa 30 mila) e personale ausiliario, Ata (circa 37 mila). Al tavolo, oltre ai ministri Gelmini e Brunetta, anche il sottosegretario Gianni Letta. Soddisfatta la ministra, d’accordo CISL e UIL, più cauta la CGIL secondo cui è stato ottenuto un primo risultato positivo, ma insufficiente. Allarme povertà in Italia: oltre 8 milioni in povertà relativa Sono 8 milioni 272 mila le persone in Italia che vivono in condizioni di povertà relativa. È quanto fa sapere l'Istat, aggiungendo che nel 2010 le famiglie in condizione di povertà relativa (per un nucleo di 2 componenti è pari ad una spesa mensile di 992,46 euro) l'll% delle famiglie residenti. Inoltre, 3.129.000 persone (il 5,2% della popolazione residente) sono assolutamente povere, cioè non riescono ad accedere ai beni e servizi essenziali. Quote rosa, il Tar del Lazio annulla la giunta di Roma Secondo il Tribunale amministrativo regionale la giunta capitolina del sindaco Gianni Alemanno non rispetta l’articolo 5 dello Statuto non assicurando "una presenza equilibrata di uomini e donne" nella sua composizione. In risposta alla decisione del Tar Alemanno ha nominato Rosella Sensi, l'ex presidente della Roma, assessore alla promozione della città e allo sport. Avrà l’incarico specifico di promuovere la candidatura di Roma alle Olimpiadi del 2020. Inchiesta P4, via libera all’arresto del deputato del Pdl Papa La Giunta per le autorizzazioni ha concesso il via Ubera chiesto dalla procura di Napoli nell'ambito delhinchiesta P4. E approva, con i soh nove voti deh’opposizione, la proposta presentata dal relatore dellTdv. La Lega alla fine si astiene nonostante Bossi avesse preannunciato il voto favorevole del suo partito, mentre il Pdl abbandona i lavori prima dello scrutinio. Obiettivo del Pdl era un nuovo rinvio per bypassare la giunta e arrivare direttamente al voto segreto in aula. Conti pubblici: a maggio debito record a 1.897 miliardi di euro Nuovo record del debito pubblico a maggio. Il dato, informa la Banca d'Italia, si è attestato a 1.897,472 miliardi di euro, in crescita dello 0,36% rispetto al precedente massimo storico toccato ad aprile. Rispetto a fine 2010, quando il debito si attestava a 1.843,015 miliardi, l’incremento è del 2,95%. Il gettito fiscale totale dei primi 5 mesi del 2011 si è attestato invece a 145.845 milioni di euro (+7.053 miUoni rispetto aUo stesso periodo del 2010). Anton Melik Sreda, 20. julija 2011 4 Banca di Cividale, uno spedale annullo postale per i 125 anni Il 22 luglio di 125 anni fa veniva istituita dalla Società Operaia di Mutuo Soccorso la Banca Cooperativa di Cividale per combattere l’usura e sostenere le famiglie e le piccole imprese. La ricorrenza prestigiosa verrà celebrata con uno speciale annullo postale che si potrà ottenere presso la sede centrale della Banca Popolare di Cividale solo la mattina del 22 luglio a cura del personale di Poste Italiane. Si tratta di un modo sobrio, ma nello stesso tempo significativo per ricordare la lunga storia di un’istituzione cividalese che tuttora prospera e punta ad ulteriori traguardi di crescita. Lo sta a dimostrare anche il risultato del Rendiconto Sociale relativo all’esercizio 2010 diffuso dal gruppo bancario cividalese nella felice ricorrenza e pubblicato integralmente sul sito internet www.civibank.it. I fattori principali di tale bilancio indicano l’intensità della responsabilità sociale d’impresa dell’istituto creditizio cividalese che in un anno ha distribuito al proprio territorio in termini di valore aggiunto lordo pari a 62,3 milioni di euro (+10% rispetto all’anno precedente). Potekal bo od 29. do 31. julija v vasici Terske doline V Bardu bo letos že 33. Praznik emigranta Poletni meseci so čas, ko se v naše doline radi vračajo naši ljudje raztreseni po svetu. Vsi ali skoraj vsi so že pognali nove korenine v državah, kjer živijo in delajo, marsikajšan se je tam že rodil. Obisk sorodnikov in krajev, od koder so oni ali pa njihovi starši doma, živ stik z našo kulturo in jezikom, zanimanje in skrb za rast naše deželice. Taki in drugi elementi jih privabljajo v Benečijo. In poletni meseci so tudi priložnost za družabna srečanja med samimi emigranti. Praznik emigranta, ki ima najdaljšo tradicijo, poteka vsako leto v Bardu, v Terski dolini, v režiji domačega društva bivših emigrantov in Zveze Slovenci po svetu ter drugih organizacij. Srečujejo se že 33 let, toliko kolikor deluje društvo bivših emigrantov iz Barda in Sedlišč. Praznik se bo letos začel v petek, 29., pozno popoldne in se bo zaključil v nedeljo, 31. julija. Prvi dan bo posvečen country glasbi in “country hrani”, v soboto bo imela glavno besedo pa likovna umetnost. Odprli bodo razstavo Planet Bardo, na kateri bodo razstavljali svoja dela umetniki iz Furlanije, Slovenije in Novità nei servizi per la Casa di riposo di San Pietro Non pochi pericoli per l’incolumità dei pedoni, soprattutto i più piccoli, oltre che per chi percorre via Alpe Adria, a San Pietro, in moto o in auto, sta arrecando la mancata presenza della segnaletica orizzontale, questo ad oltre un mese dall’asfaltatura della strada. Molte le lamentele tra i cittadini, in particolare per l’assenza di strisce pedonali. ZELENI j LISTI Ace Mermolja Množičnost in kontemplacija Lettera alla redazione: i disservizi postali aumentano Vi segnalo che in data odierna (8 luglio 2011) mi sono stati consegnati dal postino, con evidente ritardo, gli ultimi due numeri del Novi Matajur, precisamente il n. 26 del 29 giugno e il n. 27 del 6 luglio 2011. Se il giornale del 6 mi arriva l'8 non è tutto sommato un gran ritardo, anche se in edicola è arrivato due giorni prima, e sarebbe meglio leggere le notizie fresche. Se invece il giornale del 29.6 mi arriva l'8.7, è molto grave: i giorni di ritardo diventano nove. Quando poi i due giornali ti arrivano assieme, oltre al danno c'è anche la beffa. In verità io sono spesso via di casa, e quindi la posta che mi arriva - compreso il Novi Matajur - in questi casi la leggo dopo qualche giorno. Ma è una magra consolazione: è insopportabile invece che le Poste Italiane offrano un disservizio simile! Si tratta poi dell'ultimo di una lunga serie di disservizi che le Poste Italiane mi hanno fatto subire. Il tutto si somma all'aumento spropositato delle tariffe. Per non parlare di quanto mi raccontano i miei conoscenti che lavorano per le Poste: non vengono trattati bene dal loro datore di lavoro! Che fare, per ascoltare la mia protesta? Ho Lettera alla redazione scritto in passato dei reclami formah, ma non ho mai ricevuto risposta, anche se i regolamenti postali lo prevedono espressamente. Boicottare un servizio come queho postale non è possibile, come invece si può fare con un prodotto commerciale. Ma forse la soluzione l'ho trovata: siccome sono un collezionista di francobolli, e porto avanti le collezioni, iniziate tanti anni fa da mio nonno e continuate da mio padre, ho deciso di interrompere - a malincuore - la cohezione dei francobolli italiani. Siccome la filatelia mi piace, non eliminerò certo il collezionismo, ma mi sposterò su un altro Stato, magari San Marino per restare in area italofona, oppure, per vicinanza geografica, sulla Slovenia o la Croazia. Che poi, viste le tariffe migliori della vicina Repubblica, quasi quasi è più conveniente spedire anche le lettere, da lì. Cordiali saluti. Alessandro Radovini, Trieste La ringraziamo per la sua segnalazione che inette il dito nella piaga. Nei giorni scorsi anche il sindaco di Pulfero ha denunciato lo stesso problema. Invitiamo i nostri abbonati a segnalarci eventuali disservizi subiti. Ancora sulla cena sul prato a Stregna Poletje nam prinaša počitnice, obenem pa tudi številne kulturne ponudbe in prireditve. Zal sumim, da nam bo letošnje poletje prineslo tudi drugačne skrbi, saj trajanje gospodarske krize ne naznanja nič dobrega. Mnogi ne bodo počivali v brezskrbnem miru. Ni finančno-gospodarski aspekt življenja predmet članka, skromneje sem želel izpostaviti nekaj misli o poletnih kulturnih prireditvah, ki si sledijo iz tedna v teden pri nas in drugje. Ne nasprotujem jim, čeprav moram priznati, da ne sodim med njihove navdušene obiskovalce. Poletje raje namenjam naravi, miru in ne preveč zahtevnemu branju. Skratka, moj kulturni angažma ni nikakor totalen. Mimo osebnih izbir in okusov je poletje nedvomno dober čas za določene kulturne izrazne oblike, ki zahtevajo prostor in dobijo pod milim nebom dodaten čas. Kultura in z njo umetnost se izkažeta kot spremljevalca turistične ponudbe in kot način, ki z manj običajnimi izbirami dopolnjuje tople večere. Televizija ne more biti edini vladar skozi vse leto. Ob nekaterih velikih prireditvah, kot je npr. Mittel-fest, se seveda človek sprašuje, če so rentabilne ali pa, če tudi tovrstne prireditve živijo pretežno od javnih podpor. Vprašanje ni odvečno v času splošnega rezanja vsega, kar je potrebno telesu in duši. Veliko torej beremo in slišimo o krizi kulture ter o kritičnih finančnih položajih gledaliških, glasbenih in drugih matičnih ustanov, ki naj bi pomenile kulturno jedro, kraj, ki zagotavlja redno proizvodnjo skozi vse leto. Vem, da so mnoge poletne prireditve (in ne samo poletne) sad požrtvovalnosti in v bistvu prostovoljnega dela številnih kulturnih navdušencev. Ni pa vedno in povsod tako. Zato menim, da, če je res, da so "nosilne" kulturne ustanove v vedno večjih stiskah, bi moralo poletno kulturniško vrenje nedvomno omejevati svoje izdatke in ne biti le poletna cvetica v gumbnici jopiča določene občine, pokrajine ali deželne uprave. Kriza potrebuje racionalizacijo sredstev in predvsem to, da se ne zaustavijo osnovni motorji kulture in umetnosti. Osebno ločujem poletne kulturne prireditve v štiri kategorije. V prvi so pobude množičnega tipa, za katere so dvorane pretesne. Nato so pobude, ki dopolnjujejo muzejsko in podobno ponudbo ter imajo kul-turno-turistični značaj. V tretjo kategorijo sodijo akcije kulturnih združenj, društev in skupin, ki lahko poleti ponudijo to, kar bi bilo sredi zime manj privlačno in dražje. Obstaja še četrta kategorija: ponudbe, ki jih javne uprave ali drugi subjekti oziroma njihovi voditelji pripravijo zato, da "se pokažejo" in dokažejo, da niso le hladni upravljalci stvarnosti, ampak tudi ljudje kulture in umetnosti. Med omenjenimi kategorijami bi bilo dobro izbirati najbolj smiselne in učinkovite, ali vsaj ne podpirati tega, kar izpade v zaključku kot balast ali priložnost, da se izkazeta župan in odbornik za kulturo. Določena racionalizacija je zato potrebna tudi na tem področju, saj ni nujno, da ima vsak majhen kraj svoj festival. Vedeti je treba, da prevelika ponudba lahko utruja in umakne meni podobne ljudi v borovo senco s knjigo v roki ali pa tudi brez knjige. Ni namreč nujno samo nekaj tuhtati in prežvekovati. Lepi so lahko tudi oblaki na sinjem nebu. Odpisati misli je spretnost, ki jo obvladajo le redki sodobniki, če odpišem tibetanske menihe in podobne kontemplativce. Poleti pa je lahko majhna "nirvana" lepo kulturno dejanje, ki ga darujemo iz sebe sebi. In riferimento alla lettera firmata da Alice Clinaz e da voi pubblicata in merito alla Cena sul prato è mio dovere smentire alcune affermazioni da lei formulate e precisare quanto segue: il vicesindaco Crisetig quest’anno non è stato presente all’iniziativa - e questo lo possono confermare tutti coloro che hanno partecipato all’evento; il sottoscritto ha trasmesso a mezzo posta elettronica l’invito a partecipare all’evento personalmente al Sindaco di Stregna in data 15.06.2011. Ha inviato Temati all’indirizzo di posta elettronica presente sulla pagina personale del Sindaco all’interno del sito internet ufficiale del Comune di Stregna ovvero all’indirizzo veva.mauro@alice.it. Ciò è verificabile su Facebook alla pagina della Cena sul prato / Večerja na travniku 2011 (http : //www.facebook.com/ev ent.php ?eid=10094714999832 0). A titolo strettamente personale ritengo queste precisazioni doverose in quanto non accetto che mi vengano attribuite frasi che non ho mai pronunciato o, peggio ancora, che io passi per un bugiardo. Buon lavoro e distinti saluti. Stefano Predan Avstrije (beri na strani 8). V soboto bodo v kioskih ponujali domače specialitete: granperešo, friko te tardi, ocikano, požganik, štak in druge dobrote. Emigrantu bo posvečena nedelja, 31. julija. Praznik se bo začel ob 11.30 z mašo, na kateri bo pel moški pevski zbor Matajur iz Klenja. Potem bodo predstavili knjigo Učera, nas... zejtra - Ieri, oggi... domani, v kateri so zbrani spomini, fotografije in 33 let delovanja društva. Sledilo bo skupno kosilo emigrantov. Pripravili so tudi kulturni program, ob 19. uri bosta v koncertu “Pomešalo” nastopila Stefania Rudi in Davide Tomasetig. Za ples pa bo poskrbel ansambel Tokkai. Dal primo luglio alcuni servizi della Casa di riposo ‘Giuseppe Sirch’ di San Pietro al Natisone sono stati affidati alla Coperativa sociale Aurora Domus di Parma. L’Azienda pubblica di servizi alla persona di S. Pietro, così come la ‘Fondazione Emilia Muner De Giudici’ di Lovaria, a seguito della messa in liquidazione della società partecipa- Da oltre un mese senza strìsce pedonali ta Promoservice srl, ha ritenuto di dover provvedere ad una riorganizzazione interna della residenza assistenziale che permettesse di salvaguardare la qualità dei servizi erogati e nel contempo desse la garanzia di mantenere i posti di lavoro del personale dipendente Promoservice. Entrambe le ASP hanno quindi scelto di procedere, da una parte avviando le procedure di selezione per assumere, a tempo indeterminato, 7 persone a Lovaria e 5 a S. Pietro, e dall’altra procedendo ad indire una gara aperta europea per individuare il nuovo soggetto cui affidare i servizi. Nel bando è stata inserita una specifica ‘clausola sociale’ che inducesse i partecipanti alla gara a dichiarare la disponibilità, in caso di vincita, ad assumere i dipendente della Promoservice, richiedendo inoltre un impegno alla formazione ed alla riqualificazione del personale. Ciò ha permesso di garantire il posto di lavoro ad una cinquantina di persone, la loro formazione annuale al pari del personale dipendente delle due ASP e la possibilità di acquisire, per chi non ne è in possesso, il titolo regionale di Operatore socio sanitario. Sreda, 20. julija 2011 Vse se je začelo pred dvema letoma s pobudo Renza Furlanija, da bi poezijo odprli, ponudili, prinesli ljudem na trge, ob jezera, v parke, lokale, javne kraje, da ne bi, kot je povedal pesnik in eden izmed umetniških vodij festivala Francesco Tornada, skupaj s pesniki ostajala zaprta v »zlatih kletkah«. Tako se je rodil potujoči mednarodni festival poezije Acque di acqua (Vode iz vode, ime je dobil po multimedij-skem projektu, ki sta ga že prej zasnovala Mauro Bono in Giovanni Fierro). Že od vsega začetka je bilo tudi Posočje z »Glasovi Soče« del festivala. Letos smo se spet zbrali v soboto, 16. julija, na trgu v Kobaridu, na 18. bralni postaji. Fe- Pesniški glasovi na kobariškem trgu V soboto v okviru potujočega festivala Vode iz vode stivai, ki je letos posvečen eni izmed najpomembnejših osebnosti kulturnega življenja v severovzhodni Italiji, furlanskemu pesniku Lucianu Morandiniju, in nosi ime po njegovi pesniški zbirki Camminando, camminando, je in še bo prehodil dolgo pot od Krmina in drugih krajev Furlanije Julijske krajine do Slovenije, Avstrije, Hrvaške, pa vse tja do Češke. Skupaj z lokalnimi društvi (pri nas je to KD PoBeRe pod okriljem občinskega Kulturnega poletja v Kobaridu) ga organizirata društvi Culturaglobale Cormons in Equilibri Gorizia. Ko j e odlični kantavtor z Bovškega Peter della Bianca ob glasbeni spremljavi svojih prijateljev zapel, se je tudi nebo odločilo, da bo prisluhnilo. Svoje pesmi so nam in naključnim obiskovalcem brali nadarjena mlada pes- nica iz Sužida Meta Stergar, ki ji je OS Kobarid, ko je bila stara 10 let, že izdala pesniško zbirko, Darko Rutar iz Tolmina, sicer tudi ljubiteljski filmski ustvarjalec in dejaven član društva PoBeRe, Marina Cernetig z Inštituta za slovensko kulturo iz Špe-tra ter gostje iz Gorice Mila Bratina, ki dela tudi kot vzgojiteljica v slovenskem vrtcu, duhovno poglobljeni David Bandelj, literarni zgodovinar, publicist, predavatelj, zborovodja in pianist, ter Giovanni Fierro, tudi urednik, založnik in član združenja Equilibri. Program sva povezovali Claudia Salamant in spodaj podpisana. Dobrodošli spet drugo leto! Marjeta Manfreda Vakar Trije trenutki pesniškega branja v Kobaridu Con il Drama di Lubiana il dnema muto su un palco teatrale Ritrovato con un colpo di fortuna nel 1994 in una cantina slovena, restaurato e poi presentato alle Giornate del cinema muto di Pordenone, il film ‘When I was dead’ (Quando ero morto) di Ernst Lubitsch gioca sulla scomparsa di un uomo cacciato da casa dalla moglie e dalla suocera, che decide di fingere il suicidio e si presenta a casa sua travestito da maggiordomo. La moglie, ufficialmente vedova, sta già pensando ad un nuovo matrimonio ed il maggiordomo-marito faticherà non poco per riuscire a riconquistarla e soprattutto a liberarsi della suocera impicciona. Una commedia degli equivoci tipica dei primi decenni del Novecento, quando tutto si basava sul gesto, sull’espressività degli attori. Una pellicola, in ogni caso, per pochi ‘aficionados’ del genere, e allora che sorpresa poterla vedere su un palco tetrale - in questo caso quello del Ristori di Ci-vidale per il Mittelfest - proposta con la genialità che lo contraddistingue dallo Slovensko narodno gledališče Drama di Lubiana per la regia di Diego de Brea. Accompagnate per tutta la durata dello spettacolo al pianoforte da Jože Šalej, le vicende si susseguono senza un fil di voce, o forse giusto un gridolino qua e là, e poche didascalie. In realtà neanche queste sarebbero necessarie, perché la storia è lineare e, se già nella seconda parte si può intuire l’epilogo, a farla da padrona non sono gli avvenimenti, ma le facce: quelle di Alojz Svete, Janez Škof, Jernej Šugman (davvero straordinario nella parte della suocera), Boris Mihalj, alcuni di questi con più di un ruolo. Tutti attori, al maschile, il che rende la commedia ancora più divertente. Alla fine applausi più che meritati per una compagnia che conferma la bontà della proposta del teatro sloveno ed in particolare del Drama di Lubiana, compagnia con una storia ultracentenaria ma che pare sempre un passo in avanti rispetto alla normale produzione teatrale europea, (m.o.) Film “Oča” za nagrado Bauer Škafarjev celovečerec so predvajali tudi na letošnji Postaji Topolove V istrskem Motovunu se bo med 25. in 29. julijem odvijal 14. Motovunski filmski festival. V glavnem programu je 28 filmov, med njimi tudi slovenski celovečerec Oča Vlada Škafarja, eden od treh finalistov za nagrado Bauer. Ta nagrada se podeljuje najboljšemu filmu leta iz kinematografij v regiji nekdanje Jugoslavije. Celotna letna produkcija kinematografij gre skozi dvostopenjski proces selekcije, po glasovanju v dveh krogih pa so izbrani trije finalisti, ki se letos potegujejo za nagradni sklad, vreden 15.000 evrov. Poleg slovenskega filma Oča režiserja Vlada Škafarja, ki so ga predvajali tudi na letošnji Postaji Topolove, se za nagrado Bauer potegujeta še Majka asfalta režiserja Daliborja Mataniča iz Hrvaške in Tilva Roš srbskega režiserja Nikole Ležaiča. O zmagovalcu bo odločala žirija, sestavljena iz predsednikov kinematografij, od Režiser Vlado Škafar koder prihajajo filmi. Film Oča je lirična in obenem pretresljiva ljubezenska zgodba med sinom in očetom, ki jima ni usojeno živeti skupaj. Pripoved celotne filmske zgodbe je zajeta v eden dan njunega sicer nadvse redkega druženja. Oča je tudi prvi slovenski film na Beneškem festivalu (Festival di Venezia), ki se mu je uspelo uvrstiti v program tedna mednarodne kritike, za katerega so izmed dvesto filmov izbrali sedem prvencev. Tako kot vsi filmi glavnega programa, ki vsebuje nabor filmov, od zmagovalcev najpomembnejših evropskih in svetovnih festivalov do filmov iz manjših kinematografij, pa se bo slovenski celovečerec potegoval tudi za glavno nagrado, propeler Motovuna. O zmagovalcu bo odločala tričlanska žirija uveljavljenih evropskih režiserjev Davida Mackenzija in Agnes Kocsis in hrvaškega filmskega snemalca Vanje Černjula. Na splošno so sicer v Motovunu v trinajstih letih, odkar prirerajo filmski festival, prikazali preko 1000 filmov, kar letos obeležujejo s posebno projekcijo filma Pina režiserja Wima Wendersa. Gre za prvi evropski 3D- in nasploh prvi art film, sneman v tej tehniki, motovunska projekcija pa bo prva 3D-projekcija na prostem v tem delu Evrope. ‘Palomar’ al rifugio Pelizzo II31 luglio spettacolo di letture e musiche ispirato alVopera di Calvino Il Teatro della Sabbia di Pordenone e La Scatola Sonora di Udine presenteranno il 31 luglio al rifugio Pelizzo, con inizio alle 16.30, lo spettacolo di letture in musica Kulturno društvo PoBeRe vabi na jakobovo 2011 Livek, v soboto, 23.7.2011 ob 18.00 v šoli Fotografska razstava Napolnimo livško jezero z lepotami slovenskega prostora Razstavljajo: Ana Balantič - Igor Černo Ivica Leban - Veronika Manfreda - Darko Rutar Margherita Trusgnach - Mila Uršič Koncert Bakaline Beneško gledališče: Moja žena je sveta Besedilo Anna lussa, režija Marjan Bevk družabno srečanje z lovskim golažem in »Štokam jaz, štokaš ti 011 « ob 22.00 literarni večen Livško jezero in moječustva Besedilo: Aldo Clodig Izbor besedil iz del »Livško jezero« - A. Klodič - Sabladoski in»Duhuoran luna«-A. Clodig Sodelujejo: Margherita Trusgnach in Cecilia Blasutig, video: Dario Simaz V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Livek in Športnim društvom Livek_ ob 18.30 na črnem ob 19.30 na črnem ob 20.30 tratte dal capolavoro letterario ‘Palomar’ di Italo Calvino. L’occhio del protagonista del testo calviniano, il signor Palomar, si rivolge al paesaggio fuori e dentro di sé, alla ricerca di un’armonia forse impossibile. Gli attori (Caterina Comingio e Vincenzo Muriano) daranno vita ad una recitazione coinvolgente, ora alternandosi, ora intrecciando le voci nella lettura. L'ensemble La Scatola Sonora (mandolini, mandola, chitarra, violoncello e arpa) accompagnerà le letture con musiche descrittive dal carattere meditativo, ironico, allegro per sottolineare o contrastare la lettura degli attori. L'osservatorio astronomico situato nei pressi del rifugio Pelizzo, ricorda, in miniatura, quello del monte Palomar, fonte di ispirazione dell'opera, da cui l'idea di presentare lo spettacolo in questo luogo. Lo spettacolo è a ingresso libero. 47 fUSljo 20H cen! totto L- ftFFETro DEL TUO ^B£6E Kmečki turizem agriturismo SENZA CONFINI, Sreda, 20. julija 2011 Turizem Brez mej v Prosnidu s prve strani Povezal seje in dogovoril tudi z nekaterimi turističnimi sredinami v Posočju, kjer bodo poskrbeli za prevoz turistov, ki bi radi leteli s Stola ali pa uživali z raf-tingom v vodah Soče. Pred lepo urejenim kmečkim turizmom v Prosnidu, ki se stoletja spogleduje z vasmi Ro-bedišče in Logje v Sloveniji, saj sta oddaljeni le nekaj sto metrov zračne črte, je bila v nedeljo, 17. julija slovesna otvoritev. Po blagoslovu domačega župnika so se je ob tipanskem županu Eliu Berri udeležili tudi župana iz Kobarida Darja Hauptman in Ahtna Sandro Rocco ter drugi upravitelji in številni Alanovi prijatelji. Pobuda, o kateri ni bilo zaradi meje do pred-kratkim dovoljeno niti sanjati, izraža veliko ljubezen Alana do Prosni-da, je v svojem nagovoru poudaril župan Berrà in čestital mlademu podjetniku. Obenem pa je bil zelo kritičen do deželnih in drugih inštitucij, ki zanemarjajo gorata področja in nimajo zanje nobenega občutka. Povsem odsotne pa so bile tudi v tem primeru prav ustanove, ki imajo statutarno dolžnost, da skrbijo za razvoj goratih področjih kot so deželna ustanova Agemont, Torre Natisone LAS (GAL) oz. Gorska skupnost, je dejal Berrà. Kljub vsemu pa so v zadnjem obdobju nastale v Tipani tudi druge gospodarske dejavnosti na pobudo mladih domačinov. Po uradnem delu seje začelo veselo praznovanje. Con un pizzico di incoscienza e tanto amore per il suo paese, come ha detto il sindaco di Taipana Elio Berrà, Alan Cecutti ha inaugurato domenica 17 luglio a Prossenicco l'agriturismo Brez mej (Senza confini). Si tratta in effetti di una grande scommessa per il giovane ventiquattrenne che ha però dalla sua una grande volontà e determinazione, l'appoggio della famiglia e la collaborazione dei giovani del paese e della vicina valle del-l'Isonzo. “Siamo molto uniti, lavoriamo insieme e collaboria-mo. Negli ultimi giorni saranno state una ventina le persone che hanno lavorato qui dentro per ultimare in tempo i lavori”, ci ha detto. Che oltre all'affiatamento ci sia anche il progetto di costruire qualcosa di nuovo, senza confini, e di contribuire allo sviluppo del territorio lo dimostra l'accordo con le vicine realtà turistiche della Slovenia. Chi sceglierà Prossenicco per le sue vacanze avrà infatti la possibilità anche di fare rafting sull'Ison-zo o volare con il parapendio dallo Stol. Il trasporto è già stato organizzato. Alan Cecutti, che è anche consigliere comunale e socio della Kmečka zveza che gli ha offerto il supporto tecnico necessario, a Prossenicco ha anche un'azienda agricola e attualmente otto mucche al pascolo. E un'attività che rientra nella tradizione famigliare, anche il padre Ivo in passato aveva un'azienda agricola ad Attimis, ora Alan ha ripreso l'attività nel paese d'orgine della mamma Paola. Lui è molto legato a Prossenicco e lo sono anche altri giovani che volentieri il fine settimana o durante il periodo estivo tornano a Prossenicco, spiega Alan. L'agriturismo Brez mej, aperto nell'edificio che per molti anni ha ospitato la Guardia di finanza ed è stato acquistato dalla famiglia dal Demanio, che cosa offre? Qui viene in soccorso di Alan la mamma Paola che ci elenca i piatti tipici della tradizione locale che verrano proposti agli ospiti e preparati Inaugurato domenica alla presenza di autorità locali e della vicina valle dell’lsonzo Grande festa a Prossenicco per l’agriturismo “Brez mej” Berrà ha denunciato la scar- sa attenzione delle istituzio- ni per la montagna, l'assenza totale anche in questo caso degli enti deputati al suo sviluppo. Dove sono Agemont, Torre Natisone Gal e Comunità montana? si è chiesto Berrà invitando le istituzioni regionali ad un più corretto rapporto con i territori, ed in particolare quello montano, ed invitandoli anche a correggere le storture per cui un giovane imprenditore della montagna ha nelle graduatorie per ottenere qualche beneficio finanziario lo stesso punteggio di uno in pianura. L'inaugurazione dell'agriturismo Brez mej è stato però soprattutto un momento di festa e per tutta la giornata le persone hanno continuato ad affluire, in molti anche da Breginj. Tutti poi hanno voluto dare un'occhiata al panorama che si gode dalla terrazza dell'agriturismo. Proprio di fronte, a poche centinaia di metri in linea d'aria si intravvedono tra le foghe le case di Robedišče, poco su a sinistra su un bel pianoro, il paese di Logje in Slovenia, i tre paesi che in passato hanno condiviso le fatiche del vivere in montagna e creato una fitta rete di rapporti anche famigliari. Per mezzo secolo schiacciati dal confine e dalla cortina di ferro hanno subito lo spopolamento e la marginalità, ora i pochi giovani, ma ben determinati, cercano insieme di prospettare un futuro diverso e più prospero per se e per le proprie comunità. Dopo l'inaugurazione di domenica l'agriturismo Brez mej riapre domani, giovedì 21 luglio, e per tutti i weekend (giovedì, venerdì, sabato e domenica) fino alla fine dell'anno è pronto ad accogliere i visitatori. Info: 339 7190406 -00386 51215539. (jn) I sindaci di Taipana e Kobarid, Elio Berrà e Darja Hauptman, assieme ad Alan e Nataša inaugurano l’agriturismo; sotto due momenti della festa di domenica con prodotti locali, dalla carne agli žličnjaki e alla polenta nereta, dai piatti a base di erbe, tisane e marmellate alle grappe. Verranno offerti anche salumi e formaggi, in particolare di capra, prodotti da altre aziende locali. Domenica tutto il paese di Prossenicco ha partecipato alla festa dell'inaugurazione, molti gli amici di Alan anche dalla valle dellTsonzo, dalle valli del Natisone, Torre e Resia. Presenti anche i sindaci di Caporetto Darja Hauptman e di Attimis Sandro Rocco. E sono stati proprio i primi cittadini di Taipana e Caporetto, a sugello della volontà di superamento dei confini e di collaborazione, a tagliare il tradizionale nastro tricolore assieme ad Alan e Nataša dopo la benedizione del parroco. A nome dell'amministrazione comunale e di tutta la comunità è stato il sindaco Elio Berrà a fare gli auguri ad Alan per la sua nuova attività. Solo pochi anni fa sa- rebbe stato impensabile avviare un'attività economica e turistica su questo confine, ha ricordato Berrà. E la straordinarietà dell'evento è dovuta anche al fatto che per fortuna a Taipana ci sono altre iniziative simili, attivate in tempi recenti da giovani. Le difficoltà per chi investe in montagna, ha proseguito il sindaco di Taipana, sono enormi ed alla fine il valore dell'investimento è pari ad un terzo rispetto a quelli realizzati in pianura. Nell'elogiare Alan Cecutti, wm * Sipi u ditev Legenda.fest rešuje iz pozabe bogato kulturno dediščino, ki je edinstvena in prav posebna ter pestri kulturno življenje v Kotu, je dejala Danica Hrast, obenem pa uveljavlja Breginj in ves Kot kot privlačno turistično destinacijo. Vse je bilo etnološko obarvano. Program je v breginj-skem narečju povezovala Barbara Mazora. K uspehu manifestacije so prispevali tudi številni posamezniki. Med njimi naj omenimo vsaj Borisa Lazarja in Boštjana Sabotiča, ki sta v jedru rekonstruirala pravi kotarski “šporget”. Mladi, aktivni v posameznih sodelujočih društvih, so pa pripravljali in ponujali stare jedi iz Breginj -skega kota. Naslednji dan je bil vaški praznik, kjub temu pa so številni Kotarji vrnili obisk v Ti-pano in se v Prosnidu veselili odprtja kmečkega turizma Brez mej. (foto Pavel Tonkli) V Breginju oživljajo svojo bogato kulturno tradicijo Prav lep uspeh za etnološko prireditev Legenda.fest prejšnjo soboto v starem vaškem jedru Breginjsko jedro je bilo v soboto 16. julija prizorišče živahne in pestre etnološke prireditve Legenda.fest. Na njej so se prepletali strokovno delo domačih kulturnih sredin, ki oživljajo in vrednotijo domačo pevsko in plesno tradicijo, in humoristični prikazi starih običajev. Eden od najbolj smešnih je bil etnološki utrinek, na katerem je igralska skupina Vika Podgorska prikazala, kako so nekoč iskali nevesto ženinu. Odprli so tudi razstavo posvečeno Viki Pogorski, veliki igralki iz Sedla, ki je ponos vsega Breginjskega kota. Prireditev, ki sodi v okvir Kotarskih dnevov, je organiziralo domače kulturno društvo Stol, ki ga vodi Vida Skvor, ob sodelovanju vseh društev od Starega Sela do Robedišč. Bogat program so s skupnim nastopom uvedli pevci Ženske vokalne skupine Breginj in Naše vasi iz sosednje Tipane ob spremljavi Vere Clemente Kojc na klavirju. Sledili so nastopi folklorne skupine Razor in igralske skupine Vika Podgorska. Na lepo obiskani prireditvi v lepem starem vaškem jedru je v imenu Občine Kobarid pozdravila podžupanja Danica Hrast, ki je ob čestitkah društvu Stol in drugih soorganizatorjev izpostavila pomen pobude. Etnološka prire- Tl > _ • rp 7 . novi matajur 7 rOStCLJCl lOpOlOVC Sreda, 20. julija 2011 / Da sinistra in alto in senso orario: il regista, attore e scrittore Pino Petruzzelli, che ha presentato il suo ultimo libro ‘Gli ultimi’, la Topolovska Minimalna Orkestra che ha eseguito ‘Verso Marte’di Gustav Holst, gli ormai leggendari Tambours de Topoiò, Antonella Bukovaz, poetessa del ‘Canto per lingue sconfinate’, infine l’artista norvegese Signe Lidén che a Topoiò ha proposto le sue installazioni sonore Praznuj z nami sedmo obletnico! • Brezplačen samopostrežni meni • Nagradno žrebanje • Bingo •Torta velikanka • Manikura Teja Bajt • Imitatorka Tine Turner - Eva Carr • Darilce za vsakega gosta Aurora, Casinò Staro selo 60a 5222 Kobarid Slovenija ‘Refiigij Tapù’, vesela klapa v Tapoluovem Taja Kramberger je predstavila knjigo, ki jo je napisala za projekt Koder jana Jančarja, Iztoka Gei-sterja an Fabia Franzi-na. Lietos je pa bla na var-sti slovienska pesnica Taja Kramberger. Taja nie paršla parvi krat v Tapoluove lieta 1996, bla je med parvimi pesniki, ki so prebierali soje diela v čakalnici Postaje. Izdala je vič pesniških zbirk an prevedla puno literarnih diel an znanstvenih besedil. Ko pa so jo organizatorji povabili, naj sodeluje na tel projekt, je takoj pomislila, da ne bo napisala piesmi, pač pa otroško knjigo. V Tapoluovem je bla malo vic ku an tiedan, no-vemberja lanskega lieta, tam je začela pisat zgodbo z naslovom ‘Refugij Tapù’, ki jo je potle končala v Kopru, kjer živi. ‘Refugij Tapù’ se začne na niek nenavaden način, saj se avtorica pod naslovom po- llustracija Serene Obit za knjigo glavja ‘Kako izboljšati zgodovino...’ sprašuje, zaki vse šuole na sviete poučujejo na enak način an prave, kuo bi bluo lepuo, če bi šuola fun-cionirala drugače. Potlè pa se začne zgodba mlade družine, ki iz miesta na obali se preseli v Tapoluove. Jul, sin tele družine, se sreča z dru-zimi fanti an organizira kla-po: “Naša klapa se od danes imenuje Refugij Tapù (tapù je topol, kijih sicer tukaj ni, a dobra beseda zadošča).” Za telo parložnost odprejo spet staro šuolo, kjer parvi dan šolskega lieta nie te parvi pa te četarti an kjer učenci sami odločajo urnik an šolski pravilnik. Tela je parva točka pravilnika, ta-kuo, ki jo beremo v knjigi: “Šola je prostovoljno dnevno srečanje otrok v posebnih pro- storih, imenovanih (mučilnice, ki se vsak dan začne an tudi konča, a takrat so počitnice. Ker se začne in konča, pomeni, daje šola prijazna, saj nam pušča še nekaj časa za druge dnevne obveznosti, kakršne so igranje, plezanje, skakanje, rolanje, kolesarjenje itn.” Zbodba gre napri an se konča s ‘prezgodnjim koncem’, zak “vsi konci so prezgodnji. Dobro bi bilo, če bi jih kdo pomaknil malo naprej, kakor vsako leto premaknemo uro”. Pa nie takuo. Knjigo popestrijo liepe ilustracije same avtorice an Serene Obit, oblikovala sta jo Donatella Ruttar an Carlo Rossolini, v italijanščino jo je prevedu Michele Obit. Če kajšan želi dobit an izvod knjige, se lahko obarne Projekt Koderjana je doživeu lietos svojo peto izvedbo: začeu se je lieta 2007, kar so organizatorji Postaje Topolove povabil slovienske-ga pesnika Iztoka Osojnika, da bi preživeu nekaj cajta v vasi, se sreču z njenimi ljudmi an kiek ustvariu. Rezultat telega bivanja je bila pesniška zbirka ‘111 ur’, kije bla sevieda prevedena tudi v italijanščino. Projekt Koderjana, ki je ime od potoka, ki teče pod vasjo, je nadalje-vau s prispevki Draga na mail naslov kdivantrin-ko@libero.it. Taja Kramberger v Tapoluovem t+386 5 388 45 00 f+386 5 388 45 10 info.aurora@hit.si www.aurora-hitstars.si AURORA CASINÒ Kobarid, Slovenija hit casinos BXPJ)0_LUS6V6RA Ql\ XBJIST1 Dl PLXN6T BXRJ)0 Program 27. žetnjaka / 27 luglio 18.30 - Bardo, presso il “Veliki mali teater”, nuovo spazio teatrale al lato della scalinata della chiesa di San Giorgio, Teatro plurilingue Brevi sketch teatrali o recitazioni nei dialetti sloveni di Resia, del Torre e del Natisone ed in friulano. Reciteranno: Silvana Paletti (Rezija), Sedliški teater, Lisa Toscani (Terska dolina), Bruna B allodi (Subid), Beneško gledališče con Anna lussa e Marina Cernetig (Nediške doline). Nell’occasione sarà proiettato anche il fumetto di Maria Virginia Moratti che ha rappresentato la pràvica di Mu-žac “Srebrica nu pastir”. 19.30 - Lusevera/Bar-do, presso l’area festeggiamenti “Stolberg” ci sarà un rinfresco. Si esibirà il gruppo Démodé: musica da salopette & colonne sonore per film personali. A seguire la musica dei suonatori di fisarmonica diatonica della Benečija. 30. žetnjaka / 30 luglio 18.30 - Bardo, presso il “Centro Stolberg”, si inaugura la mostra d’arte “Planet Bardo” nell’ambito della Festa degli Ex Emigranti. 25. žetnjaka se zacné tiedan umetnosti tou Terski dolini 8 novi matajur -pv 7 • /t\ Sreda, 20. julija 2011-------------------------- D 0 11716 /DUL1716 = Pristajanje na Planetu Bardo Conto alla rovescia per l’approdo su Planet Bardo, festival dell’arte in Terska dolina che prenderà avvio il 25 luglio con l’arrivo a Bardo di sette artisti provenienti da Benečija, Friuli, Slovenija e Ca-rinzia. Gli artisti sono stati ricercati ponendo attenzione proprio alla pertinenza e omogeneità dei luoghi di provenienza, considerando in primis chi opera nel Comune: Dario Pinosa. Seguendo poi il corso del torrente Torre, troviamo i tarcentini Dino Duri-gatto e Toni Zanussi e, scendendo verso il piano, Nilo Ca-bai. Non poteva mancare un testimone delle Nediške doline, Giordano Floreancig e così passiamo in Slovenia dove troviamo la pittrice Stanka Golob, di Tolmino. Andiamo anche lungo le strade dei monti, al di là delle Prealpi Giulie, oltre il Mangart e il Triglav e dalla Carinzia giunge Richard Kaplenig. Tutti gli artisti opereranno nelle stanze rese disponibili a Ter, ma avranno il piacevole obbligo di esplorare tutto il comprensorio perché solo attraverso una tangibile conoscenza del territorio potranno compiere quell’esperienza che trasferirà vita, nelle forme e nei colori di sette stili differenti. “Queste forme aggregative, - spiega il sindaco Guido Mar-chiol - da tempo sviluppate nei paesi slavi e balcanici, vengono definite “colonie d’arte”. Bardo e i suoi paesi entreranno così a far parte del circuito internazionale dello scambio artistico, una rarità per il Friuli. Il progetto, voluto dall’amministrazione comunale, intende creare una continuità nel tempo, riprendendo anno dopo anno le colonie con sempre nuovi ospiti, aumentando così la notorietà del territorio, senza trascurare una qualità che sappia guardare agli interessi di tutta la comunità”. Le opere prodotte dagli artisti durante la settimana di permanenza in valle saranno esposte sabato 30 luglio in una mostra che sarà inaugurata alle ore 18.30 a Bardo presso il Umetniki Cabai, Durìgatto, Floreancig, Golob, Kaplenig, Pinosa in Zanussi Dario Pinosa, è il pittore, è l’artista che vive e ama la sua Valle, lo si coglie nei suoi lavori, dove i luoghi non appaiono, ma la densità che viene dall’anima libera forme e colori pregni di visione e sostanza. Toni Zanussi, la sua conclamata “verve” pittorica lo ha visto descrivere mondi cosmogonici e oggi suggerirci città invisibili dove sempre è presente, come anelito di speranza, un volo di libertà. Nilo Cabai, omaggio a un decano della pittura friulana. La sua ricerca di stile astratto, comprovata e riconosciuta universalmente, contiene un alto affinamento tecnico e culturale, ma in particolare spinge verso una libertà espressiva generata da una vocazione istintiva al colore. Dino Durigatto, dipinge racconti dove i messaggi, seppur chiari nel loro mani- festarsi attraverso scenari surreal-fan-tastici o rarefatti, nascondono sempre simboli e rimandi per altre possibili narrazioni. Giordano Floreancig, dotato di una pittura vigorosa, grazie alle sue pennellate decise, riesce a cogliere il clima che lo circonda per fissarlo sulla tela affinché non sfugga, ma rimanga testimonianza dell’istante. Stanka Golob, dipinge con la sabbia, materia che richiama le origini e la maternità. Particolare è la ricerca dei colori delle sue sabbie con le quali crea precise figurazioni di varia densità materica. Richard Kaplenig, con una pittura forte e crepuscolare va alla ricerca della fonte, delle origini ma anche dei segni contemporanei che sono pure loro fonti simboliche. fioraio h i qtfis fiche. ih Ai fa Val "forre.. Centro Stolberg, nell’ambito della festa degli Ex emigranti. Le opere rimarranno poi nella Terska dolina in vista dell’allestimento di una galleria d’arte. Gli artisti, durante la loro permanenza, avranno modo di farsi ispirare anche dagli antichi suoni dei dialetti sloveni che si parlano nelle valli del Torre, a Resia e nelle valli del Natisone. Infatti è prevista per mercoledì 27 luglio una manifestazione teatrale plurilingue che avrà come protagonisti il Sedliški teater, Bruna Balloch (Terske doline), Silvana Paletti (Rezija), ed il Beneško gledališče (Nediške doline). Lisa Toscani reciterà in friulano una bella “pravica” di Mužac, illustrata dalla giovane artista Maria Virginia Moratti, il cui lavoro sarà proiettato durante la recitazione. La serata prenderà avvio alle 18.30 presso il »Veliki mali teater« di Bardo, nuovo spazio teatrale all'aperto allestito nella piazzetta a lato delle scalinate della chiesa di San Giorgio, proprio in mezzo al paese. La serata continuerà alle 19.30 nell'area festeggiamenti »Stolberg« con un rinfresco e l'esibizione dell'orchestra tascabile »Démodé« che suonerà »musiche da salopette e colonne sonore per film personali«. A seguire gli immancabili suonatori di diatonične harmonike. Come si legge nella prefazione al catalogo bilingue italiano-sloveno di presentazione degli artisti e della Terska dolina scritta dall'artista Dino Durigatto, “Planet Bardo in- troduce un nuovo modo d’intendere la fruizione dell’arte, agganciandola ad una offerta di turismo e di accoglienza. Non più esposizioni dove mostrare opere sicuramente meritevoli, ma distanti. Non più progetti sperimentali. Si pongono, invece, le basi per il coinvolgimento dell’arte in un sistema versatile nel quale contenere progettualità condivise che partono dal territorio stesso, dove i suoi operatori determinano le azioni da compiere per il raggiungimento dell’obiettivo che è la valorizzazione del territorio attraverso l’arte”. fc>6ZIJX_fci5IX 40 lit dèla te Rozajanske Pro loco Te rozajanski glas za leto Den nòvi libri če byt pražanten w saboto 23 dni žažaladorja, na ne òsen nu pul žvečara, tu-w ti roza-jonski kultùrski iši tu-w Varkoti. Isi libri an ma titol pa po nes “Ito ka jè bilu, ito ka je anu ito ka bo” ano tu-w librino jé napisano ito ki jé naredila ta rozajonska Pro Loco tu-w Reziji od ko na jè počala dèlet, to j è bilo leta 1966, dardo leta 2006. Tu-w librino jè napisana štorja od ise asočacjuni, ki na jè dala karjè Rezije ano rozajonèn. So lopo napisane wse di-la, so litratavi ano pa ito ki so si mislili ano si mislijo prešidintavi ki so bili od ti parvi lit dardo nešnji din. Pro loco na jišče ščale nešnji din dyržet wkop asočacjuni, dèlet ziz njimi, na jišče zdèlet poznet boa-tijo od Rezije pòsvité ano na jišče pomoet wsè ito ki na mòre, da tu-w Reziji se mo-réj živit bujše. To j è na wridna asočac-jun, ki naje lopo delala wse ise lita ano za isò to jè za omanot ano powalit wse presidente ano te jùdi, ki so dèlali wse ise lita. W saboto to cé se romo-nyt od isaa, to pridè raéyt od rači, ki jè naredila Pro loco ano za isò jé bil inviden Dino Persello, ki an jè bil karjè ni lit segretari od asočacjuni od Pro loco od našč reguni. Wun jè pomo-el karjè, ko neš kumùn gal spet na noè Pro loco, ano isò to jè bilo lèta 1993-1994. Za naredit isi libri jè dé-lala nejveč Sara Bobaz, ki za no léto na jè dèlala tu-w Pro loco za servizio civile. Ziz nju jè naredila servici Laura Micelli. Ona jè naredila no lipé, wridnè dèlo tana brùsarje, ano za isò dòlo to ričavalo den valiki premjò. W saboto, za zvasalèt, cé byt pa ta rozajonska citira ano ples ziz tèmi mlodimi plesawci. LN Wsako saboto opuldnè tana radio Trst A mòramo lehko pošhišet tražmišjun Te rozajanski glas, ki to so wžd tristi lit ki na vasali wse rozajone. Zadnjo saboto žažaladorja so se rivale te tražmišju-ni ki ni poènùwajo otobarja ano se zarobjùwajo worh jùnja. Od prve sabòte žažaladorja so počale te tražmišju-ni ki dejo rivet wor satem-barja. Litos iso tražmišjun jo wòdita Angela Di Lenardo Wohlicawa z Osoj on ano Alessandra Brida Kowaèawa z Solbice. Se če morét pošhišet te nejbujše intervište ki so bi- le norèd ta čiz lèto, čemo morèt pošhišet noše jùdi, da ka j è se dèlalo nur naa tim-pa tu-w Reziji, da ka se dila nešnji din ano da ka jè nò-vaa. Za isò če skyrbèt Luigi (Vigi) Paletti z Ravance. Ta-z to lèto čemo morèt pošliišet da kire dila so bile tu-w Reziji ano da kire imprèste ni so doparali za dèlet ise dila. Wsako soboto če se lajet na wužica ki jè tu-w librino Rožice z Rezije, ki jè bil naredil Milko Matičetov lèta 1972. Tu-w isamo librino so sprawjane 60 wužic. Na bo mondala citira ano na bojo mondale noše wužice. (LN) Tu-w Reziji to diši po stroko Ise dni ki j è bila stara Kina, tu-w Reziji se jè pòbrel strok. So a sijè tu-w jasany tu-w ti stari Kini či li se mo-rè, tu-w ulažej so ma a opli-vit ano jùnja se barè rožo. Žažaladorja so a pobarè. Ise lita tu-w Reziji karjè njy sijajo strok zajtò ki karjè njy barùwajo za a mèt. So se gale orè pa nòve aziende. To jè lòpo ano prow, da to se dila wsè isò ano to jé za powalit wse zajtò ki to lòpo videt da so njive ano da to ni zapuščand. To se vi da to ni lehko pa zajtò ki jè dèlo mo to pomoa vèdèt da rùdi več judi piraja orè w Rezijo za morét na-lèst neš strok. (LN) _________novi matajur Sreda, 20. julija 2011 Grazie a Kobilja glava una ricca estate a Drenchia Con una conferenza sul turismo in bicicletta tra Kolovrat e Isonzo di Franco Rudi e Tatjana Humar, coautori di una guida per ciclisti, giovedì 28 luglio alle 20.30 nell'osteria di S. Vol-fango, avrà inizio il ricco programma di iniziative organizzate dall'associazione Kobilja glava in diverse località del comune di Drenchia che culmineranno con la Rožinca. Il secondo appuntamento è per giovedì 4 agosto, sempre alle 20.30, questa volta presso il rifugio di Solarje. L'argomento è di carattere storico e legato al 150 anniversario dellTtalia unita, relatore sarà Gabriele Donato. Venerdì 5 agosto, alle 20, a Trinco (in sala consiliare a Cras in caso di pioggia) protagonista sarà il Beneško gledališče con la commedia “Moja žena je sveta”, sabato 6 agosto, dalle 9 alle 16, ci sarà il laboratorio (a numero chiuso) per la preparazione della dreška gubanca. Nei giorni successivi tutte le attività della Kobilja glava saranno finalizzate alla preparazione della Rožinca. A Oznebrida ed in altri paesi, dal 7 al 10 agosto, si confezioneranno i fiori di carta. Sabato 13 agosto a Solaije, a partire dalle ore 16, si prepareranno i tradizionali “snopiči”, i fiori della Rožinca da portare a benedire in chiesa il 15 agosto. Domenica 14 agosto, alle 20, a Cras verrà presentato il DVD Dreška devetica con le preghiere, i riti ed i canti della tradizione natalizia. Lunedì 15 agosto finalmente la sagra della Rožinca. A mezzogiorno ci sarà la messa solenne con processione, accompagnata dagli scampanatori e alla fine con l'ormai tradizionale esposizione artigianale. Sia domenica che lunedì nel pomeriggio a Cras ci sarà una proiezione continua di vecchie fotografie. Alla mostra sarà possibile ottenere copie di vecchie fotografie, ma anche portare le proprie per arricchire la raccolta. Ulteriori informazioni (anche sull'associazione) si possono trovare sul sito www.kobiljaglava.com, un sito semplice, ma ben fatto, ricco di informazioni ed immagini e viva testimonianza dell'attaccamento dei soci dell'associazione a Drenchia, alla sua lingua e cultura. Il sito, realizzato da Lucia Trusgnach, ha una duplice versione, in italiano e in dialetto sloveno locale. menticate ed emarginate. Ecco ad esempio i fuochi la notte di San Giovanni a Tribil superiore e inferiore; la festa con processione solenne ad Oborza e, più avanti, la notte delle stelle di San Lorenzo a Berda o San Bar- A Prepotischis ritornano i Re Magi -Kronaka tolomeo e Ciubiz - Bordon e via dicendo. Nella borgatel-la di Prepotischis, invece, la prima domenica di luglio si festeggiano i Tre Re. E avvenuto anche quest’anno in un luogo estremamente suggestivo ed arricchito da una magica scenografia. Infatti nelTampio spiazzo antistante la chiesetta dei Re Magi, all’ombra del secolare Tiglio, ci accolgono cavalieri in costumi medioevali e muniti di archi, frecce e alabarde; dame dalle vellutate sontuose vesti, suoni di tamburi, cem- Na sejmu pa so bli tudi kimetje, ki se trudijo za de garbida an host na požgrejo vse naše doline, pru takuo za preživiet tle na naši zemlji, pardielat zdravo ceringo, s troštan, de tudi drugi puodejo po njih pot bali e corni; stazzi di animali; profumi di specialità gastronomiche dal sapore antico; invitanti elisir d’amore, e quant’altro... Alle 11 la santa messa officiata da don Gianni Pilut-ti, un anziano sacerdote che, pur venendo da Udine, si immerge con palese emozione nell’atmosfera del luogo con sentite e toccanti parole, mentre il coro Tre Valli intona i suoi canti alla luce fioca delle candele nella cornice arcaica dell’antica chiesi-na. Nel pomeriggio, dopo il pranzo, le singolari tenzoni e le danze, una serie di incontri di interesse sociale, offrono spunti di riflessione ed originali proposte al numeroso pubblico per queste zone, come dicevo altrimenti dimenticate, ma ora mantenute vive da persone che fortemente vogliono riportarle all’attenzione ed a nuova espansione. Ecco allora i “contadini creativi” che con coraggio si mettono nel gioco con eccellenti iniziative per rivitaliz- zare ed offrire nuove opportunità al territorio a partire dal loro “motto di fantasia” per l’agricoltura e l’ambiente in un contesto di degrado: si sentono “anello di congiunzione” tra la precedente civiltà contadina e le future generazioni, e sono: Mario -azienda di maiali, miele, cavalli; Alessandro - crede nei prodotti della terra e nei rapporti sociali... ; Graziano -fondatore del Pro-Bio e ideatore di un importante eco-villaggio; Paolo - promotore di un’iniziativa per la Cari-tas diocesana allevando capre da latte e produzione di formaggi col fine di aiutare situazioni di disagio; Božica - audace allevatrice di pecore sul Matajur opressa dalla burocrazia...; ed altri ancora. A conclusione di tutto, Manson, un indiano navajo, offre momenti emozionanti e particolari proponendo una cerimonia del suo popolo con canti e ritmi di tamburo intorno al fuoco: è importante, suggerisce, in tutte le nostre relazioni, mostrarci onestamente così come siamo e come senz’altro fecero i Re Magi 2000 anni fa... (Rosita) Piccoli eventi, sagre e feste popolari si susseguono a ritmo incessante nei paesini sparsi ed in varie località lungo la valle del Judrio: sono momenti di aggregazione, di fede e di devozione fortemente voluti dai pochi abitanti rimasti per mantenere vivi usi, tradizioni e momenti significativi che affondano le loro radici nella notte dei tempi in queste zone bellissime ed immerse in una natura incontaminata e che rischiano di essere di- Mansonje an Indijanec Navajo. Tudi on je paršu na senjam svetih Treh kraju v Prapotišče (al pa Muce). Pravu je, kuo je važno, bit pošteni an se pokazat taki, ki smo. Zelo sugestivno an posebno je bluo, kar Manson je zaplesu okuole ognja... “Ustavi se. Vzemi si čas za dobro knjigo in jo prelistaj v pomirjujoči senci.” Tako organizatorji dogodka Knjižnica pod krošnjami vabijo vse, ki jim je v poletnih dneh vroče in dolgčas, da se jim pridružijo. “100% naravna. Brez dodanega betona in namesto luči sonce. Od petka do nedelje te na razhčnih lokacijah pričakuje pisana druščina papirnatih snopov vseh barv in oblik.” Knjižnica pod krošnjami je prav to: zbirka knjig, revij in časopisov, ki jo lahko bralci listajo v senci krošenj in še marsikje: v parku Tivoli, na stopničkah ob Ljubljanici v Trnovskem pristanu, na razgledni ploščadi nad Ljubljanico na Petkovškovem nabrežju, na Ljubljanskem gradu, julij a in avgusta pa tudi v parku Tabor. Da se ustavimo v Knjižnici pod krošnjami, pa ni potrebno, da smo knjižni molji ali pridni študentje: knjige, ki čakajo na obiskovalce so zelo raznovrstne: od najdebelejših za tiste, ki imajo več časa, do tanjših in lažjih knjigic za ne- Dreško poletje 2011 Pripravljamo: Kolourat in Soča, turizem n: Kjo: Komardin (Dio ko) j Italija ima 150 liet - Konferenca Dreška gubanca Mjloio ht-o, 6, na oilonrtn uno. infcmse*»: 0432759460 18°C (ifo-ccf!« irc i Tempesta žnice pod krošnjami, kijih nato objavijo na spletni strani ter pri zapisovanju bralnih vtisov, misli in mnenj na postit hstke, kijih nato prilepijo v knjigo za druge bralce. Komur je dogodek posebno všeč, a nima časa, da bi se odpeljal do Ljubljane, bo imela letos knjižnica gostovanje tudi na Goriškem. Od osemnajstega do enaintridesetega julija se bo zadrževala v borovem gozdičku in ob domu za upokojence v Novi Gorici, od prvega do sedmega avgusta pod lipo ob osnovni šoli v Kanalu ob Soči, od tridesetega avgusta do drugega septembra pa bo Knjižnica pod krošnjami zaključila svoje potovanje v sosednji italijanski Gorici. Knjižnica pod krošnjami Pismo iz slovenske prestolnice kajurni postanek, mogoče pa si je tudi izposoditi dnevno sveže časopise in revije, ob Ljubljanici pa tudi veliko zbirko tujih pubhkacij. Najzanimivejše pa so knjižne novosti, ki jih zaradi sodelovanja z založbami lahko najdemo kar pogosto na knjižnih policah pod krošnjami. Glavni center knjižnice pod krošnjami se nahaja v parku Tivoli, kjer so to zimo za knjižnico našli tudi prostor za zi-movanje v tivolskem Rastlinjaku. Poleg tega so čez zimo knjižnice delovale še v kavarni Union, v Četrtnem mladinskem centru Črnuče ter v domu starejših občanov na Taboru. Zaradi prav posebnega značaja dogodka je knjižnico nemogoče najti v primeru slabega vremena, drugače pa je listanje mogoče vsak petek, soboto in nedeljo od desetih do dvajsetih, v Tivoliju je ob petkih ob sedemnajstih organizirana Odprta krnošnja, ob osemnajstih pa glasba v živo, v parku Tabor pa prav tako ob petkih od 10.30 do 11.30 glasno branje za bralce v letih. tronski naslov knjižnice, knjige, ki bodo dosegljive, pa so potem dodane na police; k fotografiranju trenutkov Knji- Poleg branja pa organizatorji pozivajo še k drugim akcijam: k sodelovanju pri kroženju knjig v zelenih zabojčkih “Knjige krožijo”, v katere bralci prinesejo že prebrane knjige, ki jih ne potrebujejo več, odnesejo pa zanimive; k sodelovanju pri Odprti krošnji, vsak petek ob sedemnajstih v Tivohju, kjer lahko berejo svojo poezijo, pripovedujejo in še marsikaj; k izbiranju knjižnih novosti: predloge lahko pošljejo na elek- Knji /nica pod M m. • Jt_____________ Branje, kot pravijo organizatorji dogodka, je edinstveno opravilo, za katerega si vse manj ljudi vzame čas. Zato je zamisel, da se knjižnica preseli na ulice in v parke, prav posebno posrečena, v poletnih dneh, ko sonce pripeka in bi bili vsi najraje na plaži, pa prav hvaležna tolažba. Teja Pahor novi matajur Sreda, 20. julija 2011 10 Nel torneo di calcetto giocato a Casoni Solarje il 16 e 17 luglio La squadra di Volče Sport= Nelle giornate di sabato 16 e domenica 17 luglio nell'impianto del Rifugio di Casoni Solarje a Drenchia, si è disputato il 2. torneo di calcio a 6 che ha visto al via sedici formazioni. Al termine della maratona calcistica al primo posto si è classificata la compagine slovena di Volče, che ha preceduto nell'ordine la squadra "dei cani sciolti” di San Pietro al Natisone, della compagine di Matajur, mentre al quarto posto è terminata la squadra del Bar alla Posta di Scrut-to di San Leonardo. Le tre compagini migliori: accanto i vincitori di Volče, sotto le squadre di San Pietro al Natisone e di Matajur Un “ciclone finanziario” mette tutti in riga! si abbatte sui dilettanti Sabato 16 luglio è scaduto il termine per presentare le iscrizioni ai campionati dei dilettanti. In settimana la F.I.G.C. regionale diramerà la lista delle formazioni iscritte nelle categorie di competenza. La Valnatisone ha iscritto la formazione maggiore che giocherà nel campionato di Promozione guidata dal tecnico Flavio Chiacig, e la squadra degli Juniores regionali allenata da Fidel Covazzi. Nella prima lista emessa nel comunicato ufficiale n. 1 delle squadre con diritto di partecipazione ai campionati di competenza, è sparita la mitica formazione del Monfalcone, che si è fusa con la Fincantieri lasciando un posto libero nel campionato di Eccellenza. Vedremo tra qualche giorno se qualche altra società ha deciso di chiudere i battenti definitivamente. Speriamo di no. Entro la fine del mese si chiuderanno le iscrizioni degli amatori e delle giovanili della F.I.G.C. con parecchie società che si sono unite in cooperativa per ab- battere i costi ed essere più competitive. Anche in questa annata che sta per iniziare sono aumentati i costi di iscrizione che rappresentano una vera palla al piede per le nostre società dilettantistiche e giovanili, vista la crisi economica in atto non solo a livello nazionale. Inoltre bisognerà vedere l’impatto che avranno sulle tasche dei dirigenti e degli atleti gli articoli e paragrafi riguardanti il mondo calcistico delle nostre società dei dilettanti: secondo le prime indiscrezioni apparse sui giornali, la finanziaria approvata venerdì 15 luglio dal Governo italiano avrebbe tolto alcune agevolazioni. Con questi chiari di luna all'orizzonte si fa sempre più difficile e pesante l'onere che viene imposto alle società che, è bene ricordarlo, non sono enti a scopo di lucro, e di anno in anno gli sponsor che sono stati in passato la loro ancora di salvezza, ora non garantiscono più il loro spontaneo contributo. Paolo Caffi Vemasso, sport a gogò L’Associazione culturale In- Stephanie e Veronica con la loro Fiat 500 Abarth, sopra il momento sfortunato nell’8. prova speciale quando sono finite in un fosso nella terza prova speciale, hanno rischiato di capottare per aver preso un terrapieno all'interno di una curva molto stretta. Nell'8. prova speciale sono finite in un fosso, dal quale han dovuto uscire da sole perdendo minuti importanti, ma sono ripartire alla grande. “Chi la dura la vince”, e infatti a fronte di tanti ritiri, Stephanie e Veronica hanno tagliato il traguardo 34. assolute su 56 partenti (molti i ritiri), e 11. di R3 su 15 equipaggi. Veronica e Stephanie hanno corso su Fiat 500 Abarth e sono iscritte al Trofeo europeo 500 Abarth Selenia. In bocca al lupo, ragazze, per tutte le prossime gare. Avete una grande responsabilità: dimostrare (se ce ne fosse ancora bisogno) che anche nel mondo rallystico le donne non sono seconde a nessuno! sieme per Vemasso, nell’ambito della Festa sul Natisone, organizza tra venerdì 5 e domenica 7 agosto varie manifestazioni sportive. Venerdì alle ore 18 inizierà il torneo di calcio a 6 su erba che proseguirà sabato e domenica dalle ore 9, quando si giocherà anche il torneo di calcio femminile. Negli stessi giorni in programma anche il torneo di pallavolo (minimo tre ragazze per squadra). Le finali dei 3 tornei si giocheranno domenica alle ore 19. Sabato alle 19 prenderà il via la 4a gara podistica “La Vernassina”. Alle 18, i ragazzi nati dal 1996 al 2002 si misureranno nella gara promozionale degli 800 metri. Infine domenica alle 10 ini-zieranno le gare della Friulbi-ke amatoriale e la MTB Contest (gara agonistica). Informazioni e iscrizioni: www.festadivernasso.it. Il 30 e 31 luglio a Livek il 30. torneo di calcio a 6 Ad Azzida gara della scalinata Rilanciata dallo slogan "Il mondo è fatto di scale, c'è chi scende, c'è chi sale, vieni a correre con noi e falle più veloce che puoi", ad Azzida di S. Pietro si disputerà il 5 agosto alle 19, la "2. gara della scalinata”, manifestazione podistica di velocità lungo la caratteristica scalinata del paese. Le iscrizioni (6 euro) vanno effettuate presso la scalinata entro le ore 18.59. In caso di maltempo la gara sarà rinviata. Per informazioni: 3334002636 / 3397799442. L’Associazione sportiva Livek organizza sabato 30 e domenica 31 luglio, il 30. tradizionale torneo di calcio a 5+1 su erba. Le gare si disputeranno in due tempi di 15 minuti e saranno in vigore le regole di gioco della F.I.F.A. Le iscrizioni vanno effettuate entro le ore 20 di giovedì 28 luglio. Il sorteggio è in programma lo stesso giorno presso la sede dello Športno društvo Livek. La quota di partecipazione, da versare prima della gara di esordio, è di 50 euro. Verranno premiate le prime quattro formazioni classificate che oltre alla coppa ricveranno anche un premio in denaro. Saranno premiati inoltre il miglior giocatore, il miglior portiere ed il capocannoniere del torneo. C'è la possibilità di campeggio gratuito nelle vicinanze del campo di gioco. Per informazioni ed iscrizioni telefonare a Tine Medved (00386 41501428)e Peter Kutin (00386 41751088). Veronica e Stephanie in 500 al 38° Rally Appennino Reggiano Dopo aver partecipato assieme al rally Carnia Alpe Ronde lo scorso anno, Veronica Caleca di Oborza e la campionessa svizzera Stephanie Le Coultre hanno preso parte gli scorsi 24 e 25 giugno al 38. Rally Appennino Reggiano, Stephanie pilota, Veronica navigatrice. Un impegno non da poco tenuto conto che Stephanie non “mastica” molto l'italiano e per capirsi (fondamentale in un rally!) Veronica ha dovuto dare le note in inglese, francese ed italiano! La gara si componeva di nove prove speciali (tre da ripetersi per tre volte) per un totale di 124,4 km. Prove di diversa lunghezza, impegnative e spettacolari, con percorsi sconnessi e molto veloci, dove era impossibile effettuare dei “taglia” nelle curve perché era stato tutto picchettato. La gara per le due ragazzenon è iniziata sotto una buona stella, infatti già nella prima prova hanno avuto dei problemi d'elettronica. L'indomani, PIAVAMO PLAVANJE F/.AVAUA/A O&ALA STARTA/! &IOK KoFAuKe SPORT PO SLOVENSKO PLAVAUA/A-KAPA / plavalka} Sreda, 20. julija 2011 Takuo k’ prav niek proverbio “buojš pozno ko mai”. Pari, de Perin Škejcov iz Ocnegabrda je ušafou mu-rozo an če se pogleda tolo fotografijo sta zaries an fajn par. Čeglih ni prov takuo... je pa ries, de tist dan, 25. juni- “Perin, drugo lieto pa še buj mlado!” ja, smo praznoval njega 89. rojstni dan. Je povabu vse vasnjane an nam ponudu za jest an za pit. Perin, bodi zmieram takuo “in gamba”, an se troštamo, de drugo lie- to, za te devetdeseto, ušafaš adno še bul mlado. P.S. poviej nam, ka pieš za’n elizir, de se takuo mla- duo deržiš... Kuražno napri-ej ti uoščijo toji vasnjani! Setemberja v republiko San Marino Od petka, 16. do nedie-je, 18. setemberja gremo v San Marino. Peje nas G.S. Azzida. Ce sta ‘leni’, se bota uozil s koriero, če pa želta tudi se nomalo potrudit, pejajta za sabo tudi bičikleto. Tel je program: parvi dan se pride s koriero v San Marino za kosilo. Po-pudan se puode gledat, kako je telo miestace, kije te narbuj minena republika na sviete an med te narbuj majhanimi daržavami (ta trecja) v Evropi. Tisti, ki puodejo z bičikleto, se bojo tisti popudan uozil za nih trideset kilometru po luštnih potieh v naravi. Drugi dan adni se pope-jejo v kraj Montefeltro, tisti z bičikletami se bojo pa cieu dan uozil po parku Sasso Simone an Simoncello (parbli-žno 50 kilometru). Zadnji dan, v nediejo, 18., tisti z bičikletami puodejo že zjutra odkrivat druge naravne lepote (bellezze naturali), te drugi puodejo pa v San Leo. San Marino Za kosilo se ušafajo vsi kupe, an popudan se denejo vsi na pot za se var-nit damu. Za zviedet kiek vič an za se vpisat: Antonello (339 7799442 - 0432 789258). DREKA Dolenja Dreka-Viden Smert noše vasnjanke V Vidnu je 23. junija umerla Rinalda (Romilda) Cicigoi, uduova Zufferli. Bila je Flipova z Laz an se novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 37 evrov • Druge države: 42 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG DSPJ Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicità/Oglaševanje:Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede/ Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Monteccbi 6 Email: advertising@lmedia.it T: +39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20.00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € ■mm** Vidnu, je imiela 86 liet. Nje pogreb je biu par Devici Mariji na Krasu v siboto, 25. junija. Ostala bo v liepem spominu svojih otrok, neviest, navuodu an vsieh tistih, ki so jo poznali an imieli radi. Naj v mieru počiva. SREDNJE je oženila v Masenkovo družino v Dolenjo Dreko, kjer je z možan daržala puno liet ošterijo an butigo. Rinalda an Pasquale sta imiela tri puobe: Sergio, Gianni an Mario, ki je biu maja spet zbran za šindaka dreškega kamuna. Stala je zadost dobro, če je šla an ona votat zanj an je čakala do konca, dokjer nieso za-štiel vse vote. Romilda, ki je živiela v Gniduca / Čedad Žalostna novica Za venčno je zapustila tel sviet Ernesta Bergnach, uduova Stulin. Imiela je 86 liet. Živiela je v Gniduci, dokjer se nie preselila v Čedad, v kraj Grupignano, kjer živi nje sin Sergio. V žalost je pustila njega, neviesto Rosanno, navuode Davida an Stefanio, sestro, kunjade an vso drugo žlah-to. Nje pogreb je biu v saboto, 9. luja, v Grupignane. SPECOGNA DAVID PITTORE EDILE Tinteggiature interne ed esterne Spatolati e decorazioni Ripristini ringhiere e cancelli 333.7980671 Zbuogam, Aurora iz nebes varvi nas Sonce j e močnuo sijalo tisto nediejo. Aurora je bla vesela, zak tata ji j e biu obeču, de popudan jo popeje v pišino. Pišina je bla ta prava, ne previč velika, ne previč gla-boka, an je biu an prestor, kjer uoda je bla še buj nizka, takuo Aurora bi bla mogla placketat brez skarbi. V tisti pišini v Premarja-ge je bluo tisto nediejo, 10. julija, puno judi. Kajšan jev sienci počivu, drugi so v vodi skakal, drugi so se le blizu pišine med sabo menai. Aurora je j ala tatu, de gre h kiosku niek vprašat. On jo je ahtu od deleča. Tu an magnjen Aurora se je zgubila. Ušafal so jo tu uodi. Kuo je tuole ratalo, obe-dan na vie. Tista čičica takuo liepa, takuo simpatik, takuo živa, zaljubljena v nje bratra Cristiana, ki jo je čaku trinajst liet, če do tistega dneva je bla v sarcu nje družine, odkar smo zaviedel, de uoda nan jo je ukradla, jev sarcu vsieh nas. An vsi, pru vsi, bi tiel pomagat mami Silvani, ki je iz Starmice, tatu Valentinu an Cristianu prenest tako žalost, ki na pozna konca. Aurora je bla kumi začela hodit v šuolo, nardila je parvo dementar (osnovno), učila se je na dvojezični v Špietre. Bla je pridna an ponosna, orgoljožasta na kar se je bla navadla. Na špietarski šuoli so jo vsi imiel radi, vsi se zmisle-jo na nje liep nasmieh, na nje pozdrav zjutra, kar je stopila čez prag. Samuo no lieto je hodila gor, pa je pustila veliko praznino. Aurora, takuo ki ti je tuoj brat pred vsiem parporočiu, iz nebes pomagi mami Silvani, tatu Valentinu, Cristianu, vsi toji žlahti an vsiem tistim, ki so te poznal, prenest vse tuole. Zbuogam, zvezdica. r GLOBOKO PRIZADETI OB TRAGIČNI IZGUBI NAŠE UČENKE AURORE IZREKAMO DRUŽINI OBČUTENO SOŽALJE Vsi z dvojezične šole Cai - Sottosezione Val Natisone domenica 24 luglio MONTE MANGART Alpi Giulie Difficoltà: Escursionisti esperti per la via normale, Escursionisti Esperti Attrezzati per la via attrezzata slovena Dislivello in salita e tempo di percorrenza: 650 metri in 2,30 ore circa Equipaggiamento: Piccozza per la via normale, attrezzatura da ferrata per la via slovena Ritrovo e partenza: Ore 6.30 da San Pietro (piazzale delle scuole) Informazioni: Maurizio (339 2061954) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all’uscita (0432 726056 orario ufficio) sabato 30 e domenica 31 luglio VALLE AURINA Difficoltà: Itinerari adatti per escursionisti ed escursionisti esperti Informazioni e prenotazioni: Tullio (0432 726245) Per motivi organizzativi e assicurativi gli interessati all’uscita devono co-1 municare la loro partecipazione al più presto possibile. Adna liepa an mlada gospa je šla na križarjenje (crociera) an vsak dan je napisala na nje dnevnik (diario) vse, kar seje zgodilo cieli tiedan. - Pandiejak: donas je adna liepa zornada an sem zapoznala komandanta od velike ladje (nave). - Torak: komandant je šu mimo mene an mi se je posmejau. - Srieda: komandant se je usednu k mene an me objeu. - Četartak: komandant se je usednu k mene an me poljubu. - Petak: komandant mi je jau, de če na grem spat z njim, potopi ladjo. - Sabota: sem rešila od sigurne smarti tritavžint kročeristu! ★ ★ ★ Učitelj ca v dvojezični šoli v Špietre je napravila lekcij on gor mez prislov ‘verjetno’ (avverbio ‘probabilmente’). Potem za viedet, če učenci so prav zastopil, je poprašala, de naj naredejo kajšan primer (esempio). - Marjac, naredi mi ti an primer gor mez prislov verjetno! - Muoj tata telo jutro je luožu skiero na rame an šu v host... verjetno je šu sieč darva! - Dobro, Marjac. Seda pa ti, Perinac! - Včeraj zvečer moja nona je ložla pod paško časopis (gjomal) “Financial Times” an se pobrala du njivo sierka, pa kakor vsi vedo, na zna še adne besiede po angleško... verjetno, deje šla sr... du sie-rak! ★ ★ ★ Perinac je paršu damu iz šuole zlo žalostan. - Ka se ti je zgodilo, Perinac? - ga je poprašala zaskarbjena mat. - Mama, v šuoli se vsi špodielajo, de imam glavo ku an malon! - Nu, nu, otrok muoj, ne stuoj se žalvat za tiste, ti imaš glavo normalno ku vsi otroc! Namest se žalvat, biež du khet an par-nesi mi gor nih deset kilu krompierja. - Ja, mama, an kam ga ložem? - Tu tvoj klabuk! ★ ★ ★ Mirko je parstavu njega motorin k zidu od gostilne an šu notar pit. Nomalo cajta potle, kuje sto-pu na vrata, je zamerku, de so mu ukradli motorin. Vas razburjen je nazaj skoču v gostilno an zaue-ku na vas glas: - Če za deset minutu muoj motorin se na znajde parstavjen k zidu, se parsežem, de naredem ku muoj rartik oča! - Kaje naredu tvoj oča? - Je šu par nogah damu! Sreda, 20. julija 2011 Grande festa con parenti, amici e paesani per il battesimo di Gabriele Gusola nella chiesetta di San Giovanni a Tribil inferiore. In questa bella foto il bimbo è con il papà Paolo, la mamma Simona e la sorellina Giulia % “Karst našega puobčja par svetim Ivane” Kjer sta se bla oženila noni Carmela an Vigjac “Sta napisal, de za svet Ivan v Dolenjim Tarbju je biu lietos karst, an de tista liepa cierku je odparta sa-muo za senjam, ankrat na lieto. Ma al vesta, de nie ries? Odkar je paršu v našo faro gaspuod nunac Rinaldo Gerussi, v naši cierkvi je sveta maša ankrat na miesac, naj je liepa ura, naj je slavo vreme!”, takuo so nam jal vasnjani iz Dolenjega Tarb-ja an nas nomalo pokregal. Imajo ražon, an jih zahvale-mo za tuo, pa... pa je tudi ries, de Novi Matajur na more viedet za vse! Je ries, v teli luštni cierkvi, ki stoji gor na bul gor zad za vasjo, je ankrat na miesac maša. An za senjam svetega Ivana je biu lietos doplih karst. Od adnega puobčja smo že publikal fotografijo an napisal novico (glej na zadnjem Novim Matajurju), telekrat publikamo fotografijo od te drugega puobčja. Se kliče Gabriele Gusola. Rodiu se je otuberja lanskega lieta an rase pru lepuo, takuo lepuo, de vsi mislejo, de ima že adno lieto! Varje-jo ga tata Paolo, ki je iz Sči- gle, mama Simona Cova-ceuszach - Kurinjova iz Dolenjega Tarbja. Pomaga jim njih parva čičica, Giulia, ki vošta dopune tri lieta. Za svet Ivan an za tel doplih karst so se potrudil vsi vasnjani, de bo vse na mest: očedli so okuole an okuole cierkve, po stazi, v cierkvi. Zbral so se okuole dvieh mladih družin an kupe z njim se veselil za njih otročiče, zak je nimar buj ried-ko, de tle po naših cierkvah, še posebno tiste, ki so po ho-stieh an senožetih, se karsti! Tisto nediejo v Dolenjim Tarbju, go par svetim Ivana, je bluo pru parjetno za vse. An vsi se troštamo, de tudi življenje Gabrielna an Danielna (te drug puobič okarščen tisti dan), pru takuo od male Giulie, bo teklo po mierni an veseli poti. -----------------Kronaka - “Simone nam je dau veliko sodisfacjon” Vešuolu se je na videnski univerzi Luisa De Faccio iz Ažle an Augusto Picon iz Pikona, ki živta v Dolenji Miersi, se moreta pohvalit, de v družini imata dohtorja. Je njih sin Simone, ki na 11. aprila je na videnski univerzi, na Fakulteti za kmetjistvo (Facoltà di agraria - Scienze e tecnologie alimentari) zaslužu laureo z dobro oceno, 101. Biu je pridan, sa Simone se nie samuo šuo-lu, kar je mu, je tudi dielu. Da je pridan fant, so zastopil an kjer je ušafu dielo, v Gorici: zaviedli so za anj, kar je šele hodu na Univerzo, pa so ga počakal an mu daržal prestor, dokjer nie paršu h koncu s študjami. Zlo veseli za njega laureo so mama an tata, sestra Claudia (tudi ona se šuola na videnski univerzi), strici Roberto an Ivano, an še posebno nona Elena iz Ažle. Bravo Simone! Želmo ti puno sreče tudi za napri! Papà Augusto Picon, mamma Luisa De Faccio e la sorella Claudia festeggiano il neo laureato della famiglia, Simone, dottore in Scienze e tecnologie alimentari Kosca: šesta nedieja an obhajilo V nediejo, 29. maja je biu v Kosci senjam. “Šesta nedieja” mu pravejo. An lietos pru na tel dan so ble parve svete obhajila od otruok tele fare. Pred utarjam, kupe z gaspuodam nuncam so bli štier otroc: Arianna Tomasetig - Gomatova iz Dolenje Kosce, Enrico Oviszach - Arneju iz Puoštaka, Miki Cesnich - hiše Gju-ditne iz Dolenje Kosce an Stjepan Mijatovič iz Dolenje Kosce. Stjepan živi z njega družino, ki je paršla tle h nam taz Hrvaške, v Pečenovi hiši. Par maš so molil po italijansko, sloviensko an po hrvaško. Oglasil so se tudi frišni glasuovi otruok tele fare, ki so zapiel kupe s te velikimi, ki po navadi piejejo par andoh-tah v kožiški cierkvi. Bluo je ganljivo, komovent. Kobilja glava DREŠKA GUBANCA delavnica - laboratorio V Kosci je biu velik senjam, šli so tudi na precesijo. Za telo parložnost so vasnjani lepuo očedli an oflokal vso vas Anpi Valli del Natisone Viaggio ad Auschwitz - Birkenau con visita a Bratislava e Cracovia dal 19 al 22 agosto Planinska družina Benečije Romanje treh Slovenij na svete Višarje nedieja, 7. avgusta izlet z avtobusom in za tiste, ki želijo, par nogah ob 6.00 zbirališče v Špietru (sriednje šuole), ob 6.15 odhod proti Kobaridu, čez Predel do Mrzle vode (Rio freddo), od tu po želji ali peš (parbližno tri ure hoje) ali z avtobusom do Zabnic in z žičnico do svetih Višarij Vpis. : (15 € člani, 17 €ne člani, prevoz): Joško 328 4713118 PROGRAMMA venerdì 19 - partenza da S. Pietro al Natisone, visita della città e pernottamento a Bratislava; sabato 20 e domenica 21 - Cracovia e dintorni (con pernottamento a Cracovia): visita della città, delle miniere del sale di Wielizcka, del campo di concentramento di Auschwitz - Birkenau; lunedì 22 - viaggio di rientro con sosta a Czestochowa Info: Daniele 0432 727557 (ore serali), Sandra 334 7453580 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 24. JULIJA Agip Čedad (na poti proti Vidnu) Trinko (Dreka) sibota, 6. vošta, od 9. do 16. ure Kuo napravt gubanco, te pravo! Come preparare la gubana secondo tradizione Info: 0432 729466, kobiljaglava@yahoo.it ^pis@ta^e^zacajtam^ I posti sono limitati, prenotatevi per tempo Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 22. DO 28. JULIJA Čedad (Minisini) 0432 731264 - Neme 790016 S. Giovanni 756035 - Tavorjana 715828 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Povoletto: do 24. julija - Srednje: od 25. do 31. julija Rožac: do 31. julija - Prapotno: do 31. julija