Generalni direktor tov. Vladimir Logar petdesetletnik Dvajsetega decembra bo naš generalni direktor Vladimir Logar izpolnil 50 let. Ob njegovem jubileju mu iskreno želimo mnogo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva ter obilo poslovnih uspehov v korist združenega podjetja Iskra. Delovni kolektiv ZP ISKRA V prostorih kluba poslancev v Ljubljani SRS so 15. t. m. podelili nagrade »Dr. Vratislava Bedjaniča« (letos prvič) )petim avtorjem: za doktorsko dizertacijo Branislavi Drašenovič in Albertu Čebulju ter za diplomsko delo Tadeju Mateljanu, Suadu Alagiču, Bojanu Podlesniku in Stjepanu Dobreniču. Prihodnjič podrobneje o tem »USMERNIKI« NOVO MESTO Utrditev ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ v specializiram proizvodnji Kot smo svojčas poročali je v Iskrini tovarni usmernikov Novo mesto iz zdravstvenih razlogov odstopil direktor tovarne tov. Filip Rome. Na podlagi razpisa je DS imenoval novega direktorja in sicer dipl. inž. Emila Ogrinca, s katerim je imel naš sodelavec naslednji razgovor: Kakšno je sedanje stanje tovarne, organiziranost in kakšen je kadrovski sestav? S tretje seje DS združenega podjetja Kranj, 10. decembra — Na 3. seji DS ZP, ‘ki jo je vodil predsednik DS inž. Zdravko Tekavec, je bilo navzočih 34 od 52 voljenih članov DS in 16 gostov. Dnevni red je obsegal 7 točk in sicer: 1. Poslovno poročilo ZP; 2. Predlog o sporazumni iz,ločit vi organizacije RIZ Zagreb iz Iskra Kranj; 3. Pregled neiz-vršenih sklepov organov upravljanja ZP; 4. Program dela organov upravljanja in izvršilnih organov; 5. Imenovanje komisije za imenovanje direktorja kranjske tovarne; 6. Imenovanje novega člana v odbor začasne uprave tovarne »Orodjarna« Ljubljana; 7. Razno. Razprava na 9-mesečno poslovno poročilo, ki smo ga objavili v prejšnji številki, se je predvsem dotikala perečega problema prekomernega zaposlovanja, čeprav so bile na ta pojav organizacije že večkrat opozorjene. Tudi ponovno naraščanje nelikvidnosti in zalog je čedalje bolj zaskrbljujoče. Na področju zunanje-trgovinske bilance ni zaznamovati pozitivnih spre- memb. DS je sprejel zadevne sklepe, ki so v celoti objavljeni na 7. strani glasila. V drugi točki dnevnega reda je DS sprejel na znanje predlog odbora za poslovno politiko ZP, UO in DS RIZ o sporazumni izločitvi organizacije Iskra — RIZ Zagreb iz Združenega podjetje Iskra Kranj. DS je imenoval zadevno komisijo za razdelitev premoženja, nakar bo po referendumu v RIZ Zagreb DS ZP še ta mesec dokončno odločal o izločitvi. (Zadevni sklep je objavljen na 7. strani). V nadaljevanju je DS sprejel na znanje pregled neizvr-šenih sklepov in njihov program dela, za to mandatno dobo do aprila 1971; pripomb ni bilo. DS je imenoval tudi komisijo za razpis in komisijo za primopredajo poslov direktorja kranjske tovarne (sklep in imena komisij so objavljeni na 7. strani), ker je sedanji direktor Boris Kryštufek iz zdravstvenih razlogov in na lastno željo raz- rešen delovnega mesta direktorja te organizacije. V odbor za začasno upravo tovarne orodja v Ljubljani je bil imenovan tov. Peter Durjava, vodja komercialnega sektorja v tej tovarni, ker dosedanji član tovariš Tone Urh ni več zaposlen v tej organizaciji. Ob koncu seje je ■DS ZP imenoval komisijo za imenovanje direktorja Centra za avtomatsko obdelavo podatkov v Ljubljani. DS ZP je imel v programu dnevnega reda tudi razpravo o kadrovski politiki v ZP Iskra, ki pa je odpadla iz razloga, ker bo to vprašanje pred tem obravnaval še sindikalni odbor ZP in zavzel določena stališča. ABC Pripomba: Na podlagi sklepa DS ZP sta generalni direktor ZP in glavni direktor RIZ dala skupno izjavo o sporazumni izločitvi organizacije Iskra RIZ Zagreb iz Združenega podjetja Iskra Kranj, in to za interne in zunanje časopise. Naše glasilo objavlja izjavo v tej številki na drugi strani. Tovarna Iskra — »Usmerniki« v Novem mestu je poslovala precej let nazaj pa vse do letos v skoraj enakem obsegu realizacije. Temu je bila prilagojena tudi sama organizacija tovarne, saj je imela le tri sektorje. Pretežni del dejavnosti je odpadel na tehnični sektor, ki je združeval vse tehniške faze od tekočega razvoja, priprave dela, nabave, planiranja, proizvodnje same in kontrole. Pri vsem tem je tovarna imela nekaj več ka- Novi direktor Iskrine tovarne usmernikov v Novem mestu, dipl. inž. Emil Ogrinc dra s srednjo strokovno izobrazbo, visoko izobrazbo pa je imel le en član kolektiva. Očitno je bilo, da v tej obliki organizacije in tem kadrovskem sestavu tovarna ne bi mogla slediti vedno večjim zahtevam tržišča po kvantiteti in kvaliteti, kaj šele da bi si mogla postaviti kakšne perspektivne plane za izvoz. Zato smo si zastavili že za prvo nalogo izpopolnitev organizacije in ojačanje kadrovskega sestava — to predvsem na področju tehnologije in integralne kontrolo kvalitete. Hkrati pa si prizadevamo vnesti v tovarno nov aktivni način dela v čimbolj tesni medsebojni povezavi posameznih služb kot tudi med tavamo, ZZA in IC na podlagi smernic uprave ZP Iskra. Smatramo, da bo prednost, ki jo ima tcamsko delo pred starim načinom dela pomagala da bomo hitreje nadoknadili kar je bilo zamujenega. Postopoma bomo začeli vnašati tudi sistem plansko koordiniranega dela. Pripravljamo pa še obdelavo podatkov v okviru CAOP. Kako si zamišljate perspektivni razvoj tovarne in kako boste pridobili strokovni kader? V nadaljnjem obstoju tovarne je vsekakor pomembno, da se utrdi vodilno mesto v specializirani proizvodnji, kar bo v toliko lažje, v 19. DEC. 1970 L IX. ŠT. 46. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - INDU-»TRIJE ZA ELEKTROMEHAN1KO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ »Avtomatika« Ljubljana - Pržan Gospodarski plan za leto 1971 Bogat dnevni red seje sindikalnega odbora ZP Pri določanju koncepta poslovne politike za leto 1971 smo upoštevali predvsem dva faktorja, ki nam omogočata najugodnejše izkoriščanje obstoječih kapacitet za doseganje postavljenih ciljev. Prvi princip, ki je vplival na sestavitev plana proizvodnje, stroškov in dobička je tržni princip. Pri planiranju smo predvsem predvideli proizvodnjo že s pogodbami, prodanih artiklov v letu 1971. Drugi princip je maksimalno izkoriščanje obstoječih kapacitet v skladu s finančnimi možnostmi za preskrbo re-promateriala z upoštevanjem novih investicijskih zmogljivosti, ki bodo med letom na to vplivale. Pri uresničevanju teh ciljev smo se opirali na rezultate, ki so bili doseženi v preteklem letu in na tendence, ki so se že v tem obdobju pokazale kot stimulans. Mislimo predvsem na, stabilizacijo obstoječega proizvodnega programa, konsolidacijo vseh dejavnikov in zmanjšanje vseh negativnih vplivov, predvsem internih. Gospodarsi plan predvideva rast proizvodnje v primerjavi v 1970 letu za 30%. Ta porast bo spremljalo le minimalno povečanje delavcev (1%), in je odraz boljšega izkoriščanja obstoječih kapacitet z maksimalnim zmanjšanjem zastojev v proizvodnji. Glede na, navedene elemente je planiranje proizvodnje zajelo vse elemente iz proizvodnega programa razen visokofrekvenčnih elementov, ki jih v letu 1971 ne bomo proizvajali za prodajo, temveč le za interno uporabo. Tja štejemo; gramofonske šasije. gramofonske kovčke v več izvedbah, televizijske sprejemnike v dveh izvedbah, električne brivnike, zvočnike, elektrolitske kondenzatorje. Skupna vrednost proizvodnje znaša 109.715.000 dinarjev, in predstavlja 30 % povečanje v primerjavi z realizacijo v letu 1970. V letu 1970 je plan proizvodnje predvideval enako vrednost, vendar zaradi znanih vzrokov to ni bilo doseženo, zato plan za leto 1971 postavljamo v enaki višini kot za leto 1970. Od tega je predvidena prodaja blaga za široko potrošnjo v domovini, izvoz pa bo znašal 1,000.000 USA J, in sicer za dele električnih brivnikov in elementov. Formiranje celotnega do* hodka je pogojeno le na osnove plana proizvodnje in uslug, ker praktično zaloge na to ne morejo vplivati. Ravno zaradi upoštevanja tržnega principa zaloge na začet? ku leta, kakor tudi na koncu ne predstavljajo faktor, ki bi lahko spremenil višino celotnega dohodka. Zato predvidevamo, da bomo celotno proizvodnjo prodali. Po tako formiranem celotnem dohodku smo delitveno razmerje postavili takole: porabljena sredstva 74 % in dohodek 26 %, dohodek pa je razdeljen na 73 % za osebne dohodke, 12 % za sklade in 15 % za zakonske in pogodbene obveznosti. Tudi osebne dohodke smo planirali v enakem razmerju kot v letu 1970. Predvideno je povečanje v celoti, vendar gre za izplačila v enaki višini kot v drugem polletju 1970. leta. Obstajajo realne možnosti povečanja, vendar le v primeru preseganja plana proizvodnje in racionalnejšega koriščenja delovnega časa* Poprečni osebni dohodek na zaposlenega bo po predvidevanjih znašal 1.160.00 dinarjev, kar bi pomenilo, da bi povečanje v primerjavi s preteklim letom znašalo približno 10 %. Vemo, da to povečanje ne krije realno povečanih življenjskih stroškov, vendar nam predvidena sredstva v okviru sedanjih možnosti ne daje pogojey, da bi predvideli več. Z letom 1970 se zaključuje sanacijski program tovarne, tako da bo končno splavala iz težav v preteklosti. Naslednja naloga, ki se postavlja pred kolektiv, je modernizacija delovnih priprav, obogatitev proizvodnega programa širokopotezne branže in vlaganje novih sredstev v razvoj, ki naj zagotovi kolektivu nove možnosti za napredek. V. M. Na svoji zadnji seji, 11. t. m. je sindikalni odbor združenega podjetja Iskra obširneje razpravljal o nadaljnjem programu in rasti. Počitniške skupnosti, o pripombah organizacij k statutu ZP in o kadrovski: politiki v ZP. Povsem razumljivo je, da so posamezne točke dnevnega reda, glede na svojo pomembnost izzvale živahne razprave, preden je sindikalni odbor do vsake izmed njih zavzel svoje stališče in so bili sprejeti konkretni sklepi. Člani, sindikalnega odbora ZP so za razpravo o Počitniški skupnosti predhodno prejeli obsežno gradivo, ki: ga je uprava le-te v ta namen pripravila. V tem gradivu,, ki ga je na seji sindikalnega odbora posebej komentiral upravnik Počitniške skupnosti Franc Hutter, je prikazan program nadaljnjega delovanja in rasti te posebne storitvene enote v ZP. Glede na potrebo, da tako enoto pri tolikšnem številu delavcev imamo in na to; da ji je zato v bodoče treba zagotoviti solid-nejše življenjske in delovne pogoje, je razprava o Počitniški skupnosti že takoj v začetku odklonila možnost, da bi ta dejavnost v Iskri dobila kak drugačen status od sedanjega, le, da pa bi ji vsekakor bilo potrebno zagotoviti boljše pogoje za dfelo. Tako je prevladalo mnenje članov odbora, naj bi počitniška skupnost obdržala svoj dosedanji status in značaj, načelno pa so se tudi 1 vsi prisotni strinjali s programom njenega nadaljnjega razvoja pri. čemer pa naj bi v prihodnjem letu vse organizacije ZP prispevale sredstva za njeno normalnejše poslovanje. Razprava se je precej zadržala tudi ob našem počitniškem domu na Bledu, ki doslej ni pokazal prave rentabilnosti. Treba bi ga bilo ustrezno urediti, da bi uspešneje koristil bodisi za počitniške namene, ali pa. za druge, ki bi omogočili ekonomsko poslovanje, v na' sprotnem primeru pa bi ga kazalo odprodati najboljšemu ponudniku in s temi sredstvi zastaviti izgradnjo novih, potrebnih počitniških zmogljivosti nekje ob morju, za kar je. v naših kolektivih spričo omejenih možnosti v. domu v Poreču in kampu na Dugem otoku, prav gotovo koristneje, čeprav zvezano s potrebo po precejšnjih finančnih sredstvih. Prav tako. živahna je bila tudi razprava sindikalnega odbora o pripombah k novemu statutu ZP Iskra. Pre- obširen bi bil ta zapis, če bi v njem hoteli našteti dolgo vrsto pripomb, zato tu le o nekaterih. Zlasti je bilo na seji sindikalnega odbora ZP poudarjeno; naj bi po novem statutu imel generalni direktor ZP večje pristojnosti in odgovornosti, vsi vodilni šefi sektorjev naj bi bili podvrženi reelekciji, man-keting naj bi ostal v Iskra Commerce,o- osnutku novega statuta, ki naj bi vseboval prispele pripombe, naj bi razpravljale tudi še politične organizacije, dati pa bi bi lb treba tudi odgovor, zakaj; nekatere izmed pripomb v osnutku niso bile upoštevane. Odbor za poslovno p® litiko ZP naj bi sestavljali direktorji vseh organizaciji nujno pa je treba formirati odbora za informiranje ia kadrovske zadeve, prav tako pa naj bi o pripombah, ki niso vsebovane v statutu; razpravljal še širši politični aktiv, medtem ko naj bi DS ZP razpravljal le o osnovnih vprašanjih. Tudi za razpravo o kadrovski politiki v ZP je bilo pripravljeno izčrpno gradivo; razprava sama pa se je spričo naših potreb po VS kadra v organizacijah opredelila za krajši pripravniški staž, na fakultetah naj bi uvedli mentorje, kar bi študentom nedvomno pomagalo, da bi se prej in bolje že med študijem spoznali z Iskro, tudi bi se Iskra morala v tem pogledu tesneje povezati z univerzo. Sindikalni odbor je podprl gradivo o kadrovski politiki in priporoča za to odgovornim, naj si prizadevajo v gradivu predvidene ukrepe za izboljšanje vprašanja VS kadra čimbolja uresničiti- Ustrezno politik® pa je vsekakor treba voditi tudi do vseh tistih, starejšilt-Iskrašev, ki sicer zasedaj® pomembnejše položaje v organizacijah in imajo izkušnje, ne pa ustreznih kvalifikacij. Sindikalni odbor sc je končno strinjal v načelu z organizacijo proslave 25-Ietr-nice Iskre in obletnice delavskega samoupravljanja. V ta. namen naj bi bil imenovan pripravljalni odbor, kazala pa bi morda to proslavo povezati s 4. julijem, dnevom borca in dnevom Iskre. ¡DOPISUJTE | iv ISKROri _____________________i ♦♦ Predsednik Tito H je predlagal jj spremembe j| v zvezni ustavi 8 a ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ Poslancem zvezne skupščine so 14. t. m. posredovali predlog predsednika republike Tita za nekatere spremembe v zvezni ustavi. Predsednik Tito predlaga, naj se uvede predsedstvo SFRJ kot samostojni ustavni organ federacije. Predsedstvo naj bi sestavljalo enako število predstavnikov iz vsake republike in enako število predstavnikov pokrajin. Funkcije, ki po dosedanji ustavi pripadajo predsedhiku republike naj bi prevzelo predsedstvo SFRJ, razen tega pa naj bi skrbelo tudi še za. politične in zakonodajne pobude ter bi predlagalo ukrepe in sklepe, ki se nanašajo na odnose med republikami in pokrajinami; na narodno obrambo in zunanjo politiko. Pravice in dolžnosti, kakor tudi položaj zvezne skupščine se s tam ne bi spremenile, zvezni izvršni svet pa bi ostal kolegijski izvršni organ, odgovoren zvezni skupščini. Po tem predlogu bi; imela federacija naslednje funkcije: obrambo neodvisnosti in boj za mir na svetu na osnovi politike neuvrščenosti, enotnost samoupravnega socialističnega sistema in enotno tržišče. Zvezna skupščina bo v. prihodnjem obdobju določila način dela za proučitev predlaganih sprememb zvezne ustave in za pripravo besedila osnutka, spremenjene ustave. Predlaganih sprememb je dolga vrsta, vendar je prav za gospodarstvo najpomembnejša ta; Spremembe v funkcijah federacije, zlasti pa na gospodarskem področju naj. omogočijo, da se bodo delovne organizacije, občine, pokrajine in republike nadalje gospodarsko osamosvajale in, da bo postal njihov samoupravni položaj doslednejši, prav tako pa prispevajo k širjenju možnosti za nadalnje razvijanje in- krepitev vseh oblik svobodnega samoupravnega povezovanja delovnih ljudi. ♦♦ ♦♦ «« :: :: ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ :: ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ --------------»Sprejemniki« Sežana------- Rezultati 9-mesečnega poslovanja Počasi toda uporno se uveljavlja naša tovarna v Sežani kot koristen član v ZP ISKRA Primerjava rezultatov gospodarjenja v prvih treh kvartalih z rezultati iz 1968 in 1969 nam kaže povečanje proizvodnje z indeksi 240 nasproti 1968 letu ter 163 nasproti 1969 letu. Finančni uspeh je končno prekinil zastrašujoče izgube, saj so v tovarni konec devetega meseca v letu 1968 zabeležili 5,24 milijonov novih din izgube, ¡leta 1969, vključno s preneše-mo izgubo 2,33 milijona izgu-■ibe, v letošnjem letu pa nam jje uspelo ustvariti 1,52 milijona ostanka dohodka za sklade. Najbolj ohrabrujoče pa je dejstvo, da v tovarni ne •.zastajajo več gotovi izdelki, •niti se ne kopičijo pri Iskra Gommerce, pač pa jih sproti pošiljajo v vse predele Jugoslavije. Pri vsem tem pa smo uspeli značajno povečati produktivnost in prek nje tudi osebne dohodke zaposlenih v tovarni. Vse to govori o novi miselnosti, ki je končno ¡prestopila tudi prag sežanske tovarne. PLASMAN RADIJSKIH «PREJEMNIKOV TER TV STABILIZATORJEV •S selekcijo programa m uspešno oceno, kateri sprejemniki so tržno sposobni, je tovarna prek IV. sektorja IC zelo uspešno reagirala na tržne zahteve jugoslovanskega gospodarstva. Tu moramo poudariti, da taka ocena izhaja iz rezultatov reorganiziranega dela v I. C. in »posluha« tovarne zahtevam specifičnosti trga. Tovarna je na ta način vse tri kvartale le s težavo sledila ekspanzijskim zahtevam po sprejemnikih iz družine »Portorož« in komaj zadovoljevala »agresivnosti« prodajne grupe IC. Medtem ko je '1. 1969. v prvih treh kvartalih uspelo plasirati za ¡28,73 milijonov dinarjev gotovih izdelkov, je bilo prodano letos v istem obdobju že za 46,13 milijonov novih dinarjev izdelkov. PROIZVODNJA Zelo smelo določen plan proizvodnje v letu 1970, je predvideval povečanje proiz- DOPISNIKI čimprej nam pošljite poročila o enajstme-sečni proizvodnji! vodnje nasproti lanskemu letu z nenormalnim porastom, saj je index povečanja znašal 142. V prvem kvartalu je isti komaj dosežen, z nadaljevanjem urejanja organizacije Kumulativno nam je torej uspelo realizirati postavljeni plan konec tretjega kvartala s 112,21 °/o. Tu moramo poudariti, da tovarna ni dimenzionirana za tolikšen promet robe — in dnevno ¡proizvodnjo skladiščimo prav povsod — celo na dvorišču! Ne pretiravamo, .če povemo, da je tovarna bolj podobna mravljišču kot pravi tovarni. Prevzem opravljamo po hodnikih, v proizvodnih prostorih pa se dvigajo skladovnice sprejemnikov do 4 m višine, kar nam ni šteti za vzor, pač pa kaže le stisko v prostoru. ZAPOSLOVANJE Z letnim planom smo planirali poostritev normo in predvideli minimalno povečanje zaposlovanja. Kljub navedenemu povečanju proizvodnje, je bilo planirano povečanje od 351 zaposlenih v 1968 letu ter 347 zaposlenih v 1969 letu na 365 zaposlenih v letu 1970. Število zaposlenih v poprečju prvih treh kvartalov je doseglo 355, kjer moramo navesti, da smo zaposlovali predvsem le v neposredni proizvodnji in to novo delovno silo, ki je bila predhodno testirana za to vrsto proizvodnje. Seveda tudi naša tovarna še vedno boluje od latentne nezasedenosti delovnih mest -z visoko izobrazbo kljub stalnim naporom za pridobitev ustreznega strokovnega kadra, ki bi tudi z delom opravičil po naši oceni kar ustrezne osebne dohodke. OSEBNI DOHODKI Slabo gospodarjenje v preteklih letih je zapustilo tovarni tudi dediščino izredno nizkih poprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega. Tako je poprečje znašalo v 1968. letu 53.100 starih dinarjev, v 1969 letu 61.700 st. din, letos planiranih 75.000 dinarjev pa dela nam je uspelo koncem 9. meseca plan preseči in ostvariti porast proizvodnje z indeksom 163. Po mesecih nam je uspelo realizirati program takole: smo uspeli celo ipreseči in je bilo tdko izplačano poprečno •83.500 st. din mesečno v prvih devetih mesecih letošnjega leta. ¡Isto izplačilo je dovoljeval preseženi planirani dohodek tovarne z ¡indeksom 119,5, medtem ko so bili osebni dohodki izplačani z indeksom 118,3 nasproti planiranemu osebnemu dohodku. Dograjevanje pravilnikov o normah in o delitvi osebnega dohodka, je tako v dobrem letu omogočilo, vsakemu zaposlenemu v 'tovarni, da si je praktično sam krojil svoj dohodek, le in samo na osnovi preseganja realizacije plana proizvodnje. Seveda tu ni malo težav, saj nam v zadnjem obdobju v dohodek tovarne že resno segajo povečani materialni stroški, zaradi poznanih nenormalnih podražitev reprodukcijskega materiala. OBRATNA SREDSTVA Poznani izrek trdi, da si reven gospodar le s težavo opomore po dolgi suši, velja tudi za našo tovarno, predvsem v pogledu obratnih sredstev. Tovarna razpolaga z vsega okrog 8220:000 din obratnih sredstev, medtem ko so poprečni viri znašali 9,996.000 N din. Tako stanje traja že vsa zadnja tri leta in si tovarna ni mogla pridobiti dodatnih prepotrebnih kreditov za tak porast proizvodnje (I = 163), saj je tovarna šele na poti h kreditni sposobnosti, glede na to, da so izgube v preteklem obdobju onemogočile kakršnokoli konsolidacijo tovarne na področju obratnih sredstev. Obveznosti do dobaviteljev ter terjatve do kupcev, beležijo stalen porast spričo povečanja proizvodnje in vse slabše likvidnosti v gospodarstvu. Stanje dobaviteljev in kupcev prikazujemo po kvartalih v 1000 N din. s tem, da se je stanje konec X. meseca nekoliko popravilo in sicer: kupci: 14.796 — dobavitelji: 10.791. Glede koeficienta kroženja obratnih sredstev pa lahko navedemo, da smo na tem področju storili največ in se povzpeli na vrh primerjalne tabele znotraj ZP. Dosegli smo koeficient obračanja pri zalogah reprodukcijskega materiala 6,62, zaloge nedovršene proizvodnje smo »zasukali« kar 34,58-krat. Poprečne terjatve 3,15-krat in tako dosegli skupni koeficient obračanja 2,02. Na to nas silijo pogoji, organizacije odnosno tovarne v ZP ISKRA. V teku obstoja članstva RIZ v ZP ISKRA je razumljivo prihajalo tudi do raznih problemov, ki pa so se poskušali obojestransko sporazumno reševati. S 1. 1. 1969 je ZP ISKRA z ustreznimi sklepi organov upravljanja ZP in v soglasju velike večine vseh organizacij ZP, sklenilo, da me konstituira subsidiarne odgovornosti za obveznosti med organizacijami ZP, kakor tudi organizacijami in ZP. Ta odprava subsidiarne odgovornosti je prenesla skrb za ekonomsko perspektivo vsake organizacije ¡primarno na organizacije same, katere so ob vsakodnevnem močnejšem delovanju tržnih zakonitosti, vključevanja v mednarodno delitev dela, sanacije posameznih organizacij, zahtevale celo vrsto samoiniciativnih posegov posameznih organizacij, pri čemer pa je seveda prihajalo do problemov programske politike. Nadalje je tudi pomanjkanje sredstev v okviru posameznih organizacij, katere I so sicer pokazale dobro vo- v katerih tovarna posluje, saj smo prepričani, da bomo z malimi obratnimi sredstvi samo na ta način prebrodili težave, ki nastopajo pri tako naglem povečavanju proizvodnega programa. Zavedamo se tudi tega, da smo specifična montažna tovarna, ki mora dosegati še večje koeficiente, če želi »izpolniti« nekaj več dohodka iz tovrstne dejavnosti. FINANČNI USPEHI V prvem 'kvartalu tovarna ni dosegla planiranega ostanka dohodka, saj je še vse tri (Dalje na 6. strani) ISKRA kmalu razčistili. Posledica vsega tega je, da določene organizacije v ZP ISKRA stopajo z organizacijo RIZ v -konkurenčno borbo na tržišču. Taka situacija se bo nadaljevala in bi ogrožala že pridobljene pozitivne rezultate prizadetih organizacij, ustvarila konflikte in ¡nezdrave situacije in položaj veliko bolj poslabšala, kot pa v primeru, če je RIZ izven ZP ISKRA, kot samostojno podjetje. Tako sta se ZP ISKRA in organizacija ISKRA — RIZ Zagreb sporazumela, da se organizacija ISKRA — RIZ Zagreb sporazumno izloči iz sestava ZP ISKRA KRANJ. Oba partnerja pa sta mnenja, da je v korist obeh, da še -naprej v raznih oblikah poslovno-tehnično sodelujeta na tistih področjih, kjer imata skupni ekonomski interas. Generalni direktor ZP Iskra Kranj Vladimir Logar, dipl. oec. Glavni direktor Iskra RIZ Zagreb Kosta Bojič, dipl. ing. Kupci Dobavitelji Konec III. meseca 12.227 7.766 Konec VI. meseca 16.020 10.787 Konec IX. meseca 16.700 13.575, Realizacija Indeks Mesec Plan 1970 1969 197C Plan,'Real. 70 70/69 Januar 3.583 4.322 3.604 100,55 83 Februar 4.779 1.628 4.629 96,90 236 Marec 5.103 2.527 5.033 98,64 199 April 4.577 3.699 5217 113,95 141 Maj 4.723 3.667 5.723 12120 156 Junij 5207 3.048 5.705 309 ¡45 187 Julij 2244 1.214 2.522 112,33 208 •Avgust 5.394 3:853 6.794 125,93 176 September 5.549 4.428 .6.923 124,74 156 Kumulativa % 41.159 28.369 46.130 11221 163 Skupni izjavi ZP Iskra Kranj in iskra RIZ Zagreb Podjetje RIZ Zagreb se je dne I. 7. 1968 pripojilo k ZP ISKRA KRANJ. Že pred integracijo je med ZP ISKRA KRANJ in podjetjem RIZ Zagreb obstajala pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju. Ta integracija je temeljila na -še bolj ozkem proizvodno-tehničnem in ekonomskem povezovanju med ZP ISKRO in tedaj samostojnim podjetjem RIZ Zagreb. V svojem članstvu v ZP ISKRA je organizacija RIZ doživela določen napredek, enako kot ostale organizacije v ZP ISKRA. Tako se je v RIZ povečal obseg proizvodnje, dohodka, kot tudi osebnih dohodkov, kar tudi v glavnem drži za ostale ljo za reševanje teh ¡problemov, onemogočalo razčiščevanje proizvodne problematike in to zlasti na področju programa, ki se je pokrival že pred integracijo. Za njihovo razmejitev ;in specializacijo bi bila potrebna znatna investicijska sredstva, prestavitev določene vrste ljudi iz ene lokacije v drago, kar vse, zlasti pa zaradi pomanjkanja sredstev, ne bi brlo možno izvršiti 'V kratkem roku. Tudi v bodoče bo še vsekakor obstajalo pomanjkanje sredstev za razne investicijske dejavnosti, zato ne obstajajo realni izgledi, da bi sc programi med organizacijo RIZ in ostalimi organizacijami znotraj ZP Iskra Commerce Montaža usmerniških naprav za telefonijo Nadaljnja avtomatizacija in plan razvoja PTT predvideva kapacitete rajonskih in glavnih avtomatskih telefonskih central, za katere bo minimalna kapaciteta usmerniških naprav 1000 A Usmemiška naprava 1750 A, montirana za rajonsko avtomatsko telefonsko centralo Krimski venac — Beograd Politika izobraževanja Kadrovska politika v združenem podjetju Iskra Z razvojem telefonije ter njene proizvodnje v tovarni Elektromehanika — ATN so se paralelno razvijale tudi usmerniške naprave za telefonijo. V času, ko smo dobavljali in montirali manjše avtomatske telefonske centrale za potrebe gospodarstva, železnice m pošte smo dobavljali 8, 15 in 45 A usmernike. Prve večje usmerniške naprave so bile izdelane leta 1962 za potrebe »Projekta B« in PTT Skopje. Z avtomatizacijo jugoslovanskega telefonskega omrežja je proizvodnja Iskre dobavljala telefonske centrale večjih kapacitet, za kar so bile potrebne tudi večje usmerniške naprave 100 in 150 A oziroma 250 in 500 A. Z dobavo in montažo rajonskih ATC Krunski venac in Tošin Bunar v Beogradu, kapacitete 10 do 30.000 priključkov se je pojavila potreba po usmerniških napravah nad 1000 A. Takšna situacija je zahtevala razvoj in proizvodnjo posameznih 250 A enot usmerniških naprav z možnostjo delovanja v grupah od 1000 do 2000 A. Prve te naprave so montirane na RATC Tošin Bunar — Beograd. Nadaljna avtomatizacija in plan razvoja PTT pa predvideva kapacitete rajonskih in glavnih avtomatskih telefonskih central, za katere bo minimalna kapaciteta usmerniških naprav 1000 A. Poleg razvoja in proizvodnje je za takšen program potrebna določena priprava kadra za projektiranje, montažo in vzdrževanje takšnih usmerniških naprav. V zvezi s tem je tehnična služba MONTAŽE ISKRA COMMERCE po daljši pripravi izvedla seminar o napajalnih — usmerniških napravah in sicer za svoje vodje gradilišč in delovodje. Program tega seminarja je zajemal teoretski del — 16 pre-davalnih ur; obdelani so bili stikalni načrti s posebnim poudarkom na delovanje, izvršenimi dopolnitvami, najbolj pogostimi okvarami, načinom lokalizacije in odstranitve napak. Drugi del seminarja je bil enodnevni ogled proizvodnje v Iskrini tovarni usmerniških naprav Novo mesto. Tako je v preteklem tednu imenovano tovarno obiskalo 35 vodij gradilišč in delovodij »Montaže Iskra Commerce«. Po izvršenem ogledu proizvodnje je na sestanku z vodstvom tovarne izvršena izmenjava mnenj, iznešeni so problemi ter predlogi za nadaljnje sodelovanje na tem področju. Istočasno je bilo dogovorjeno, da se pereča vprašanja kar zadevajo montažo in vzdrževanje, kot n. pr. vprašanje kvalitete, tehnične dokumentacije, rezervnih delov za vzdrževanje ter nujna potreba po izdelavi priročnika za projektiranje, brez katerega »Montaža« ne more izdelati montažnih predpisov za montažo in standardizacijo montažnega materiala — rešuje hitreje kot do sedaj. Vodstvo tovarne in »Montaže Iskra Commerce« se je dogovorilo za termin sestanka, kjer bodo razpravljali o ukrepih, ki so potrebni za boljše koordinacijo dela. Direktor »Montaže Iskra Commerce« (IV. nadaljevanje) V prejšnjih sestavkih o kadrovski politiki ZP ISKRA smo obravnavali obstoječe stanje na področju kadrov, pomen strokovnih kadrov za napredek Iskre, politiko štipendiranja, objavili smo tudi predloge sklepov DS ZP v zvezi s kadrovsko politiko Iskre v nadaljnih petih (in še več) letih, v tej številki glasila pa posvečamo nekaj pozornosti politiki izobraževanja za delovno mesto, torej funkciolnalna izobraževanja in izobraževanje za dosego poklica. V objavljenih člankih so bile nakazane potrebe Iskrinih organizacij po strokovnih kadrih, ki so zelo velike, posebno to velja za fakultetno izobražene kadre, da pa na drugi strani naše fakultete nikakor ne dajejo zadovoljivega števila diplomantov. To velja v pretežni meri za ekonomsko, elektro in strojno fakulteto, ki ne morejo zadostiti potrebam slovenskega gospodarstva, katerega samo en del (pa četudi precejšen) predstavlja tudi Iskra. Število naših štipendistov, ki letno diplomirajo na teh fakultetah, je zelo minimalno (ker tudi štipendiramo samo omejeno število študentov), zato Iskri ne preostane druga izbira kot šolati in došolati vse tiste naše mlade sodelavce, ki zasedajo delovna mesta dipl. inženirjev in dipl. ekonomistov, pa te izobrazbe nimajo. Naše področje že vodi razgovore za organizacijo izrednega šolanja strokovnih delavcev iz Iskre na teh fakultetah s prav posebnimi »Iskrinimi razredi«, seveda če bo dovolj interesentov in če bodo naše organizacije tu- di dejansko poslale na tako šolanje svoje mlade strokovne kadre, šolanje bi imelo poseben režim in bi potekalo ob rednem delu in z nekaterimi olajšavami na delovnih mestih. (Tako šolanje ima danes TOMOS za svoje strojnike.) Več o tem bomo pisali po sprejetju Temeljnega pravilnika o izobraževanju, če bo s statutom ZP določeno, da ga sprejme DS ZP — torej spomladi 1971. Takrat nameravamo tudi začeti konkretno akcijo za organizacijo takega izrednega šolanja višjih in visokostrokovnih delavcev, za šolanje delavcev ozkih profilov pa smatramo, da naj se za to organizacije poslužujejo našega šolskega centra Iskra. Menimo, da bomo samo na ta način vsaj deloma zapolnili vrzel, ki jo imamo pri teh kadrih. Kar pa zadeva funkcionalno izobraževanje, torej izobraževanje strokovnih delavcev za potrebe delovnega mesta, pa menimo, da od tega izobraževanja ne more in ne sme biti izvzet nihče! Znanje, ki smo sd ga pridobili v šolah sproti zastareva. tudi pozabljamo, znanost pa nenehno napreduje, in kdor ne napreduje tudi sam, kdor se dnevno ne izobražuje — zaostaja! Ker pa se posameznik ob svojem rednem delu težko temeljito seznanja z najnovejšimi dosežki znanosti, je potrebno, da se v Iskri dogovorimo za tesno sodelovanje z Univerzo v Ljubljani in njenimi fakultetami, Visoko komercialno šolo in gospodarsko zbornico SRS, in naj za vse nivoje ter stroke naših strokovnih delavcev ter za vodilne delavce pripravijo ustrezne seminarje, ki naj se periodično odvijajo. Le-ti naj postanejo stalni sistem našega strokovnega izpopolnjevanja in funkcionalnega izobraževanja. Tu ne mislimo prezreti ne poklicnih delavcev, ne absolventov mojstrske šole, ne srednješolcev in nc diplomantov I. in II. stopnje. Seveda pa vse to brez denarja ne gre. Zato smo predlagali, da v Iskri osnujemo fond za kadre, s katerim bi upravljal odbor za kadre, kolegijski izvršilni organ ZP Iskra. Upamo in želimo, da bi pr» tem uspeli v korist Iskre in vseh zaposlenih. I. S. Pripis: Glede izobraževanja v Iskri so zaželeni prispevki od vseh članov Iskre, ki želijo posredovati svoja mnenja in ideje, s čemer bi pripomogli do čim uspešnejšega načina (organizacijsko in vsebinsko) izobraževanja strokovnih delavcev Iskre. Dopisujte v Iskro Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon: 22-221 Int. 333 Živojin Abramovič Udeleženci seminarja o napajalnih in usmerniških napravah Elektromehanika Kranj Aktivnost slepih delavcev v Iskri Zaposleni slepi delavci so dokazali, da so sposobni s svojim lastnim delom doseči polno življensko zadovoljstvo Danes se ne postavlja več vprašanje ali je treba slepim delavcem omogočiti zaposlitev, ker nam je jasno, da na ustreznem delavnem mestu ustvarjajo isto vrednost kot zdravi delavci. Zaposleni slepi delavci so že dokazali, da so sposobni s svojim lastnim delom doseči polno življenjsko zadovoljstvo, ker sami vodijo skrb o življenjskih potrebah sebe is so ekonomsko neodvisni. Vsak slepi delavec želi biti v aktivni dobi zaposlen in si «am ustvarjati sredstva za življenje. Število slepih se je v Sloveniji dvignilo na število Stefan Hudolin 1700. Od tega števila je približno 300 zaposlenih. Na Gorenjskem je včlanjenih v društvo slepih 299 oseb, od tega je 73 oseb zaposlenih. V tovarni ISKRA Kranj je zaposlenih 13 slepih delavcev. Lahko jim izrečemo vso pohvalo za marljivost in vestnost pri delu. Slepemu delavcu moramo zagotoviti le ustrezno delovno mesto in lahko pričakujemo enake ali celo boljše delovne rezultate kot pri zdravih delavcih. Prvi slepi delavec, ki se je zaposlil v naši tovarni leta 1954 je Jože Križaj. Oral je ledino, z vztrajnostjo in priljubljenostjo je utiiral pot možnosti do dela tudi ostalim slepim. Križaj dela na podsestavu vojaškega telefona v obratu ATN. Kot je izjavil, bo že čez 2 leti izpolnil pogoje za starostno upokojitev. Tone Gorenje je v tovarni od leta 1957. Dela na operaciji »naitiskovanje stranic« na jedro ploščatega releja v obratu ATN. Zasluži vso pohvalo za delo, ki ga opravlja. Marija Skumavec je v tovarni od leta 1955. Dela na traku enofaznega števca; zelo spretno uporablja izvijač. Martin Kočevar je v tovarni zaposlen od leta 1958. Vztrajen je in marljiv, opravljal je že več delovnih operacij, sedaj dela na sestavljanju magneta za števec. Martin Polutnik je zaposlen od leta 1960. Dela kot nakladalec sestavnih delov na traku trifaznega števca. Ni imel časa za razgovor, ker trak zahteva stalno fizično in psihično prisotnost. Neverjetno je spreten pri delu. Marjan Zupan, mlad fant, je zaposlen v tovarni od leta 1968. Dela na operaciji »krivljenje multipla za stikalnike«. Najmlajši Stefan Hudolin je v ISKRI od leta 1969. Dela na vrtanju navojev v kotve v obdelovalnici ATN. Izjavlja, da se je že privadil Marija Skumavec na delo in življenje v tovarni. Tudi ostali slepi delavci, ki jih nismo omenili in na fotografirali so s svojim delom zadovoljni. Želimo in upamo, da bomo lahko tudi v bodoče izrekli našim slepim delavcem samo pohvalne besede. iniiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i § Ob 25. obletnici § l Mnoga odlikovanja, med njimi tudi orden dela s E | katerim je predsednik Tito odlikoval Zvezo slepih H g — kaže, da je bila skrb za slepe aktivna in koristna = g za članstvo. Tudi osnovna organizacija Zveze slepih 3 | Kranj, ki obhaja 25-letnico ustanovitve je dobila že g | vrsto pohval. Uspehi so vidni povsod, pa naj si bo = g to na področju zaposlovanja, socialne zaščite, kul- EE | tumo-prosvetnega ter športnega udejstvovanja, kot 3 | tudi na področju političnega in družbenega življe- = g nja. — Med podjetja, kjer dela največ slepih sodi jg | vsekakor Iskra, ki ima zaposlenih 13 slepih delav- = | cev; njihovi rezultati dela so odraz marljivosti in = g vestnosti, s čemer dokazujejo, da so na ustreznem gg g delovnem mestu sposobni z lastnim delom ustvar- = | jati isto vrednost kot zdravi delavci. Ej i>iiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiuiiuiiiiutiiuiiuiiiuiuuiu Slednjič je tovarna orodja dobila tako težko pričakovan pro-filnl ploščinski brusilni stroj znamke »Jung« z diaformom, dokaj drag vendar v proizvodnji sodobnih orodij nepogrešljiv stroj, na katerem zdaj dela eden izmed naših najboljših smučarjev Jože Blažič. Prihodnjič kaj več o poslovanju tovarne orodja Utrditev v specializirani Naši planinci so (Nadaljevanje s 1. strani) kolikor bo temu v pomoč tradicija tovarne. Zavedamo se, da je cilj tovarne v sklopu ZP Iskra koristiti širši skupnosti, hkrati pa zagotoviti vsem članom kolektiva višji standard. To nam bo porok za dotok delavcev in strokovnjakov, kar bo tudi nujno pri planirani rasti tovarne. Vse to bo zagotovilo boljšo perspektivo Rezultati 9 (Nadaljevanje s 3. strani) mesece potekalo »gašenje« nerentabilnega programa — s »sprejemniki«: »Robert« in »Denis«. Kasneje, z ureditvijo in preusmeritvijo proizvodnih trakov na program sprejem- Stalna rast cen reprodukcijskega materiala nas je prisilila, da smo morali za vsako ceno močno presegati plan, saj smo samo tako, s presežkom dohodka uspeli pokriti povečane materialne stroške. Seveda upravičenost tega le s težavo prikažemo delavcem, saj si žele popraviti dohodke z večjim trudom, ne pa odvajati presežek plana za porast cen materialov in s tem nositi poleg svojih bremen, še težave neurejenosti našega trga s surovinami. tipamo, da bo ostanek dohodka tudi ob koncu poslovnega leta v skladu s planom, saj nam to predstavlja osnovo za uspešno nadaljne delo. Tovarna namreč že od 1963 leta ni uspela ničesar izdvo- in sigurnejšo eksistenco vsem zaposlenim. Ali poznate združeno podjetje Iskra in kaj vas je vodilo, da ste se odločili za to delovno mesto? Razvoj ZP Iskre spremljam že od študentskih let — saj sem bil njen štipendist — prav tako pa je potekalo tudi vse moje službovanje znotraj ZP Iskra, tako da nikov družine »Portorož«, je tovarna uspela doseči planirani ostanek dohodka ter ga celo nekoliko povečati, kljub omenjenim porastom cen reprodukcijskega materiala. Rezultati po kvartalih so bili naslednji: jiti v sklade. Predvidevani ostanek dohodka nas bi okvalificiral kot kreditno sposobno tovarno, s čimer se bomo končno lahko samostojno pojavili pred finančnimi hišami z upravičeno zahtevo po dodatnih finančnih sredstvih in s tem zagotovili možnost realizacije plana za 1972. leto. O finančnih težavah, ki izvirajo iz preteklih let, predvsem pa o problemih pokritja izgub, bi morali naše bralce še podrobneje seznaniti v prihodnje, saj je ta problem velika ovira za tovarno, ki je komaj »shodila« po dolgoletnem bolehanju. Upamo tudi, da bo v okviru ZP končno le prevladala nuja za for- V petek, 11. t. m. je bil v sejni sobi Doma sindikatov v Ljubljani redni letni občni zbor Planinskega društva Iskra. Ob dokaj živahnem in uspešnem enoletnem delovanju naših planincev, bi bilo pričakovati, da se bo vabilu proizvodnji ZP Iskro precej dobro poznam. Ds sem se odločil za to delovno mesto, me je v to gnala notranja dinamika in želja bolj polno zaposliti svoje zmožnosti in sposobnosti. S svojim dedom pa želim v čimvečji meri opravičiti zaupanje delovnega kolektiva in čimveč prispevati k rasti in boljši perspektivi tovarne v sklopu ZP Iskra. miranje branžne povezanosti tovarn, ki proizvajajo tako imenovano »zabavno elektroniko«. PERSPEKTIVE Prepričani smo, da bomo uspeli kumulativno preseči plan z indeksom 114 do konca letošnjega leta, preseči dohodek in doseči planirani ostanek dohodka. 'Uspeli smo končno formirati lasten aplikativen razvoj, ki je na jesenskem sejmu elektronike že prikazal nove tipe sprejemnikov za program 1. 1971. Produktivnost na zaposlenega smo dvignili v letošnjem letu v primerjavi z lanskim istim obdobjem z indeksom: I. kvartal I = 166 II. kvartal I = 148 III. kvartal I = 156 Postavljeno delilno razmerje uspevamo realizirati, s tem pa tudi povečujemo stopnjo izdvajanja dohodka v amortizacijo. Vse gornje nam omogoča sestavo realnega plana za leto 1971, ki naj bi ponovno povečal število izdelkov v primerjavi z letošnjim letom, s čemer si odpiramo ponovne možnosti povečanja produktivnosti na zaposlenega ter s tem tudi višji osebni standard. Stane Pavlin na ta zbor odzvalo veliko več članov, zlasti še, ker se je število članov v tem obdobju dvignilo že na prek 300. Prav skromna udeležba je bila kriva, da se je občni zbor začel tudi z zamudo. Zbrane planince in goste iz nekaterih drugih ljubljanskih planinskih društev je pozdravil predsednik ing. Simon Primožič in po uvodnih izvajanjih predlagal izvolitev delovnega predsedstva, ki je pod vodstvom vernega planinca in gornika inž. Stefana Dolharja nato vodilo zbor, V svojem poročilu o dosedanjem delu in aktivnosti našega Planinskega društva je ing. Simon Primožič navedel vse akcije in aktivnosti društva, katerih za kratko leto od ustanovitve sem in ob skromnih razpoložljivih sredstvih ni bilo malo. Zlasti pomembni sta bili razstava planinske fotografije, ki jo je društvo organiziralo in jo nato skozi vse leto prenašalo po naših delovnih organizacijah znotraj združenega podjetja Iskra, prav tako pa tudi zares množični »naval« naših planincev in planink na vrh Triglava, ki letos menda ni doživel številnejšega obiska od naših planincev. Nagel porast članstva pa je hkrati tudi dokaz o tem, kako prav je bilo v našem kolektivu ustanoviti lastno planinsko društvo, kar se je še posebno odražalo v udeležbi na dosedanjih planinskih izletih. Seveda bi bila ob danih možnostih dejavnost planinskega društva lahko še večja, ko bi v vseh naših organizacijah imeli več taikšnih organizatorjev kot v tovarni elektronskih naprav, ki je med svojimi sodelavci za vpis v planinsko društvo ogrel kar polovico vsega aktivnega članstva društva. Taka aktivnost in požrtvovalnost bo po tovarnah Iskre še bolj potrebna v prihodnje, saj so načrti za delo društva v naslednjem delu še veliko bolj obsežni. Poročilu dosedanjega predsednika v enoletnem delovanju planinskega društva sta sledili še poročili blagajnika in nadzornega odbora. Slednji je skrbno pregledal poslovanje odbora društva, kateremu je nato izrekel raz-rešnico. zborovali Poročila so kljub skromni udeležbi sprožila dokaj živahno razpravo o preteklem in bodočem delu društva. Ing. Primožič, ki se je prvi oglasil k besedi je izreke! zahvalo predvsem Janezu Šilcu, Ivu Razboršku in Marjanu Kralju za prizadevnost pr-i ustanovitvi društva, slednjemu pa za dobro organizacijo izleta na Triglav. Predlagal je tudi, naj bi planinci v prihodnjem letu razvili svoj planinski prapor in podobno kot to delajo tudi v drugih društvih, s pomočjo spominskih žebljičkov na njem skušali zbrati nekaj sredstev, ki bodo društvu nedvomno potrebna, če bo hotelo ob ostalih dohodkih uresničiti dokaj obsežen program izletov in drugih dejavnosti, ki jih nameravajo izvesti v letu 1971. Občni zbor naših planincev so nato pozdravili zastopniki PD PTT, upravnega odbora PZS in PD »Emona«. Prvi je iskreno zaželel tesnejše sodelovanje med obema društvoma tudi na področju planinstva, prav tako kot jd tesno sodelovanje na stre kovnem. Zastopnik PZS je pozdravil organizacijo uspele foto razstave in množični izlet naših planincev, predlagal pa je spričo razdrobljenosti naših kolektivov, naj bi v posameznih organizacijah razvili in utrdili grupe planincev, kar bi nedvomno pomagalo do še večjih uspe hov v prihodnje. Pri nadaljnjem delu planinskega društva naj bi posebno pozornost posvetili mladim sode lavcem in v njih podžgali ljubezen do naših gora. še posebej plodno in mnoge stransko sodelovanje je v svojih izvajanjih predlagala zastopnica PD »Emona«, za kar obstajajo vsi pogoji. Po končani razpravi je bi! izvoljen nov upravni odbor društva, nato pa so se planinci pogovorili o okvirnem programu društva za prihodnje leto in o predračunu sredstev, potrebnih za nje govo uresničitev. Predvideno je, da bo v letu 1971 planinsko društvo Iskra organiziralo osem izletov, vendar bomo o tem, kdaj in kam bodo namenjeni ti izleti obširneje spregovorili kdaj drugič. -C- Ogrinc Emil, dipl. inž. -mesečnega poslovanja v 1000 N din Planirani ost. dohodka Doseženi ost. dohodka Indeks 31. III. 465 274 58 30. VI. 980 1.230 125 31. IX. 1.480 1.528 103 Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ZDRUŽENO PODJETJE SKLEPI 3. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA ZP ISKRA (10. 12. 1970) • DS ZP se strinja, da odpade 3) točka predvidenega dnevnega reda — kadrovska politika v ZP ISKRA — to pa iz razloga, ker bo to točko obravnaval še sindikalni odbor ZP in le-ta zavzel do kadrovske politike v ZP tudi določena politična stališča. • DS ZP zadolžuje odbor za poslovno politiko ZP, da pripravi, do prihodnjega zasedanja DS ZP komentar z analizo zaposlovanja delovne sile za vse organizacije ZP, to pa iz razloga, ker se v poročilu poslovanja ZP ISKRA v času od 1. 1. do 30. 9. 1970 opaža prekomerno zaposlovanje v nekaterih organizacijah ZP. Sklepi, ki jih bo sprejel DS ZP v zvezi s tem, se bodo uporabili pri izdelavi gospodarskih planov organizacij ZP. • DS ZP je obravnaval poročilo o poslovanju ZP ISKRA KRANJ v času od 1. 1. do 30. 9. 1970 z dne 21. 11. 1970, pri čemer ugotavlja, da se slabosti izrečene v sklepu 21) 2. zasedanja DS ZP dne 25. 9. 1970 ob priliki obravnave poročila o poslovanju ZP ISKRA v i. polletju 1970 z dne 27. 8. 1970 kažejo v enaki, oziroma ponekod še v slabši luči in da se praktično nadaljujejo dogajanja v smeri, kot se kažejo z 9-mescčnim poročilom o poslovanju, ter zavzel sledeča stališča: a) DS ZP ponovno naroča vsem delavskim svetom organizacij ZP, da upoštevajo priporočila, ki so bila sprejeta na 2. zasedanju DS ZP dne 25. 9. 1970 pod točko 21), in zahteva od dedavskih svetov organizacij ZP, da pošljejo sklepe in zapisnike DS ZP, ki so jih sprejeli ob priliki obravnave teh sklepov pod točko 21). b) .DS ZP naroča vsem delavskim svetom organizacij ZP, da izdelajo programe poslovanja organizacij v letu 1971 in sprejmejo ustrezne sklepe z upoštevanjem stabilizacijskih ukrepov, sprejetih od strani naših predstavniških organov, družbenopolitičnih skupnosti in političnih organizacij, ter programe dostavijo v pregled Finačno-ra-čunovodskemu področju ZP, le-ta pa v obravnavo delavskemu svetu ZP. c) DS ZP sprejema tudi sklepe odbora za poslovno politiko ZP z dne 4. 12. 1970, ki jih je sprejel ob priliki obravnave poročila o poslovanju ZP ISKRA v času od 1. 1. do 30. 9. 1970, in ki se glase: 1. Prekomerno zaposlovanje še vedno poraja in ohranja sistem ekstenzivnega gospodarjenja, čeprav so bile orga- nizacije ZP na ta pojav že večkrat opozorjene s strani vodstva in samoupravnih organov ZP. 2. Ponovno naraščanje nelikvidnosti in zalog postaja vse bolj zaskrbljujoče, zlasti, ker so take tendence v ZP v tem pogledu dosti močnejše kot sicer v našem celotnem gospodarstvu. 3. Tudi na področju zunanjetrgovinske bilance ZP (uvoz, izvoz) ni zaznati ustreznih pozitivnih sprememb, temveč se stanje per 30. 9. 1970 še bolj poslabšuje. 4. Z vodstvi organizacij ZP, ki ne dosegajo v tričetrtlet-nem obdobju predvidenih planskih proporcev, zlasti s stališča dohodka, naj se prouči možnost ustrezne ugotovitve vzrokov za tako stanje. 5. Finančno - računovodskemu področju ZP se naroča, da pri izdelavi gospodarskega plana za prihodnje leto upošteva razpoložljiva obratna sredstva, spremenjene prilike na tržišču in oceno plasmana za prihodnje leto 1971. 6. Istočasno se naroča Fi-nančno-računovodskemu področju ZP, da pripravi za eno prihodnjih sej odbora za poslovno politiko ZP, analizo oz. pregled, kako poteka odplačevanje starih obveznosti z ozirom na načrt odplačevanja starih obveznosti in kaj se bo iz tega naslova odplačalo. • Delavski svet ZP sprejema na znanje: a) Predlog odbora za poslovno politiko ZP ISKRA z dne 4. 12. 1970 in upravnega odbora ter delavskega sveta RIZ z dne 25. 11. 1970 o sporazumni izločitvi organizacije ISKRA — RIZ Zagreb iz ZP ISKRA KRANJ. b) Sklep delavskega sveta organizacije ISKRA — RIZ Zagreb z dne 25. 11. 1970 o razpisu referenduma za izločitev organizacije ISKRA — RIZ Zagreb iz ZP ISKRA KRANJ. c) DS ZP imenuje komisijo za delitev premoženja v naslednjem sestavu: 1. Delopst Edi, dipl. oec — predsednik; 2. dr. Trost Miroslav — član kot predstavnika ZP ISKRA KRANJ ter 3. Krajina Ferdo, dipl. oec. — član; 4. dr. Mlinarič Miroslav — član kot predstavnika organizacije ISKRA — RIZ Zagreb na predlog te organiazcije. Komisija mora predložiti predlog o delitvi premoženja organom upravljanja ' ZP ISKRA do 20. IZ 1970. č) Delavski svet ZP bo obravnaval predlog o sporazumni izločitvi organizacije ISKRA — RIZ Zagreb iz ZP ISKRA KRANJ in dokončno odločil o izločitvi organizacije ISKRA — RIZ Zagreb iz ZP ISKRA KRANJ na prihodnjem zasedanju. • DS ZP pooblašča generalnega direktorja ZP — tov. Vladimirja Logarja, kot edino pristojnega za dajanje raznih izjav in informacij za notranja in zunanja sredstva informacij glede sporazumne izločitve organizacije ISKRA — RIZ Zagreb iz ZP ISKRA KRANJ. • Prav tako sprejema DS ZP na znanje sklepe odbora za poslovno politiko ZP pod tč. 73) od 1. do 2., ki se glasita: 1. Odbor za poslovno politiko ZP sprejema na znanje predlog o sporazumni izločitvi organizacije RIZ Zagreb iz ZP ISKRA KRANJ z dne 19. 11. 1970 ter nanj nima pripomb. Istočasno sprejema na znanje tudi sklepe delavskega sveta organizacije ISKRA — RIZ Zagreb z dne 25. 11. 1970 o razpisu referenduma za izločitev organizacije ISKRA — RIZ Zagreb iz ZP ISKRA KRANJ. 2. Odbor za poslovno politiko ZP sprejema na znanje sklepe sestanka predstavnikov ZP ISKRA KRANJ in predstavnikov organizacije ISKRA — RIZ ZAGREB z dne 19. 11. 1970 glede postopka o sporazumni izločitvi organizacije ISKRA — RIZ Zagreb iz ZP ISKRA KRANJ in se z njimi strinja. • DS ZP sprejema na znanje pregled neizvršenih sklepov organov upravljanja ZP ISKRA z dne 2. 11. 1970 in nanj nima pripomb. 9 DS ZP sprejema na znanje program dela organov upravljanja in izvršilnih organov ZP ISKRA za to mandatno dobo do aprila 1971 z dne 2. 11. 1970 in nanj nima pripomb. • DS ZP se strinja, da se v komisijo za razpis in komisijo za primopredajo poslov direktorja organizacije ISKRA — Elektromehanika, imenujejo naslednji člani: a) komisija za razpis in imenovanje direktorja: 1. Artič Ljuban, dipl. ing. — ISKRA—COMMERCE; 2. Gantar Pavle, dipl. iur. — Strokovne službe; 3. Slavec Igor — Strokovne službe. b) Komisija za primopredajo poslov: 1. Grčar Alojz, dipl. ing. — Elektromehanika; 2. KoŠnik Janko — Elektromehanika; 3. Pavlin Nace, dipl. iur. — Elektromehanika. Imenovanje komisije za razpis in komisije za primopredajo poslov je potrebno, ker je sedanji direktor tov. Boris Kryštufek na lastno željo iz zdravstvenih razlogov razrešen delovnega mesta direktorja te organizacije. 9 DS ZP imenuje v odbor za začasno upravo ISKRA — Tovarne orodja Ljubljana Stegne namesto dosedanjega člana tov. Urha Jožeta, kate- remu je prenehalo delovno razmerje v tej organizaciji, tov. Durjavo Petra, vodjo komercialnega sektorja ISKRA — Tovarna orodja Ljubljana Stegne. 9 DS ZP imenuje v komisijo za imenovanje direktkor-ja Centra za avtomatsko obdelavo podatkov Ljubljana naslednje delavce: 1. Gorenc ing. Slavko Alojz — Z ZA; 2. Pompe Janko, dipl. oec. — ISKRA — COMMERCE; 3. Regovc Milan, ing. org. — Strokovne službe. ELEKTROMEHANIKA SKLEPI 14. SEJE POSLOVNEGA ODBORA TOVARNE (8. 12. 1970) O Poslovni odbor je obravnaval poročilo o finančnem stanju tovarne v obdobju od 20. oktobra do 6. decembra 1970 in pri tem ugotovil, da je situacija s finančnimi sredstvi, po uveljavitvi stabilizacijskih ukrepov, izredno pereča, ker občutno primanjkuje finančnih sredstev na trgu. Situacijo bi lahko vsaj delno izboljšali z bolj smotrnim naročanjem materiala in s povečano kontrolo dviganja materiala iz carine. V ta namen je PO pooblastil inž. Alojza Grčarja, da vodi pri dviganju materiala iz carine strogo selektivno kontrolo in da se iz carine dviga le tisti material, ki je namenjen za najbolj akumulativne izdelke. • PO je sprejel na znanje poročilo o doseženi proizvodnji v novembru letos. Pro- izvodni plan tovarne je bil v novembru presežen za 6,1 odstotka, vrednost proizvodnje pa znaša 30,204.385 dinarjev. Iz poročila se vidi, da nekateri obrati občutno prekoračujejo svoje plane, kar je deloma posledica nerealnega planiranja proizvodnje, še več pa to, da so nekateri obrati lansirali v proizvodnjo več kot pa bi po gospodarskem planu smeli. ^ PO je bil seznanjen z osnovnimi ekonomskimi smernicami razvoja naše tovarne za obdobje 1971—1975, in se s predloženim kratkoročnim planom razvoja tovarne strinja. PO naroča finančni službi, da na osnovi predloženih smeri razvoja, dela na kratkoročnem planu razvoja za obdobje 1971— 1975, ko bodo znani vsi elementi stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva. Ta plan naj bo tudi osnova za perspektivne ekonomske, organizacijske in proizvodne odločitve. # PO je obravnaval osnutek poslovnika o delu organov upravljanja v tovarni in ga daje v razpravo obratom in službam, ki naj v roku 15 dni pošljejo svoje pripombe ali soglasje tajništvu organov upravljanja. ^ Na predlog finančne službe je PO sprejel sklep, da bo predlog gospodarskega plana tovarne za leto 1971 obravnaval v mesecu januarju. S tem bo finančni službi omogočeno, da v gospodarskem planu upošteva stabilizacijske ukrepe, ki jih bodo zvezni organi sprejeli še letos. ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA, TRŽAŠKA C. 2 9 vabi k sodelovanju nove sodelavce: — diplomiranega inženirja strojništva za konstruiranje precizne mehanike v laserski tehniki. Prednost imajo mlajši inženirji, lahko tudi začetniki; — diplomiranega inženirja elektrotehnika — jaki tok za delo v projektivi naprav za daljinsko upravljanje. Prednost imajo interesenti s prakso v projektiranju ali vzdrževanju naprav v elektrogospodarstvu; — administratorko za splošna administrativna in strojepisna dela v razvojnem oddelku Pogoj: 2 letna administrativna šola ali daljša praksa v administraciji, popolno obvladanje strojepisja, za-željeno vsaj pasivno znanje enega od svetovnih jezikov (nemščina ali angleščina). Interesente prosimo, da pošljejo svoje pismene ponudbe na Organizacijsko-kadrovski oddelek Zavoda za avtomatizacijo, Ljubljana, Tržaška c. 2. Rok za prijavo je 14 dni po tej objavi, sicer pa objava velja do končne zasedbe prostih delovnih mest. O zdravstvenem varstvu, pokojninskem In invalidskem zavarovanju Socialni delavci so zborovali Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS, Višja šola socialnih delavcev in Zveza društev socialnih delavcev Slovenije sta sklicala na iniciativo oz. željo socialnih delavcev celodnevni posvet o problematiki zdravstvenega varstva in pokojninskem zavarovanju. Tov. Zora Tomič članica Izvršnega sveta Slovenije je govorila o novih sistemskih zasnovah zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva, tov. Erna Podbregar tajnik komisije Skupščine SR Slovenije za proučitev zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa je govorila o nekaterih poglavitnih spremembah v sistemu invalidsko pokojninskega zavarovanja. Silvestrovanje na Bledu Tudi letos organiziramo tradicionalno zabavo s plesom v počitniškem domu ISKRE na Bledu. Cena za posameznika 100 Nin — Miza bogato obložena — Glasba enaka kot lansko leto (magnetofon in plošče) — Vabimo zaključene družbe — Prijave sprejemamo do zasedbe 50 oseb — Pričetek slavnosti in večerje ob 20. uri — Prenočišča zaračunamo posebej. Prijave sprejemamo direktno na tel. št. 064-77-327 Bled od 8. do 9. ure zjutraj do zasedbe. Vabljeni! Iskrin mladinski strelski dom v Kranju sodi med najlepše tovrstne objekte Slabi obeti za strelce iz Elektromehanske Skupščina SR Slovenije je v letošnjem letu sprejela zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva ter zakon o zdravstvu, ki zdravstveno varstvo v mnogočem postavljata ZAHVALA Ob smrti dragega očeta MIHAELA PAVCA se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici tovarne »Elektromchanika« za podarjeni venec. Posebej se zahvaljujem vsem sodelavcem DE »Vzdrževanje strojev« ter vsem stanovalcem Savske loke za izraze sožalja, podarjeno cvetje, finančno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Ivan Pavec z družino ter ožjim sorodstvom ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tiafc» Kranj na nove osnove. Oba zakona sta bila objavljena v Uradnem listu SRS štev. 26/1970. Pripravljajo pa se tudi pomembne spremembe v invalidskem in pokojninskem zavarovanju. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta MAKSA BLAŽIČA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem montaže in GPP — kinoakustike, še posebej se zahvaljujemo organizaciji Iskra—Commerce za “Izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Pavel in Marjan . z družinama ZAHVALA Ob smrti moje drage mame ANE REHBERGER se iskreno zahvaljujem sodelavcem montaže obrata »Stikala« za izraze sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Anica Fende ZAHVALA Ob prerani izgubi drage sestre FRANCKE CELEŠNIK se iskreno zahvaljujem vsem njenim in mojim sodelavcem iz obratov števci, EMI in sindikatu obrata števci v kranjski tovarni za izraze sožalja, poklonjene vence, denarno pomoč in spremstvo na njeni prezgodnji zadnji poti. Sestra Kati in ostali sorodniki V kratkem se formira v republiki nov organ: svetovalni zdravstveni organ, ki bo proučeval in dopolnjeval nove zasnove na tem področju in od časa do časa predlagal kakšne spremembe in dopolnitve v zakonu. Republiška skupščina je glede na sedanje težke razmere v socialnem zavarovanju predlagala in tudi podpisala družbeni dogovor s petimi partnerji v Sloveniji, vendar je prav glavni partner, to je Skupnost zdravstvenih zavodov odklonila podpis družbenega dogovora, v tej zvezi imajo sedaj po zakonu pravico družbenopolitične skupnosti zavzeti določena stališča in predlagati zadevne ukrepe. Kot je vsem znano, vsebuje Zvezni zakon glede vstopne starosti pri upokojitvah naslednje: 60 let starosti in 40 let del. dobe moški, 55 let starosti in 35 let del. dobe ženske. Na istih predlogih vztraja republika Slovenija, star?st je tudi glavni in edini povoj za redno starostno upokojitev. V primeru, da zavarovanec, ko se unokoji, prekorači zahtevanih 40 oz. zavarovanka 35 let — se za vsako leto prizna dodatna 2 % pokojninske osnove (85 %). To ugodnost je moč uporabljati le za dobo 5 let. Pogoje za predčasno upokojitev je moč doseči s starostno dobo, brez te se predčasno upokojiti ne da, (razen invalidske upokojitve), vendar se za vsako manjkajoče leto od zahtevane delovne dobe odbije 1,35%. Ta odločba velia le do 1973. leta. Pri odmeri pokojnin se upošteva: 1. Individualni osebni dohodek zavarovanca, 2. Obdobje, ki se šteje v pokojninsko osnovo (sedaj je bilo 5 let, v bodoče bo 10-let-no poprečje osebnega dohodka). Vendar se mora dohodek revalorizirati nasproti gibanju osebnega dohodka zaposlenih v vsej republiki. Predlaga se tudi uvedba znižanja večjih na račun nizke pokojninske osnove, s tem bi vsaj delno ublažili večje socialne razlike. Bistvenost obeh zakonov je v tem, da je osnova pri določanju zdravstvenega varstva, invalidskem in pokojninskem zavarovanju dejanska ekonomska sposobnost posamezne republike oz. federacije. Ob koncu so socialni delavci izrazili željo po večkratnem srečanju, predvsem pa, da bi o bistvenih zadevah v republiki, posebno o problemih omenjene problematike in tudi v drugih zadevah sproti razpravljali in dobili zadevna pojasnila. I. K Strelci iz Elektromehanike se že skoraj dva meseca redno zbirajo v mladinskem strelskem domu Franceta Kordeža; vadijo z zračno puško in si nabirajo novih izkušenj pod vodstvom trenerjev. Niso jih uspavala priznanja, pokali in diplome, ki so jih prinesli z letošnjih prvenstev. Takoj ob začetku letošnje sezone so v tovarni Sava osvojili pokal na tekmovanju v počastitev 22. decembra. Tudi ob dnevu vstaje, 4. juliju, so se iz Predoselj vrnili s podobno trofejo, le da je bila ta še veliko več vredna. Zmagati so morali kar s tremi orožji, če so jo hoteli dobiti. V Zagrebu na »Letnih igrah ZP ISKRA« so še enkrat potrdili svojo premoč in veliko prispevali k ekipni zmagi »Elektromehanike«. Za nagrado so se v septembru udeležili izleta na Češkoslovaško, koder so se srečali s strelci iz tovarne »Tesla«. Domov so se vrnili kot ¿zmagovalci. Postali so občinski prvaki v streljanju z vojaško in malokalibrsko puško, dobili »zlato puščico« za najboljši dosežek z zračno puško pri posameznikih in pred kratkim zmagali tudi v občinskem sindikalnem prvenstvu med kranjskimi gospodarskimi organizacijami. Ob vseh uspehih ne joozab-ljajo na vzgojo mladih strelcev. V družini so vpisani otroci tistih staršev, ki so zaposleni v Iskri in učenci šolskega centra. Tudi za člane kolektiva prirejajo tekmovanja. Vedno so med prvimi, kadar pokliče sindikalna šjoortna komisija predstavnike športnih panog k sodelovanju. Pred vrati je nova tekmovalna sezona. Strelci spet resno vadijo, vendar se jim za drugo leto ne obeta veliko dobrega. V tovarni pravijo, da zmanjkuje prostorov za skladišča, mladinski strelski dom pa bi bil kot nalašč za take potrebe. Vse kaže, da po novem letu tekmovalci v njem ne bodo imeli več kaj iskati. Morda bo to trajalo pol leta, verjetno pa se bodo v dvorani za stalno naselili zaboji in regali. Kdo ve? Člani SD »Iskra« upajo, da do tega ne bo prišlo, saj so v zadnjih letih vedno našli razumevanje pri upravi tovarne. Mar naj družina po skoraj štirinajstih letih vztrajnih prizadevanj preneha z delom in naj bodo zastonj prizadevanja ustanovnih članov, tovarišev Lozarja, Vagaje, Mlakarja in vseh tistih, ki še se daj vodijo družino. Skupaj so zbirali prispevke, pripravljali načrte in sami pomagali pri graditvi s prostovoljnim delom. Končno pa se lahko vprašamo: Kaj res ni potre ben pri 5000 zaposlenih — športni objekt?! Naj vendar strelski dom ostane in bo dom športa in razvedrila za vse športnike iz »Elektro mehanike«. B. M.