BELEŽKE
Organi samoupravljanja in sklepanje pogodb
S skHenitvijo pogddbe prevza-mejo gospodarske orgianizacije napre&lioljiive obveznosfci, Iz te-ga Lzviira tudd pomen pravilnega eklppanjia pogodb. V praksi pa se je od>a.zi'1o, da go&podarske angamiziacije niso vedno posve-čaile ustrezajočo pozarnost temu varžnemu d*lu. Zato fcrpijo pod-jetja škodo. ki bi 3e ji mogla iaogmiDi, ker rei poslediica objek-tdvrviih   okodiičin.
Dejstvo ]e. da števikii organl samoupravljamja z večjifroi aU manjšim»i uz.jemaim'1 posvečajo sorazmeirno malo pozornositi sflolepainju pogodb. Ra^širjeno je pojmovanje. da je sklepanje po-godib tehnifrna zadeva, ki jo je fcrefoa prepustiti komercialni staižbi a-K direktorju podjetja. Iz tega tzvrrajo tudi napake, fc! bi se jirn bilo mogoče izogniM, če bi imel upravni odtx>r gospo-dairske organizacije ustrezajoftl vpliv.
Naravao Je, da ni enotnega postopka za vse pogodbe. Upo-gtevati moramo lazliko med ve-fiikimi in malim: podjetji, sped-fičaosti zunanjetrgovinskdh pod-jebiij. med posameinim; vejami gospodarstva itd Nara-va s*va>r, 3"n predpisi zahtevajo ekspedi-tivnost pri sklapanju pogodb: na ponudbo Je treba pravi-loma naglo reagira-tt, v pogaianjib pa je tr&ba pokaaat; prožnost. Zato morajo imeti; vo<M!rv uslužbemcl gospodars'«^ orgardzacije pri eklepanju pogocfb ustrezajočo evobodo gibaaja. V praksi pa vidimo, da se pnaiko obravua-vajo tako velilca fcakor majhna podj^rjra in da se prj sMepanju pogodt) postopa precej  eno<M<?no.
Orfiann saimtmpravlj^aTi)3 M eaano, da ne sodelujejo dcwo4j aktivao pri sklepanju pogodb, temveč je precej omejen fcudi obseg scdelovanja aipairata pod-Jetja. Zato številne .'»ugodbe ni-Eo rezultat skrbne im vsestran-6ke a.aalize. temveč so pogosto deio enega adri vei uslužbencev podjetja, ld ne poznaio vseh prv-in. Posledica tega je. da na-stanejo neupravičene iz^ube v obli.tei bonifikacij. nadoimestila iioode, razvcljavJfen.ta pogodb in podobrvo
Dprnvni odbori niso vedno seznanjeni z zadpvami
Mne:ij;i sm:>- *a bi m.;Ta! oit! pri po.godbah. fci jih sklepajo n. pr. zun-anjetrgovinska ali ln-dustrijaka podjetja, pos&bno pa pri pogodbah. katerih pre^met je veKlka množina ali velilka vrednfi^t, osnovn-e sestavine po-godb krf&ktivno delo, Vsalka pogodba je ses^avljena iz raat-ličnih prvin: tehničtiih. fiinainč-liili kcvrrverdalnih, pravnih itd. V oiVvtitu vsake iznved teh prvto preve.nv»no obve^zivosti. Zato bl biilo ^orietmj. da so ob ses'.av-fcjsin.ju nai&rte pogo^be vprašane ra sveA vse ustireza.jo6e shižbe in cka ee ntiihovo delo koordS-tnira   S  tatoSm  picigic»dibein«n  no-
črtora bj tehko direktor pnišel prod upravni odboir, ki ima možnosM, da zeclo uspežno oce-nd števdln« naivažnejSe pogod-bene prvin«. Kakovost blaga, dobavne roke, kn>li6ino ali ceno lahko uppavn-i odbor gospod-ar-sikt onganizaoije ze!o uspeSno preišče ln da evoje pripom-be. Prl velikih pogodbah posega razpuTavljanje o tafcih na<Srtih zelo pcwne.in.brK> v po-slovanje poddetja. Tako raz-pravilijanje o pogodbenem načrtm bi omo.go6iilo upravnemu od'bc*ru, da sklepa o vitaliniih probtemih ln da se odpravi škoda, fci na-stanf! kot poslediica priitegnitve k posvetu sarrvo posamezniih služb iin zairadi nezadostoo pro-u&Miih pogodbenlh prvdin. Upraiv-ni odibor bd se tako akti\niiral tudii v fHnantnih in komerciallnih proMemih tec W mogel sprem-?jabi p&aMzacijo z nastopom na triišču s pogodbo.
Za ^klepamj« pagodb le po-temtakem nuj>na vsestiran&ka ko-lektivna ana/liza pogodbenih prvin in sodeloivanje vseh za-jjnteresiranih    služb   v   podj<?tju.
Sliokovnib slnžb ne Izko-riščamo dovolj
Orug.9 pomainjlcljiivost pri ^clepa,nju pogodb je nezadost-no felcOTiJčanite zafnter^sirartih s+roikovmrih shižb. Medlem ko postavUaimo večidel težišče na fcomeroiialno stTa,n. ne posvefa-mo vedno dovolj pazornosti teh-na^nil, poecbno pa pravni stranl. Posledica take prakse je dolo-Sena de.2mteiesfiranost teh služto za take probleme, ka>r povzroča škodo podjetju. Zadoisituj«, če navedemo kot primeT, da se v Stev-Mnih velikšh podjetjih do1a a tnans.portrnmi klavzutemi ailii, z drugimi zelo obfuttjiviimi predpisd, n* <la bi se prt tem vprasalo za svet pravno službo, medtem  ko  koim^reialnia  služba
posveča pozornio&t sanio fco.meir-dainim prviinaim. Zaito se zo-žujs vloga pravniilka v pod-J«(t.ju na *», da *iizvle<5e« pad-jctije fe težav, v katere je za-šlio, ko jie stvar precej brez-tegtedn.a. ppavirtiikii bj naimesto tega moirali sodralovati pri pri-prav:i pogodlbetnega načrta, da. bi se taitoo pre(pre6evale ra.z.tue po-manjildjivostl, k©r so pravol predpisA. ki so v tflibti. z*lo ob-sežiy in iaiz>M&ii ter zah-tevajo pri porne«m'bnih pogodbah stro-kio-vnjalka. DovoHj« je zgledov iiz prakse zunainjetjrgoviTiisilfih pod-je+tj, pmi veOiilkih invesUcUsfcih pogodlbah, pn sfclepamju pogodb s proiavajalcS ta tako dalje, iz kMerih J'e nazvidmo, da rxi bilo vedno razumevanja ža to, da bi se trud dek>vne.ga koteiktAva re-> ailteiral s aktenitvijc pogodtoe in dia tehko ostaine neivagrajen sa-mo zaradi predipisov Pri skile-panju pogodlb.
P-ri rapz,pna\'ljoinju o tem vpra-Saaju pa je troba poudaTjiti tudii to, da ne more up-ravn,; odbor pri sklepanju številmih pogodto razpravljaifci o vsafci pogcdibi, kair bl nSM ne biflo kortstno, ker bi se sklspanje pogicdb zavlclkito, u,pravn,i odbor pa bi biil pre-obpefnenjfiin. BazflikiOvati mcra-wo med važnrmii in velifeiimi po.godibaimii ler med spk>šnim! stel-epj za tefcoce sklepanje po-godb. Dii-aktior podjetja mora imeti zadasfci prožnosta in mož-nosbi s-aimositojnega nastopanja. Kolelkthirao delo moramo razu-meti fcort sode!wanje odgovor-mh <uwkoi<aiairj€v podj«tja lm oirgama famouprav|]jainja. Tu<H pri k?)l«(ktivnem ctelu pa v*1ja imdSvSdmaima od.«wvomost vseh tsstih, Jd 9ode1iuj«jio pri tem dei!iu v 'o)ki/!iru niiihovih funkcij im dejaapkega sod«flovanja pri sfld.epan.iu   pagiodi).
A. Goldštajn