Pregledni znanstveni clanek Prejeto 22. marca 2024, sprejeto 12. avgusta 2024 doi: 10.51741/sd.2024.63.1-2.55-71 Matej Vukovic, Mitja Krajncan, Urša Rozman, Katja Vrhunc Pfeifer Slovenski model pomoci otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami Avtorji raziskujejo konceptualne osnove in programe ter zakonske podlage na podrocju pomoci otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami v Slov eniji. Predstavijo raziskave, ki v sloven-skem prostoru raziskujejo podrocje dela s takšnimi otroki in mladostniki, zavodsko vzgojo in izobraževanje ter deinstitucionalizacijo vzgojnih zavodov v Sloveniji. Prikažejo razvoj slovenskih vzgojnih zavodov in mladinskih domov od druge svetovne vojne do danes, torej slovenski sistem pomoci otrokom in mladostnikom, teoretski okvir in terminološke koncepte ter glavne tokove in spremembe, ki so se zgodili v Sloveniji od konca druge svetovne vojne. Primerjajo stanje na podrocju zunajdružinske vzgoje pred implementaciji novega Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju in po implementaciji. Opišejo novosti slovenskih strokovnih centrov, predvsem njihove programe za delo z otroki s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami. Cilj je pregled konceptov in programov glede na ta zakon in prikaz prestrukturiranja strokovnih centrov. Kljucne besede: deinstitucionalizacija, vzgojni zavodi, strokovni centri, socialna pedagogika, posebne potre-be, preventiva. Dr. Matej Vukovic je docent na Oddelku za socialno pedagogiko, Pedagoška fakulteta, Univerza na Primor­skem v Kopru. Kontakt: matej.vukovic@pef.upr.si Prof. dr. Mitja Krajncan je redni profesor na Pedagoški fakulteti, Univerza na Primorskem v Kopru. Kontakt: mitja.krajncan@pef.upr.si Mag. Urša Rozman je doktorska študentka in asistentka na Oddelku za socialno pedagogiko, Pedagoške fakultete, Univerze na Primorskem v Kopru. Kontakt: ursa.rozman@pef.upr.si Dr. Katja Vrhunc Pfeifer je asistentka na Oddelku za socialno pedagogiko, Pedagoške fakultete, Univerze na Primorskem v Kopru. Kontakt: katja.vrhuncpfeifer@pef.upr.si Slovenian model of support for children and adolescents with emotional and behavioural problems or disorders The conceptual bases and programmes and legal bases in the field of assistance to children and adolescents with emotional and behavioral problems or disorders in Slovenia are explored. The authors examine research that explores the field of work with such children and adolescents in Slov enia, institutional education and the deinstitutionalisation of educational institutions in Slovenia. They review and present the development of Slo­venian educational institutions and y outh homes from the Second World War to the present day, i.e. the Slove­nian system of assistance to children and adolescents, the theoretical framework and terminological concepts, as well as the main trends and changes that have occurred in Slovenia since the end of the Second World War. They compare the situation in the field of out-of-family education before the implementation of the new Act on the treatment of children and adolescents with emotional and behavioural problems and disorders in educa­tion and after its implementation. They identify and describe the innovations of Slov enian professional centres, especially their programmes for working with children with emotional and behavioural problems or disorders. The aim is to review concepts and programmes in the light of this law and to demonstrate the restructuring of professional centres. Key words: deinstitutionalisation, educational institutes, professional centres, social pedagogics, special needs, prevention. Matej Vukovic, PhD, is assistant professor at the Department for Social Pedagogics, Faculty of Education, University of Primorska in Koper. Contact: matej.vukovic@pef.upr.si Professor Mitja Krajncan teaches at Faculty of Education, University of Primorska in Koper. Contact: mitja. krajncan@pef.upr.si Matej Vukovic Mitja Krajncan 0009-0003-8890-2745 0009-0003-5869-3620 Urša Rozman Katja Vrhunc Pfeifer 0009-0007-4395-5914 0009-0001-5856-1770 Socialno delo, 63 (2024), 1-2:55–71 Urša Rozman is a doctoral student and assistant at Department for Social Pedagogics, Faculty of Education, University of Primorska in Koper. Contact: ursa.rozman@pef.upr.si Katja Vrhunc Pfeifer, PhD, is assistant at Department for Social Pedagogics, Faculty of Education, University of Primorska in Koper. Contact: katja.vrhuncpfeifer@pef.upr.si Uvod Podrocje strokovnih centrov1 v Sloveniji ne ustreza Goffmanovi definiciji to-talnih ustanov, a vendar lahko najdemo vec vzporednic, ki kažejo na to, da je vsaj še del totalnosti v vsakem izmed slovenskih strokovnih centrov, ki se ukvarjajo z otroki in mladostniki2 s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami. Zato so težnje po prenovi mreže zavodov (deinstitucionalizacija, decentralizacija, regionalizacija, normalizacija, socialno vkljucevanje, dife­renciacija, individualizacija, fleksibilnost, integriranost, inkluzivnost, partici­pacija, krepitev moci, usmerjenost v vire, v življenjski svet otrok/mladostni­kov usmerjena socialnopedagoška pomoc) še toliko potrebnejše in na mestu in bi morale imeti zato ustrezno podporo in usklajenost vseh za otroka oz. mladostnika pomembnih subjektov kot tudi pristojnih ministrstev. Odbor Združenih narodov za otrokove pravice je v porocilu za Slovenijo za leto 2020 izrazil zaskrbljenost glede predlogov za razvoj strokovnih cen­trov za otroke in mladostnike s custvenimi in vedenjskimi težavami ali mot-njami v Sloveniji. Odbormeni, da razvoj poteka brez kakršnegakoli nacrta za izdelavo strokovnega mnenja na podrocju zagotavljanja storitev v skupnosti (Šiška in Beadle-Brown, 2020). Na podlagi kvantitativne in kvalitativne raziskave Krajncana in Šoln Ver­binc (2015) o stanju slovenskih vzgojnih zavodov in mladinskih domov se je leta 2017 zacela preobrazba/deinstitucionalizacija slovenskih vzgojnih za­vodov v strokovne centre3 s ciljem celostne obravnave otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami na celotnem kontinuumu pomoci od preventive do najhujših primerov. Vecji in pomemben premik na tem podrocju se je tako zgodil s projektom »Celostna obravnava otrok in mla­dostnikov s custvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami na celotnem kontinuumu pomoci v strokovnih centrih« (od 2017 do 2019). 1 Iz klasicnih vzgojnih zavodov (Vzgojni zavod Kranj, Vzgojno izobraževalni zavod Frana Milcinskega Smlednik, Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec, Vzgojno izobraževalni za­vod Planina, Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora in Vzgojni zavod Veržej) in mladinskih domov (Mladinski dom Jarše, Mladinski dom Malci Beliceve in Mladinski dom Maribor) s pro-gramoma vzgojnih, stanovanjskih skupin in ponekod internimi šolami so se zavodi transfor­mirali v strokovne centre z razlicnimi programi, ki regijsko pokrivajo težave in potrebe otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami na celotnem kontinuumu pomoci od preventive, zgodnje detekcije in identifikacije do najhujših primerov. Ti programi so poleg stanovanjskih in vzgojnih skupin v vecini strokovnih centrov: mladinska stanovanja, intenzivne skupine, poldnevni programi, mobilne službe, interne osnovne ali srednje šole, produkcijski šoli, kmetije idr. 2 V delu so izrazi, zapisani v moški slovnicni obliki, uporabljeni kot nevtralni in veljajo enako­vredno za vse spole. 3 Menimo, da gre kljub preobrazbi v drugacne oblike pomoci in ustanov za proces deinstituci­onalizacije na tem podrocju. Krajncan (2019a) meni, da od stanovanjskih skupin v osemdesetih letih 20. stoletja, bolj ali manj le fizicnih preobrazb ustanov iz gradov in samosta­nov v namensko zgrajene vzgojne ali stanovanjske skupine, brez vsebinskih sprememb na podrocju dela zotroki in mladostniki s custvenimi in vedenjski-mi težavami in motnjami, ni vecjih premikov. Projekt strokovnih centrov tako pomeni pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju dela z otroki in mladostniki z custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami. VSloveniji je na zacetku leta 2020 tudi na podlagi izkušenj in rezultatov projekta »Celostna obravnava otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenj­skimi težavami in motnjami na celotnem kontinuumu pomoci v strokovnih centrih« zacel veljati nov zakon, Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (2021). Zakon ureja in obravnava delo zotroki in mladostniki s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami, ki so vkljuceni v zunajdružinske oblike pomoci – v strokovne centre za otroke in mladostnike s custvenimi in vedenj­skimi težavami ali motnjami4. VSloveniji je podrocje dela z otroki in mladostniki s custvenimi in vedenj­skimi težavami ali motnjami »razdeljeno/razpeto« med štiri ministrstva: Mi-nistrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje5. Teoretsko in prakticno se proces deinstitucionalizacije slovenskih vzgoj­nih zavodov opira tudi na nemški model pomoci otrokom in mladostnikom in rezultate ter evalvacije projektov nemške organizacije IGFH (Internatio­nale Gesellschaft für erzieherische Hilfen)6, programov projekta INTEGRA7 in kooperacije Kita – HzE-ASD8, ki so v nekaterih nemških deželah pomenili spremembe v delovanju pomoci otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami. Osnovna otrokova in mladostnikova pravica, utemeljena v vseh konvenci­jah o otrokovih pravicah, je, da glede na svoje težave in potrebe9dobi ustre­zno obliko pomoci. Slovenski strokovni centri so, gledano iz daljše casovne 4 Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju ureja celovito pomoc otrokom in mladostnikom s custvenimi in ve­denjskimi težavami. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) mu je podrejen. Podrejeni zakon obravnava zahtevnejšo populacijo kot nadrejeni zakon. 5 Nimamo razvite lokalne samouprave; v praksi se kaže veliko nefunkcionalnosti v dogovorih in pristojnostih, ki so prevec ohlapni in za otroke pogosto tudi škodljivi. 6 Nemška sekcija mednarodne mreže organizacij in strokovnjakov, ki delujejo na podrocju skrbi za otroke in mladino Fédération Internationale des Communautés Educatives (FICE). Podrocja delovanja mreže so: otroci v zunajdružinski vzgoji, otroci s posebnimi potrebami in ogroženi otroci. Njen glavni cilj je pripomoci k razvoju zunajdružinske vzgoje. 7 INTEGRA je okrajšava za koncept integriranih, fleksibilnih, regionaliziranih (usmerjenih v ži­vljenjski svet oz. vsak dan) trajnostnih ponudb pomoci pri vzgoji, ki je bil razvit v sklopu IGFH in so ga kot modelski projekt v petih razlicnih nemških regijah izvajali med letoma 1998 in 2003. Rezultati projekta INTEGRA so bili dobri temelji za njegovo nadaljnje izvajanje. 8 Kita je splošen izraz za jasli, vrtce in pošolsko varstvo. 9 To pomeni kompenzacijo tistih razvojnih nalog, ki jih otrok ali mladostnik še ni opravil, ni pa to pedocentrizem (zadovoljevanje prav vseh otrokovih potreb). perspektive, nadaljevanje prizadevanj od logaškega eksperimenta, prenove vzgojnih zavodov, uvajanja stanovanjskih skupin, mladinskih stanovanj, hu­manizacije in normalizacije vzgoje in izobraževanja (Krajncan, 2019a). Na-men prispevka je preuciti slovenski model pomoci otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami pred implementacijo no-vega zakona in po njem ter predstaviti spremembe na tem podrocju. Metoda Vclanku smo uporabili kombinacijo deskriptivne in interpretativne meto­de. Raziskali smo konceptualne osnove in programe ter zakonske podlagena podrocju pomoci otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjski-mi težavami ali motnjami v Sloveniji. Preucili smo raziskave in znanstveneclanke, ki v slovenskem prostoru raziskujejo podrocje dela z otroki in mla­dostniki s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami custvenimi, za­vodsko vzgojo in izobraževanje ter deinstitucionalizacijo vzgojnih zavodovv Sloveniji. Pregledali in prikazali smo razvoj slovenskih vzgojnih zavodov in mladin­skih domov od druge svetovne vojne do danes, torej slovenski sistem pomo-ci otrokom in mladostnikom, poglede razlicnih avtorjev o tej temi, teoretski okvir in terminološke koncepte ter glavne tokove in spremembe, ki so se zgo­dili v Sloveniji od konca druge svetovne vojne do danes. Primerjali smo sta­nje na podrocju zunajdružinske vzgoje pred implementacijo novega Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju in po implementaciji. Opredelili in opisali smo novosti slovenskih strokovnih centrov, predvsem njihove programe za delo z otroki s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami. Cilj je pre­gled konceptov in programov glede na ta zakon in prikaz prestrukturiranja strokovnih centrov. Kratek pregled razvoja slovenskih vzgojnih zavodov in prestrukturiranja v strokovne centre Osredotocili smo se na obdobje razvoja slovenskih vzgojnih zavodov in mla­dinskih domov po drugi svetovni vojni in procese deinstitucionalizacije na tem podrocju. Vzgojne zavode so v Sloveniji zaceli ustanavljati predvsem po drugi svetovni vojni in sprva so bili namenjeni vojnim sirotam. Vse institu­cije, razen deškega vzgajališca, so z zacetkom druge svetovne vojne nehale delovati. Otroci in mladostniki so bili namešceni v nacionaliziranih grašci­nah, gradovih, gospodarskih poslopjih in samostanih, ki niso bili primerni za nic drugega kot za vzgojo »delinkventne« mladine. Prva izjema je bil leta 1964 zgrajeni Prehodni mladinski dom Jarše v Ljubljani. Ustanovitelj vseh vzgojnih zavodov je bil resor za zdravstvo in socialno varstvo Socialisticne federativne republike Slovenije (Skalar, 1987). Prva faza deinstitucionalizacije v Sloveniji se je zacela z logaškim eks­perimentom10leta 1967. Po eni strani je nacela samoumevnost ustanov inpokazala, da je mogoce nekaj spremeniti, po drugi strani pa je uvedla novo­sti v strokovni diskurz in prakso (brezfizicnega kaznovanja, skupinska di­namika). Ostala je izolirani strokovni fenomen, omejen na vzgojne zavode(Flaker, 2012). Vprocesu prenove, ki se je zacela v osemdesetih letih 20. stoletja in ka­tere iniciator je bil pravzaprav logaški eksperiment, se ustanove niso raz­vijale nacrtno v smeri pokrivanja celotnega kontinuuma custvenih in ve­denjskih težav in motenj, ostajale so v istem okolju, v namensko zgrajenihstavbah (Krajncan, 2019b). Prenova je temeljila na raziskavi dr. Skalarja in dr. Šelih z naslovom Analiza in vizije zavodske vzgoje v Sloveniji do leta 2000iz leta 1982 in nacrtu strokovne skupine (Kobolt, 2017). Strokovna skupinaje zastopala stališce, naj ne bi namešcali otrok in mladostnikov v vzgojnezavode za vsako ceno, ampak le, kadar nezavodske rešitve in oblike pomociniso primerne. Prav tako se je zavzemala za alternativne oblike zavodskevzgoje. Prenova je potekala tako, da so bili vzgojni zavodi, v katerih se jezacela prenova, postavljeni v istem kraju na sosednjih parcelah/lokacijah(preglednica 1). Prenova je bila bolj arhitektonske kot vsebinske narave(Skalar, 1987; Krajncan, 2019b). Koncepti vzgojnih zavodov so vecinoma nastali pred letom 1980, koncept stanovanjskih skupin pa v osemdesetih letih (Krajncan &Šoln Vrbinc, 2015). Institucionalna vzgoja se je v procesu prenove diferencirala v stanovanjske skupine, ki so bolj ali manj integrirane v okolje, in vzgojne skupine, ki deluje­jo v bolj zaprtih zavodih. Diferenciacija zavodov nikoli ni bila jasno dorecena (Kobolt, 2017). Dinamika prenove casovno in konceptualno ni bila izpeljana tako, kot bi lahko bila. Zdi se, da so lokacije ustanov ostale na istih mestih zaradi kadra in ne zaradi mladih (Krajncan, 2019b). 10 Glede na pomembnost logaškega eksperimenta v razvoju stroke menimo, da je ta pomem­ben v fazi deinstitucionalizacije slovenskih vzgojnih zavodov. Skalar (1987) meni, da so po­membnejši vplivi, ki so izhajali iz eksperimenta: zavzemanje za permisivno usmeritev (odmik od represivnih oblik odnosa), uvajanje skupinskega dela, uvajanje terapevtskih skupnosti, oblikovanje modela postopnega oblikovanja koncepta s kontinuiranim procesom in interak­cijo med teorijo in prakso. Preglednica 1: Prikaz prenove, namestitev in programov vzgojnih zavodov in mladinskih do-mov v Sloveniji v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja. Vir: Krajncan (2019b, str. 10–13). Prenova zavodov v devetdesetih letih 20. stoletja ni v celoti uspela. Kljub temu so se v obdobju desetih in vec let zgodile nekatere kljucne spremembe. Število mest v vzgojnih zavodih se je zelo zmanjšalo zaradi novih mest v sta­novanjskih skupinah. Tri ustanove (Mladinski dom Fram, Prehodni mladin-ski dom Jarše in Vzgojni zavod Preddvor) so se reorganizirale v stanovanjske skupine. Nova oblika stanovanjskih skupin je vnesla normalizacijo življenj­skih razmer, manjše skupine, vecjo individualizacijo življenja glede na potre-be otrok in mladostnikov ter stik z realnim življenjem v rednih osnovnih in srednjih šolah (Kobolt, 2017). Razvoj zunajdružinskih oblik je od prenove ostalna skoraj isti tocki. Zavr­njene so bile številne pobude za ustanovitev novih oblik (stanovanjske sku-pine z alternativnimi programi). Marsikdaj so odklonili sprejem otroka ali mladostnika ali premestitev iz ene ustanove v drugo. Zavodi niso bili dovolj usposobljeni za obvladovanje vseh težav, saj se v svojih ciljih in potekih obli­kovanja vsakdana in pristopih niso odmaknili od ustaljenih praks. Te pa ne zadostujejo za reševanje novih problemov in zahtevne situacije, ki jih dina­mika skupin, v katerih prevladujejo zelo oškodovani mladi, poraja (Kobolt, 2017, str. 108). Krajncan (2019a) meni, da je razvoj slovenskih vzgojnih za­vodov nesistematicen, strokovno nedorecen in nediferenciran ter regijsko nelogicno pokrit. Obcuten premik na tem podrocju se je zgodil leta 2017 s projektom »Ce­lostna obravnava otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi teža­vami in motnjami na celotnem kontinuumu pomoci v strokovnih centrih«. Financiran je bil iz sredstev kohezijske politike EU. Projekt je omogocil vzpo­stavitev strokovnih centrov za delo z otroki s custvenimi in vedenjskimi mot-njami. Posledica projekta je bila tudi priprava nove zakonodaje in novega vzgojnega programa na tem podrocju (Košnik idr., 2022). Vzgojni zavodi in mladinski domovi so se po uvedbi novega zakona vsi preimenovali v strokov­ne centre z razvejenimi programi, ki so usmerjeni v težave in potrebe otrok in mladostnikov. Koncept celostne obravnave otrok in mladostnikov pomeni regijsko po­kritost na celotnem kontinuumu pomoci, od preventivnih oblik in progra­mov do posameznikov znajhujšimi oblikami custvenih in vedenjskih težav in motenj. Usmerjen je na potrebe otrok in mladostnikov v celotnem kontinuu-mu pomoci. Integrirane in fleksibilne oblike pomoci, usmerjene v socialni prostor, so odzivi na nezaželene stranske ucinke sodobnih specializiranih in diferenciranih sistemov vzgojne pomoci (Krause in Peters, 2014). Strokovna težnja je, da otroci in mladostniki s custvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami ob ustrezni pomoci in podpori ostanejo cim dlje v svo­jem lokalnem okolju in da se del tistih, ki so zdaj v institucijah, cim prej vrne v domace, lokalno okolje. Pri tem je nujno povezovanje z drugimi vzgojno--izobraževalnimi zavodi, z drugimi službami, ki obravnavajo ciljno skupino, centri za socialno delo in družinami otrok ali mladostnikov ter morebiti dru­gimi deležniki11 (Vukovic in Krajncan, 2019). 11 Od leta 2019 se uporablja Družinski zakonik (2017). Na podrocju namešcanja otrok in mla­dostnikov v zunajdružinsko obravnavo je vnesel nekaj novosti. Ureja tudi ukrepe za varstvo otrokovih koristi, s katerimi država varuje ogroženega otroka. Namestitev otroka v strokovni center spada med ukrep trajnejšega znacaja. Postopek vkljucitve mladostnika v strokovni center vodi družinsko ali kazensko sodišce, proces namestitve pa poteka v sodelovanju s centrom za socialno delo. Sodišce odloca o namestitvi otroka v strokovni center. Programi celostne obravnave na celotnem kontinuumu pomoci od preventive do najhujših primerov Prenovljeni vzgojni program za otroke in mladostnike s custvenimi in ve­denjskimi težavami ali motnjami iz leta 2022 koncno prinaša tudi nove pod-lage za oblike dela, pomoci in podpore na podrocju preventivnih dejavnosti, ki omogocajo zgodnje odkrivanje težav, kontinuum podpore in pomoci otro­ku ali mladostniku in družini in šoli ter s tem tudi manj namestitev. Po zaslugi zgodnjega odkrivanja težav se uresnicuje nacelo cimprejšnje pomoci otro­kom in mladostnikom z zagotavljanjem kontinuitete pomoci. Poudarek je na celostni obravnavi posameznika v obliki tima strokovnih delavcev z razlicnih podrocij. Oblike dela omogocajo tudi spremljanje in podporo mladostnika po izteku ukrepa sodišca. Obravnava temelji na multidisciplinarnem pristopu (Košnik idr., 2022, str. 5–9). V nadaljevanju predstavljamo programe celostne obravnave na celot­nem kontinuumu pomoci od preventive do najhujših primerov v strokov­nih centrih po Sloveniji. Programi so razdeljeni na: preventivne dejavnosti,delo z namešcenimi otroki ali mladostniki in podporo po izteku ukrepa so­dišca. Cilj programov je cimprejšnja in cim uspešnejša reintegracija otrokin mladostnikov v njihovo domace ali drugo zanje primerno okolje z njiho­vo aktivno participacijo, razvojem kompetenc za samostojno življenje obupoštevanju primanjkljajev, kjerje to možno (Košnik idr., 2022; Vukovic,2022). Diferenciacija v celostni obravnavi na celotnem kontinuumu pomocitemelji na Zakonu o obravnavi otrok in mladostnikov s custvenimi in ve­denjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (2021) in vzgoj­nem programu. Preventivni programi Vokviru preventivnih dejavnosti strokovni center omogoca zgodnje odkri­vanje težav ter zagotavljanje pomoci in podpore otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami, njihovim družinam, vrtcem in šolam. Pomoc je namenjena predvsem pri vzgoji. Otrok ali mladostnik je v skladu z nacelom najvecje koristi za otroka in upoštevanju njegovih speci­ficnih potreb vkljucen v obravnavo strokovnega centra v obliki svetovanja ali pomoci mobilnega tima. Pravocasna pomoc in podpora sta namenjeni odpra­vljanju vzgojnih težav, da namestitev v strokovni center ne bi bila potrebna (Košnik idr., 2022, str. 31–32). Mobilna služba/tim zagotavlja pomoc otrokom in mladostnikom s custve­nimi in vedenjskimi težavami in motnjami pri njihovem optimalnem razvoju, zgodnjemu odkrivanju težav in podpori. Vsebina in obseg dela mobilnih ti-mov sta odvisna predvsem od težav in potreb otrok in mladostnikov. Mobilna pomoc in podpora lahko potekata na domu, v prostorih strokovnega centra, vrtca ali šole. Usmerjeni sta v življenjski prostor otroka ali mladostnika in njihove družine. Vmobilnem timu sodelujejo strokovnjaki razlicnih strok, glede na težave posameznega otroka ali mladostnika. Pomoc in podpora sta namenjeni predvsem otroku ali mladostniku in njegovi družini, lahko pa tudi vrtcu ali šoli (Košnik idr., 2022, str. 47; Vukovic, 2022, str. 109–111). Mobilna služba uresnicuje nacela deinstitucionalizacije, normalizacije, individualizacije, torej cimprejšnje pomoci in celostne obravnave otroka ali mladostnika v njegovem življenjskem okolju, ce je to mogoce. Pred uvedbo Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi te­žavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (2021) in Vzgojnega programa (Košnik idr., 2022) tega programa ni bilo, poskusno so ga izvajali v okviru projekta Celostna obravnava od leta 2017. Pokriva zacetek kontinuuma po­moci, je usmerjen na težave in potrebe otrok in mladostnikov. Je velika prido­bitev tako za otroke in mladostnike kot tudi za starše in stroko. Poldnevni program je zasnovan kot preventivna oblika zagotavljanja po­moci otrokom ali mladostnikom in staršem na podrocju izobraževanja, soci­alnega zorenja, aktivnosti in odgovornosti. Poldnevni program omogoca ot­rokom in mladostnikom ucno pomoc, kakovostno preživljanje prostega casa, ucenje socialnih spretnosti idr. Vdnevno obliko dela so vkljuceni otroci ali mladostniki, ki bivajo v domacem okolju, potrebujejo pa dodatno podporo. Lahko so deležni socialnopedagoške, psihološke, psihoterapevtske ali druge za njihov razvoj ustrezne podpore (Košnik idr., 2022, str. 49; Vukovic, 2022, str. 103–104). Program pomeni pomemben segment na ravni preventivnega dela na zacetku kontinuuma pomoci s ciljem, da otroci in mladostniki ostane­jo v svojem domacem okolju. Poldnevni program uresnicuje nacela deinstitu­cionalizacije in normalizacije in je novost od leta 2017, ko so ga prvic zaceli izvajati v Strokovnem centru Maribor. Produkcijska šola je dnevni program za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov. Primeren je za mladostnike s custvenimi in vedenjskimi te­žavami ali motnjami. Z dnevno obliko programa se uvršca med ambulantno in namestitveno obliko. Je interventni program, namenjen mladostnikom zzakljuceno devetletno osnovnošolsko obveznostjo, v starosti med 15 in 18 let. Program je individualiziran in fleksibilen. Oblikuje se na podlagi potreb in interesov mladostnikov in specificnosti skupine. Cilj programa je, da mla­dostnik s pomocjo razlicnih aktivnosti spozna in razvija svoje zmožnosti in kompetence. Mladostnikom z razlicnimi težavami ponuja pomoc pri vrnitvi v sistem izobraževanja ali pomoc za vstop na trg dela ter tudi pomoc pri dru­gih oblikah osamosvajanja (Košnik idr., 2022, str. 83–84). Produkcijska šola s svojo fleksibilno, individualno ponudbo odgovarja tudi na pojav osipništva. Pred uvedbo Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s custvenimi in ve­denjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (2021) je bila v celotni Sloveniji samo ena produkcijska šola, zdaj (poleti 2024) sta dve. Na Danskem, od koder izhaja ideja produkcijskih šol, jih je trenutno 78. Vpro­dukcijskih šolah vidimo možnosti razvoja novih diferenciranih oblik dela z mladimi. Program socialnopedagoška pomoc in svetovanje družinam je usmerjen na celotno družino in ne le na osebo, pri kateri se kažejo simptomi družinske problematike. Pomoc je vecdimenzionalna, to pomeni usmerjena v družino in socialno mrežo družine. Izvaja se z družino na njenem domu. Potrebi, ki ju zaznavajo strokovnjaki v praksi, sta pomanjkanje dela z družino (predvsem s starši otroka ali mladostnika) in priprava družine na vrnitev otroka ali mlado­stnika v domace okolje. Poglavitni cilj je krepitev družine (Košnikidr., 2022, str. 48; Vukovic, 2022, str. 104–107). Menimo, da bi bilo treba še bolj okrepiti pomoc družinam in staršem, ki so vzgojno nemocni, saj bi bilo s krepitvijo moci ali vsaj podporo staršem delo z otroki ali mladostniki kakovostnejše in lažje. Gre za izjemno pomemben segment dela, saj so izkušnje pokazale, da je zelo pomembno hkratno delo s starši in da je treba delati s starši in otrokom. Prav tako bi opozorili na preventivni segment, ki je lahko s takšnim delom izjemnega pomena, saj ima potencialno moc, da na taknacin prepreci zunaj­ružinske obravnave in nastanitve. Delo z namešcenimi otroki in mladostniki Oblike dela se izvajajo v razlicnih vrstah skupin in omogocajo celostno multi-disciplinarno obravnavo otroka ali mladostnika. Oblike dela so odvisne od tega, kakšno pomoc in podporo otrok ali mladostnik potrebuje. Obravnava otrok in mladostnikov z razlicnimi oblikami nasilnega vedenja, oblikami od­visnosti, nemotiviranosti ali neodzivnosti, psihiatricnih težav in motenj, od­sotnosti od pouka, nedovoljenimi izhodi ipd. temelji na multidisciplinarnem pristopu (Košnik idr., 2022, str. 37). Stanovanjske skupine so namenjene osnovnošolski in srednješolski po­pulaciji z eksternim izobraževanjem. V stanovanjskih skupinah praviloma bivajo otroci in mladostniki, ki zaradi razlicnih razlogov ne morejo bivati v družini. Delujejo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah po nacelu družinske vzgoje tako, da se skušajo približati družinskemu nacinu življenja. Otroci ali mladostniki si tako zacasno uredijo bivanjske razmere, pridobijo pomoc pri šolanju, vzgojitelji jim zagotavljajo podporo, mentorstvo svetovanje ali druge oblike pomoci (Košnik idr., 2022, str. 39; Vukovic, 2022, str. 117–118). Stanovanjske skupine kot obliko pomoci poznamo v Sloveniji že od leta 1981, ko je bila ustanovljena prva. Koncept stanovanjske skupine se od tak­ratni veliko spremenil. Problematicna je tudi ne-bližina doma in dolžina bi-vanja otrok ali mladostnikov v stanovanjskih skupinah – institucionalizacija. Vzgojne skupine za osnovnošolsko in srednješolsko populacijo z ekster­nim ali internim izobraževanjem so namenjene mladostnikom z vecjimi custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami, ki so težje vodljivi in pot-rebujejo vec strukture in pravil. Vzgojne skupine so bolj zaprtega tipa in z vec strukture kot stanovanjske skupine. Vzgojne skupine so primerne za mladostnike, ki ne zmorejo bivati v stanovanjskih skupinah, ali za otroke (Košnik idr., 2022, str. 40; Vukovic, 2022, str. 119–121). Intenzivne vzgojne skupine z eksternim ali internim izobraževanjem so namenjene otrokom ali mladostnikom, ki zaradi težje problematike potre­bujejo bolj specializirano pomoc oziroma terapevtsko obravnavo v manjši skupini ali individualno. Namenjene so otrokom ali mladostnikov, ki bolje funkcionirajo v manjših skupinah, kjerje obravnava bolj individualna. Ciljna skupina so mladostniki, ki potrebujejo intenzivnejšo/bolj specializirano indi­vidualno obravnavo (Košnik idr., 2022, str. 42; Vukovic, 2022, str. 126–127). Intenzivne skupine so nova oblika pomoci otrokom in mladostnikom. Vnjih so namešceni otroci ali mladostniki, ki imajo vecje custvene in vedenjske težave ali motnje. Dobro je, da je skupina majhna, delo in pristop sta inten­zivna in kakovostnejša. Strokovni centri organizacijo in izvedbo programa intenzivnih skupin izvajajo zelo razlicno, nekje prevladuje medicinski model, drugje je vecji poudarek na samostojnosti in odgovornosti. Predlagamo vec specializiranih skupin za dolocene vrste populacije otrok ali mladostnikov, ki še ni zajeta v kontinuum pomoci in intenzivno socialnopedagoško indivi­dualno pomoc. Pri zunajdružinskih oblikah namestitve so možne so tudi druge bolj dife­rencirane in fleksibilne oblike pomoci, glede na specificne težave in potrebe otrok in mladostnikov: umetniške, športne, obrtne, terapevtsko-ustvarjalne oblike, aktivnosti ali terapije s pomocjo živali, rastlin, socialnopedagoške kmetije, doživljajsko pedagoški projekti … Po dolgih letih prakse stanovanjske in vzgojne skupine še vedno delujejo in so v sistemu pomoci otrokom in mladostnikom. Prepoznane so kot potreb­na oblika dela z otroki in mladostniki na kontinuumu pomoci. Treba je do-lociti jasna merila za horizontalno in vertikalno prehajanje med skupinami in casovni okvirobravnave. Pogrešamo bolj diferencirane in specializirane skupine in oblike dela, glede na težave in potrebe otrok in mladostnikov terregijsko pokritost. Predvsem stanovanjske skupine bi morali vzpostaviti na obmocjih, kjer je to potrebno, uvajati alternativne oblike bivanja, kot so: ne­odvisne stanovanjske skupine, skupna stanovanja, individualna stanovanja z oskrbo, nizkopražne nastanitve, rejniške družine. Otroke in mladostnike bi morali usmerjati v takšne oblike bivanja, ki zahtevajo vecjo samostojnost. Podpora po izteku ukrepa sodišca Strokovni centri zagotavljajo mladostnikom podporo pri prehodu iz name-stitve v samostojno življenje. Dogovorz mladostnikom, ki ta program potre­buje, vsebuje nacrt za samostojno življenje in delo. Obsega razlicne oblike vo­denja, sodelovanja in podpore glede na individualne potrebe in težave mlado­stnika. Mladinsko stanovanje je mehakprehod mladostnika iz stanovanjskih ali tudi drugih skupin v samostojno življenje. Je korakv kontinuumu podpore in pomoci na poti v samostojnost. Mladinska stanovanja so namenjena mla­dostnikom, ki so dopolnili 18 let, se še izobražujejo ali so vkljuceni v proces dela. Ce ni možnosti za vrnitev v domace ali drugo za mladostnika ustrezno okolje, je možen dogovorza vkljucitev v mladinsko stanovanje, kjer lahko mladostnik ali mladostnica prebiva najvec 12 mesecev po koncu izobraže­vanja oziroma najvec do dopolnjenega 26. leta starosti (Košnik idr., 2022, str. 43; Vukovic, 2022, str. 127–130). Pred projektom Celostna obravnava leta 2017 so posamezni zavodi na lastno pest odpirali mladinska stanovanja. Preglednica 2: Programi in specifike pomoci otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami v luci slovenskih sprememb na tem podrocju (pregled prestrukturiranja vzgojnih zavodov v strokovne centre) Ustanova Star naziv/ime Stari programi Trenutni programi Specifika Regija – obmocje delovanja Strokovni center (v nadaljevanju SC) KranjŠempeterska ulica 34000 Kranjhttps://vzkranj.splet.arnes.si/ Vzgojni zavod Kranj, prej Preddvor • Stanovanjske skupine • Stanovanjske skupine• Intenzivna vzgojna skupina• Mladinsko stanovanje• Mobilna služba• Skupina za starše Pokriva regijo in celoten kontinuum pomoci skupaj s SC Smlednik in SC Logatec, ki je koordinator v regiji. Gorenjska in Osrednjeslovenska regija SC Frana Milcinskega SmlednikValburga 5, 1216 Smlednikhttps://scfm-smlednik.si/ Vzgojno izobraževalni zavod Frana Milcinskega Smlednik • Interna osnovna šola• Vzgojne skupine• Stanovanjske skupine• Delavnice za starše • Interna osnovna šola in osnovnošolski program s prilagojenim programom z nižjim• izobrazbenim standardom• Mobilna služba• Vzgojne skupine• Stanovanjske skupine• Intenzivna vzgojna skupina Pokriva regijo in celoten kontinuum pomoci skupaj s SC Kranj in SC Logatec, ki je koordinator v regiji. Gorenjska in Osrednjeslovenska regija SC LogatecTržaška cesta 63, 1370 Logatechttps://zvi-logatec.si/ Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec • Interni poklicni srednješolski programi• Vzgojne skupine• Stanovanjske skupine • Interni poklicni srednješolski programi• Mobilna služba• Vzgojne skupine• Stanovanjske skupine• Intenzivne vzgojne skupine• Mladinsko stanovanje• Preventivna svetovalna pomoc Pokriva regijo in celoten kontinuum pomoci skupaj s SC Smlednik in SC Kranj. Koordinator v regiji. Gorenjska in Osrednjeslovenska regija SC PlaninaPlanina 211,6232 Planinahttps://www.sc-planina.si/ Vzgojno izobraževalni zavod Planina • Interna osnovna šola• Nižje poklicno izobraževanje.• Vzgojne skupine• Stanovanjske skupine • Interna osnovna šola s prilagojenim programom.• Nižje poklicno izobraževanje• Produkcijska šola• Mobilna služba• Intenzivne vzgojne skupine• Vzgojne skupine• Stanovanjske skupine• Mladinsko stanovanje• Svetovanje šolam• Družinska in zakonska psihoterapija• Dnevni in poldnevni programi• Terapevtska kmetija Samostojno pokriva regijo in celoten kontinuum pomoci v njej. Obalno-kraška, Notranjsko-kraška, Goriška regija Ustanova Star naziv/ime Stari programi Trenutni programi Specifika Regija – obmocje delovanja SC Mladinski dom Malci BeliceveMencingerjeva ulica 65, 1000 Ljubljanahttps://www.malci-beliceve.si/ Mladinski dom Malci Beliceve • Vzgojne skupine (družine)• Stanovanjske skupine • Vzgojne skupine (družine)• Stanovanjske skupine• Intenzivna skupina• Mladinsko stanovanje Pokriva regijo in celoten kontinuum pomoci skupaj s SC Mladinski dom Jaršein SC Višnja Gora, ki je koordinator v regiji. Osrednjeslovenska, JV Slovenija, Zasavska in Spodnjeposavska regija SC Mladinski dom JaršeJarška cesta 44, 1000 Ljubljanahttps://www.mdj.si/ Mladinski dom Jarše • Interna osnovna šola• Stanovanjske skupine• Produkcijska šola • Interna osnovna šola s prilagojenim• izvajanjem in dodatno strokovno• pomocjo.• Vzgojne skupine• Stanovanjske skupine• Produkcijska šola• Mladinsko stanovanje• Mobilna svetovalna služba Pokriva regijo in celoten kontinuum pomoci skupaj s SC Mladinski dom Malci Beliceve in SC Višnja Gora, ki je koordinator v regiji. Osrednjeslovenska, JV Slovenija, Zasavska in Spodnjeposavska regija SC Višnja GoraCesta Dolenjskega odreda 19, 1294 Višnja Gorahttps://www.vizvisnjagora.si/ Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora • Interni poklicni srednješolski programi • Vzgojne skupine• Stanovanjske skupine • Interni poklicni srednješolski programi• Vzgojne skupine• Stanovanjske skupine• Psihoterapevtka• Intenzivna skupina Pokriva regijo in celoten kontinuum pomoci skupaj s SC Mladinski dom Jaršein SC Mladinski dom Malci Beliceve. Koordinator za regijo. Osrednjeslovenska, JV Slovenija, Zasavska in Spodnjeposavska regija SC Mladinski dom MariborUlica Saše Deva 212000 Mariborhttps://mladinski-dom-mb.si/ Mladinski dom Maribor skupaj z Vzgojnim zavodom Slivnica • Stanovanjske skupine• Vzgojne skupine • Poldnevni program• Vzgojne skupine• Stanovanjske skupine• Intenzivna skupina• Produkcijska šola• Mladinsko stanovanje• Španova kmetija Mošcanci• Mobilna služba Pokriva regijo in celoten kontinuum pomoci skupaj s SC Veržej.Koordinator za regijo. Koroška, Savinjska, Podravska, Pomurska regija SC VeržejPušcenjakova ulica 8, 9241 Veržejhttps://www.vzgojni-zavod­ verzej.si/ Vzgojni dom Veržej (Osnovna šola Veržej Enota Dom) • Osnovna šola• Vzgojne skupine• Stanovanjske skupine • Osnovna šola• Mobilna služba• Vzgojne skupine• Stanovanjske skupine• Dnevna oblika dela• Intenzivne skupine Pokriva regijo in celoten kontinuum pomoci skupaj s SC Mladinski dom Maribor, ki je koordinator v regiji. Koroška, Savinjska, Podravska, Pomurska regija Program mladinskega stanovanja je koncno dobil formalno-pravno potrditev kot potreben, ucinkovit in uspešen program. Ta oblika namestitve je zadnja stopnica v celotnem procesa deinstitucionalizacije. Vstrokovnih centrih je glede na napredek otroka ali mladostnika, težave in potrebe, možno prehajanje med razlicnimi programi (upoštevaje cilje in kriterije). Koncni cilj je uspešna vkljucitev/vrnitev posameznika v življenjski prostor, ki je zanj najprimernejši. Posamezni programi strokovnih centrov se lahko glede na težave in potrebe otrok ali mladostnikov vsebinsko pre­oblikujejo in spreminjajo, saj jim to omogoca tudi Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (2021). Zakon to omogoca, vendar pa je realnost drugacna, predvsem zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in prostorskih težav. Sklep Na podlagi pregleda programov in konceptov ugotavljamo, da uvajanje spre­memb po Zakonu o obravnavi otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenj­skimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (2021) v prakso po­meni vzpostavljanje celostnih, trajnostnih in drugacnih pristopov pri delu s takšnimi osebami. Implementacija zakona omogoca, da se novi in stari pro-grami prilagajajo otroku ali mladostniku. Leta 2022 je bil sprejet tudi nov vzgojni program s kriznimi intervencijami. Ugotovili smo, da prenovljeni vzgojni program prinaša razlicne oblike in kontinuum pomoci otrokom in mladostniku, s tem pa tudi manj namestitev v strokovne centre. Zaradi sprememb na tem podrocju menimo, da strokovni centri boljeuresnicujejo cilje celostne obravnave otrok in mladostnikov s custvenimiin vedenjskimi težavami ali motnjami na celotnem kontinuumu pomoci odpreventive, zgodnje detekcije in identifikacije do najhujših primerov. Ce-lostno obravnavo utemeljujemo z upoštevanjem sodobnih trendov social-nopedagoške obravnave oseb s posebnimi potrebami (Vukovic in Krajncan,2019, str. 165): • uporabnik se strinja z obravnavo, • uporabnik pozna cilje in razume pomen in smisel obravnave, • uporabnik samostojno odloca o vkljucitvi v obravnavo, • celostna obravnava je »regionalno obcutljiva«, tako da išce pomoc blizu domacega okolja, • usmerjena je v življenjski prostor posameznika, • temelji na mrežnih strukturah pomoci,• obravnava je hitra in strokovna, • namestitev ustreza zadovoljevanju uporabnikovih posebnih potreb, je na­rejena »po njegovi meri« in mu omogoca »osebni paket storitev«, • usmerjena je k najvecji ucinkovitosti glede ustreznosti strategij, metod dela, ciljev, • usmerjena je v cim prejšnji odpust iz ustanove. Vživljenjski svet uporabnika usmerjano socialnopedagoško pomoc razume-mo kot odgovorna današnje življenjske razmere, torej tudi na spremembe in prelome/zasuke v današnji družbi (Thiersch, 2020, str. 74). Peters (2008) povezuje v življenjski svet otroka ali mladostnika usmerjeno pomoc z regio­nalizacijo, ki je usmerjena v dajanje pomoci v okolju, v katerem otrok ali mla­dostnik živi, da bo lahko ohranil socialna razmerja in neustrezna korigiralv življenjskem prostoru samem. Ko bomo v Sloveniji prehodili pot deinstitucionalizacije12, bomo preusme­rili pozornost od »varnosti« institucije in usmerjenosti na lastno ponudbo na uporabnika. Vsredišcu pozornosti mora biti otrok in mladostnik s svojimi te­žavami in potrebami in ne institucija kot taka, s svojimi zahtevami in standar­di. Tako se institucija prilagaja uporabniku, njegovim težavam in potrebam in ne uporabnik njej. S tem preprecujemo stigmatizacijo in druge neželene ucinke. Krajncan (2012) meni, da gre v Sloveniji za širši družbeni problem, ki iz­haja iz razslojene, nesocialno politicno usmerjene (ne)demokraticne družbe, ki nima jasne strategije in je tudi resorsko vse prej kot stabilno zasnovana in usklajena. Razlicne ustanove vidijo strokovne centre kot zadnji clen v verigi ukrepov pomoci otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjskimi teža­vami ali motnjami. Vobstojecih spremembah na tem podrocju lahko najdemo veliko pomanj­kljivosti. V pregledu prestrukturiranja vzgojnih zavodov smo ugotovili, da sta razvoj in regijska nepokritost strokovnih centrov odvisna tudi od obstojecih lokacij zavodov. VSloveniji je nadaljnji razvoj pomoci otrokom in mladostni­kom s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami skupna in stalna na­loga strokovnjakov izprakse, pedagoških ustanov in politike kot tudi samih otrok, mladostnikov in njihovih družin13. Vstrokovnih centrih je trenutno problem pomanjkanja strokovnega kadra, zato menimo, da je zaposlenim in prihodnjim zaposlenim treba omogociti bolj fleksibilne in bolje placane obli­ke zaposlovanja. Delo je treba debirokratizirati in strokovno zahtevnejše po­ložaje bolje nagraditi in tudi s tem povecati privlacnost deficitarnega poklica vzgojitelja. Proces deinstitucionalizacije slovenskih vzgojnih zavodov in njihova preobrazba v strokovne centre ne more temeljiti le na politicno/pravnih okvirjih, temvec tudi na postopkih, organizaciji in strukturi, predvsem pa na ljudeh, ki to delo opravljajo. Deinstitucionalizacija se nanaša na premik od institucionalnega varstva k bolj individualiziranim in skupnostnim oblikam oskrbe in pomoci, predvsem znotraj družinskega okolja ali manjših skupnos-ti. To se izvaja z namenom izboljšanja kakovosti življenja otrok in mladostni­kov, spodbujanja njihove socialne integracije in zagotavljanja bolj osebnega 12 Procesa deinstitucionalizacije nikoli ne bo konec, to je pravzaprav proces humanizacije. Tako kot se družba oblikuje in diferencira, tako bodo socialne razlike ostajale ali se še poglabljale in zato ne moremo pricakovati socialne stabilnosti. 13 Zakon ni bil implementiran postopno, torej brez projekcije, kaj in kako se bo/je zgodilo po njegovi implementaciji. pristopa knjihovi oskrbi. Gre za obcuten premik od institucij na težave in potrebe otrok in mladostnikov. Ugotovili smo, da se proces diferenciacije, funkcionalnosti in razvoja ustrez­nih programov pomoci terregijske logike14 in pokritosti kljub zacetnim teža­vam, ki jih je še dodatno obremenila epidemija koronavirusa, nepostopnostiuvajanja novega zakona ter kadrovskim in prostorskim problemom v Slovenijinadaljuje. Naš namen ni, da clanek izpade kot apologija novega zakona, temveckot želja po uvajanju nadaljnjih sprememb pri najboljši obravnavi in delu zot­roki in mladostniki s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami15. Predlagamo ustanovitev medresorskega organa, ki bi pripomogel k bolj­ši funkcionalnosti in odpravljanju slepih peg na podrocju pomoci otrokom in mladostnikom s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami. Uva­janje sprememb in s tem tudi novih programov in pristopov bi bilo treba po nekaj letih implementacije nujno kriticno preuciti, evalvirati in nadgraditi. Raziskav in analiz o implementaciji novega zakona, družinskega zakonika, vzgojnega programa in novih oblik dela z otroki in mladostniki s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami še ni. Prav tako bi bilo treba narediti analizo sodelovanja med centri za socialno delo, sodišci, strokovnimi centri in drugimi deležniki. In za konec: za mnenje bi morali vprašati tudi njih – otroke in mladostnike! Viri Družinski zakonik (2017). Ur. l. RS, št. 15/17. Flaker, V. (2012). Kratka zgodovina dezinstitucionalizacije v Sloveniji. Casopis za kritiko zna­nosti, 40(250), 13–30. Kobolt, A. (2017). Razvoj in dileme družbene »skrbi« za mlade s težavami v socialni integra­ciji. V G. Meško, & D. Zorc-Maver (ur.), Za cloveka gre! Zbornik, posvecen Vinku Skalarju (str. 95–111). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Maribor: Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pridobljeno 4. 3. 2024, https://zalozba.pef.uni-lj.si/ index.php/zalozba/catalog/view/165/386/376-1 Košnik, P., Plavcak, D., Vovk Ornik, N., Zupanc Grom, R., Domajnko, J., Marolt, B., Pal, P., Zalokar, L., & Krajncan, M. (2022). Vzgojni program za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami in izvedbena priporo-cila za izvajanje vzgojnega programa custvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 14. 12. 2023, https://www.gov.si/assets/mi­ nistrstva/MVI/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/OS/vzgojni_pro­ gram_VIZ_s_priporocili.pdf 14 Strokovni centri so teritorialno nelogicno, neenakomerno in nesorazmerno razporejeni. Naj­vec strokovnih centrov je skoncentriranih v osrednji slovenski regiji, v polmeru 30 kilometrov od središca Ljubljane jih je kar sedem. Predlagamo ustanovitev strokovnih centrov v Slovenj Gradcu, Novem mestu, Kopru in Novi Gorici. 15 Predvsem zaradi pomanjkanja aktualnih raziskav nismo predstavili izkušenj vseh deležnikov, njihovih težav, doseženih ciljev. Obravnava posameznika vsekakor še ni »celostna«, so pa nastavki taki, da bi s spremembami to v prihodnosti lahko bila, v smeri boljšega delovanja obstojecih organizacijskih struktur v dobro otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami. Krajncan, M. (2012). Dezinstitucionalizacija na podrocju vzgojnih zavodov. Casopis za kriti­ko znanosti, 40(250), 116–127. Krajncan, M., & Šoln Vrbinc, P. (2015). Med preteklostjo in prihodnostjo zavodske vzgoje. V A. Kobolt (ur.), Moci, izzivi, vizije vzgojnih zavodov (str. 11–36). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Krajncan, M. (2019a). Strokovni center in proces deinstitucionalizacije. V M. Krajncan (ur.), Kam z otroki? Strokovni center Maribor – Celostna obravnava otrok s custvenimi in ve­denjskimi motnjami v vzgojnih zavodih (str. 10–16). Maribor: Strokovni center Maribor. Krajncan, M. (2019b). Pomembni mejniki razvoja vzgojnih zavodov. V M. Krajncan (ur.), Celostna obravnava otrok in mladostnikov z vedenjskimi in custvenimi težavami oziro-ma motnjami v Strokovnem centru Planina (str. 58–166). Planina: Vzgojni zavod Planina. Krajncan, M., & Šoln Vrbinc, P. (2015). Med preteklostjo in prihodnostjo zavodske vzgoje. V A. Kobolt, B. Dekleva, & V. Selan Kure (ur.), Moci, izzivi, vizije vzgojnih zavodov. Ljublja­na: Pedagoška fakulteta. Krause, H. U., & Peters, F. (2014). Perspektiven einer integrirten und socialraumlichen Er-ziungshilfe: Socialraumorientirung und integrirte, flexible Hilfen. V H-U. Krause, & F. Pe­ters (ur.), Grundwissen Erzierische Hilfen. Ausgangsfragen, Schlusselthemen, Heraus­forderungen. 4. Auflage (str. 197–205). Weinheim und Basel: Beltz Juventa. Peters, F. (2008). Hilfe zur Erziehung in europäischen Modernisierungsprozessen. Frankfurt am Main: Internationale Gesellschaft für erzieherische Hilfen. Skalar, V. (1987). Vzgojni zavodi. V J. Ciperle, & V. Skalar. Vzgojni zavodi (str. 43–86). Ljublja­na: Slovenski šolski muzej. Šiška, J., & Beadle-Brown, J. (2020). Transition from institutional care to community-based services in 27 EU member states: final report. Research report for the European expert group on transition from institutional to community-based care. Pridobljeno 21. 11. 2023 s https://deinstitutionalisationdotcom.files.wordpress.com/2020/05/eeg-di-re­ port-2020-1.pdf Thiersch, H. (2020). Integrierte und flexible Hilfen. V S. Lenz, & F. Peters (ur.), Kompendium Integrierte flexible Hilfen. Bausteine einer lebenswelt- und sozialraumorientierten Re­form der Kinder-und Jugenhilfe. 1. Aufl age (str. 60–75). Weinheim und Basel: Beltz Juventa. Vukovic, M., & Krajncan, M. (2019). Evalvacija projekta Strokovni center Maribor Celostna obravnava otrok s custvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih. V M. Krajn-can (ur.), Kam z otroki? Strokovni center Maribor – Celostna obravnava otrok s custveni-mi in vedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih (str. 58–166). Maribor: Strokovni center Maribor. Vukovic, M. (2022). Model evalvacije deinstitucionalizacije. Doktorska disertacija. Koper: Univerza na Primorskem. Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (2021). Ur. l. RS, št. 200/20. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011). Pridobljeno 19. 1. 2024, https:// www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20112714.