Slofensha Mrdlind. G. ban dr. Marko Natlačen je obiskal v niiiiulem tednu Prekmurje. Povsocl je bil prisj-čno sprejet in je po3lušel prošnje iin težnje Prekmurcev. Piemeščena sta r. Janez Bejek, kaplan v črensovcih, k Sv. Šebeščanu; v Črensovce pa pride za kaplana iz Lendave g. Koren. Sezonsko delavsfvo in Delavski dom. Poročali srao že na tem mestu o predipripravali za zgradbo delavskega zavetišea v Sobati, to je: Uelavskega doma. Upali smo in sk&ro »repričani e.mo bili, da bo že letos pcd streho ta prepotrebna slavba. Toda žal, do tega ni prišlo. In vendar je tako nujno, da prida končno do uresničenja tega zavetišča, ker to zahtevajo ne samo narodno-gospodarski inleresi, temveč tudi eocialni. B:li so časi, ko ee je dalo nekaj zaslužiti in tudi nekaj pristediti. Dandanes to ni več mogoče ra-di gospodarske krize širom Evrope. Pri tem tivpi pač najbolj delaveki živelj i,n med njimi tudi naši sezonski delavci. Število teh delavcev presega pri nas že število 10.000. Ta številka je zgovorna dovolj. Preko njih ne moremo, ker bi sicei* grešili nad naiMni Ijudstvom. Delavski dom je potreben kot puntica očesu. Delavci, ki hodijo na borzo dela v Soboti, nimajo nobenega potrebnega zaklonišča niti zavetišča proti eventuelnim vremenskim neprilikam. Prostori soboške ekspoziture borze dela so tako majlini, da se v njih stisne le uradništvo in par ljudi. Vsi drugi delavci pa inoii-ajo čakati zunaj, dokler ne pridejo na vreto. Kolikoikrat gre človek mimo borze dela, spomladi ali poleti, vidi tam množico mož in fantov, deklet in žena. In čakajo, čakajo, pa naj je dež ali žgočc solnce. Siromaki eo pae in potrpežljivo prenašaja vse. Vsekakor pa to ni pravilno. 10 odstotkov vsega našega prebivatetva je naveza.no na eezonski zaslužek. In ta kolifinik se od leta do leta ne /.manjšuje, celo veča se. Zaslužka pa ,je veclno manj od leta do leta, In pri vsem tem obstoja še dejstvo, da mora vsak delavec, ki gre v inozemstvo, plačati visoko evoto v iz-: seljeniški fond. In baš ta izseljeniški fon-d b« moral največ piMspevati k zgradbi delavske?f. doma! V stotisoče gredo šlevilke vplača- nih zneskov. In kje so eedaj koristi od vplačanega denarja? Soboška občina je ukrenila vse potrebno da se ta zadeva čim ipreje konfa. Za vsa po-sojila je celo prevzela garancijo, kar je res lepa gesta, če pomiaUmo, da scgajo te številke preko 1 milijona dinarjev. 700.000 Din je obljubila borza dela takoj kot brezobrestno posojilo, kakor hi-tro bi ostalili 400.000 Din clal na razpolago Izseljeniški komisarijat. Posojilo teh 400.000 Din je Izeeljeniški komiisarijat obljubid, celo odobreno je že in podpisano od glavne ko-ntrole; toda še ni uradne rešitve in tako je sedaj zastoj glede dograd.it ve Delavskega doma v Soboti. Je re.8 nujno, da pasežejo merodajni faktorji tu vmes in z energičnim korakom rešijo to kočIjivo vprašanje. Sobota. Zapustil je naš kraj e evojo diužino in odišel na novo službeno mesto v Celje upravitelj naše bolnice g. Jože Šušteršič. Pet let je bival msd nami in upravljal našo bolnico z vso ljubeznjjo. S svojim neumornim delcm je dvignil uglecl naše boln;ce zelo visoko. Imel je veliko prijateljev in znancev, ki so ga visoko cenili radi njegove iskrenosti. Ob slovesu mu kličemo, naj nas ne pozabi, tudi naše Slovenske krajine ne! Na 110vem službenem mastu mu žel.imo obilo božjega blagoalova! — Premeščen je bil v N:kšič z naše gimnazije ,proi.,g. Rudolf Mušič. Med nami je bival celih pet let. — Kakor ee č-uje, se bodo nekatere ulice v našem mestu preimenovale. Prav je, da občintjika uprava tivkleva to pot.rebo. Čuje se tudi, da se bo kolodvorski ¦ trg povečal in olapšal. Občina namerava kupiti svet od g. Banko Viktorja. To je re3 (potrebn-o za kolodvorski promet, lvtr je bil dcaedanj-i kolodvorski trg vse premajhen za tako velik promet s soboškega kolodvora. Potreben materijal za nasip in dvig sveta na Bankovem posestvu bo dovozi!a železni&ka direkcija. — Veliko prahu je dvignila po Soboti novica, da eo otroci našli v Ledavi mrtvorojenega otročička. Otroc-i so namreč pasli ob mostu čez Ledavo. Xenadonia je pe«3, ki je bil z njimi, izvlekel iz Ledave otroško truplo. Med kričanjem otrok se je slučaj.no peljal miimo orožnik proti mestu. Otroci so mu povedali, kaj so našli. Pri raztelesenju trupla se je dognalo, da je bil otrok mrtvorojen in že dalje časa v Ledavi. Orožništvo ipridno zasleduje mater. — Naša gimnazija je zopet .predmet mnogih goivoric. Oddelili so namreč samoupravni peti razred od nižjili državnih razredov. Občina in banska uprava sta intervenirali, toda ministrstvo ni hotelo odstopiiti od evoj-ega koraka. Imenovalo je celo tri suplente. od kat°rih e^i '^ imenovan za vršilca dolžnosti direktorja, to je g. Poto.ka.rja. Vsekakor so se pa ;> i-^.i i.datki soboške »bčine znatno povečali, upamo pa, da se bodo sedaj povečale dotacije banske uprave za ipeti gioinazijskl razred v Soboti! Turnišča. Prišel ,je na obisk v svoj damači kraj in obenem na oddih vlč. g. Franc Zver, doma iz Brezovice v turniaki župniji. Goap. Zver je duhovnik žibeiniške škofije, kjer je že dalje časa. Poln navdu^enosti in veselja hodi med našim: ljudmi in je s tem pcstal zelo priljubljen. Poln zadovoljetva uživa mir na vasi in mu želimo, da bi odnasel ninogo svežih moči v sončno Dalmacijj. — V nedeljo dne 17. novembra je imel naš delavtii gospod kaplan Alojzij Šoštarič predavanje 8 skioptičnimi sHkami v stari turniški cerkvi. Obiek je bil zelo dober, zlasti mladina se je odzvala v velikem številu. Ves-eli nas, da se je začelo mladino uvajati v lepe reči, ker se je sigurno bolje pačutila tu, kakor v kaki gostilni. — V nedeljo dne 17. novembra sta &e poročila pred Marijiinim oltarjem v Turnišču Zver Stefan in Ščap Ana, oba iz Turnišča. Mlademu paru želimo \r zakonskem življenju obilo ei-eče ,in božjega blagoslova! — Umrl je pri nas po daljšem bdlehanju J. Bakan, po dom. Tornarjev. Imenovani ni bil nikoli poročen in je bival pri svojem bralu Francu na isti domači.ji. Bil je zelo pobožen. Tiho in mirno je delal na posestvu svojega brata, kjer je sedaj tudi dokončal tek življenja. Na njegovi poslednji poti ga je spremilo veliko ljudstva. Polog domačega duhovništva je prišel na po^rsb svojega strica tudi g. Štefan Bakan, dolnjelendavski -, župnik, v spremslvu evojega caplana g. Ivana Korena. Krasno slovo je gooril. g. Dominko. — Ljubi B&g je naše vinoradnike letos rea blagoslovil z otoilno vinsko otifto. Toda naši ljudje vse prevefi radi seže:o po kozarcih. Zato je tudi razumljivo, za- kaj eo ta.ko pogosti pretepi pri na:S. Zuclnje čase so pi-ire.ia.jo po na/-'ih gostilnali razne prireditve pod imenom »Kol:>nska večerja«. Dobro in postena je, da sa ljudje nakoliko pozabavajo, toda tako ,p.ijiančevanj8, kot ee vrši zadnje tase, presega vse meje. Skoro vsaUa nedeljo je v kaki gostilni »Kolinska večcrja«. Nimamo nič prati pošteni zabavi, vendar i>a vsled stalnih tepežev take priredtve moiijo vse mirne in poštene ]j.udi. Obla^t naj te.j zadevi pokloni svojo pozornost. Bogojina. Naš zadnji sejem, ki se je vršil clne 16. novembra, n: pokazal one živahnnsli v kupčijah, kakor je to vedno bilo. Slabe kupčije so bile zlasti pri živini, ker ni 1'ilo skoro sploh nobenega povpraševanja. ČevIjarji, ki j.ih je bilo še dakaj veliko, niso prišli na evoj račun. Kd'.no platnifarji so bsla žiH dobre kupčijc.