ŠTEVILKA
LETO-Lil, it Al'Ril 2020 CENA 1.S0 ELJii
STRAN 12
STRAN 9
NAROČILA KURILNEGA OLJA
tel. 02 845 0126, 03 752 07 03
M)ia MARKET1HG d.Ofl iirnft;-
BENCINSKI
SERVIS
STRANICE
30 let od prvih demokratičnih volitev
V naši dolini ena najvišjih volilnih udeležb
Remont bo gradil stanovanja v stari mozirskr občini
Suzana Srdit nasledila mag. Mitjo Terčeta na mestu direktorja Goit
Urška in Miran Verbuč poznana tudi v Združenih državah Amerike
STRAN 9
STRAN 19
Oglasi
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI - 2020
Obveščamo vas, da je bil na spletnem portalu Občine Mozirje, objavljen »Javni razpis za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v občini Mozirje za leto 2020.
Razpisna dokumentacija vsebuje:
-	javni razpis,
-	vloga (priloga 1 in priloga 2)
-	točkovnik za vrednotenje kulturnih dejavnosti.
Razpisno dokumentacijo izpolnite ter jo pošljite ali osebno dostavite v zaprtih kuvertah s pripisom »ne odpiraj - razpis kultura 2020«, na naslov
OBČINA MOZIRJE, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje,
najpozneje do 29. 5. 2020, in sicer do 13. ure.
Vse ostale informacije lahko dobite na telefonu 83 93 306, mag. Ivo Glušič.
Občina Mozirje Župan Ivan Suhoveršnik
2
Savinjske novice št. 16, 17 april 2020
Iz vsebine:
Komunalo Mozirje
Izdali opozorilo glede vzdrževanja vodovodne napeljave
Iz občin
Brezplačne zaščitne
maske za vsa gospodinjstva..............
Tretja stran
..........7
..........7
KLS Ljubno
V aprilu polovično zmanjšanje
naročil, več kot tretjina zaposlenih doma .... 10
Pusto Polje
Prenavljajo in širijo
dve cesti.............................................................................13
Gornji Grod
AED po potrebi na dosegu vsakemu................13
Nogometno društvo Mozirje
Člani trenirajo tudi
v živo preko spleta......................................................22
Prostovoljci si tudi v tej krizi zoslužijo veliko zahvalo
V času epidemije novega koronavirusa je za pomoč državljankam in državljanom Slovenije vsak dan aktiviranih več tisoč ljudi. Poleg pripadnikov Civilne zaščite in drugih organizacij so med njimi tudi številni prostovoljci, brez katerih v izrednih razmerah marsikatera akcija sploh ne bi bila izvedljiva.
»Prednost prostovoljstva je v njegovi vitkosti in hitrem odzivu,« pravi Primož Jamšek, vodja terenskega odziva pri Slovenski filantropiji, v okviru katere deluje mreža prostovoljskih organizacij, in z zadovoljstvom dodaja, da je poziv k prostovoljni pomoči tudi v tokratni krizi naletel na plodna tla.
Pozitiven odziv beležijo tudi pri Karitasu in Rdečem križu. Obe organizaciji k sodelovanju med epidemijo nagovarjata predvsem mlade, saj so med epidemijo starejši potrebni še posebne pozornosti in zaščite. »Skoraj 95 odstotkov prijavljenih je mlajših od 30 let. Ob prijavi navedejo svoje dosedanje znanja, veščine in izkušnje, kar nam pomaga pri njihovem vključevanju v že obstoječe dejavnosti ali načrtovanju novih,« so pojasnili na Rdečem križu, kjer vsem prostovoljcem zagotovijo ustrezno varovalno opremo in natančna navodila.
Prostovoljci Rdečega križa sodelujejo v 56 območnih združenjih. Opravljajo naloge, s katerimi zagotavljajo, da življenje v lokalnih skupnostih poteka kar se da normalno in da v času samoosami-tve nihče ne ostane sam. V večini občin so odprte posebne telefonske številke, kamor občani spo-
ročajo svoje potrebe. Prostovoljci sodelujejo pri sestavljanju in dostavi živilskih paketov in zdravil, pomagajo pri ogrevanju bivalnih prostorov in urejanju prevozov, nudijo psihosocialno podporo po telefonu in varstvo otrok in še bi lahko naštevali.
V tem času je izjemnega pomena tudi sosedska pomoč, zato jo je vredno spodbujati, je prepričan Primož Jamšek iz Slovenske filantropije: »Sosedje se med sabo poznajo in je pomoč tako preprostejša, kot če se kot prostovoljec pojavi kak neznan človek. Seveda pa je treba upoštevati varnostne ukrepe in razmisliti tudi o morebitnih drugih načinih pomoči. Pri osamljenosti se da pomagati tudi s telefonskim pogovorom.«
Potrebe po prostovoljskem delu Slovenska fi-lantropija redno objavlja na portalu www.prosto-voljstvo.org. Delo, povezano s epidemijo, je organizirano lokalno, na ravni občin prek občinskih štabov Civilne zaščite, zato so na portalu zbrani podatki s spletnih strani občin, vključno s kontaktnimi informacijami. Mi smo v tokratni temi tedna zbrali informacije, kako v času epidemije delujejo krajevni odbori Rdečega križa na območju Zgornje Savinjske doline.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto LII, št. 16, 17. april 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@sa-vinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com	Savinjske nmece št. 16 17 april2020 3
Tema tedna, Anketa
krajevni odbori rdečega kriza zgornje savinjske doline organizirano pomagajo
7 I v«	v« i•	«I ••	,	I. . .	. .	I •v
Za lažje preživetje epidemije prostovoljci izvajajo različne
aktivnosti
Pozitivne napovedi kažejo, da se epidemija bolezni covid-19 v Sloveniji počasi umirja. K temu so pripomogli vladni ukrepi in tudi številni »nevidni« prostovoljci, ki so aktivno pristopili do bolj ogroženih skupin ljudi. Pri tem seveda niso pozabili na vse, ki že sicer potrebujejo pomoč dobrodelnih organizacij.
Ena izmed organizacij, ki pomaga socialno ali zdravstveno ogroženim skozi vse leto, zelo pa tudi v času epidemije, je Rdeči križ (RK) Slovenije. Njegovi prostovoljci so razpršeni po vsej državi, v naši dolini pod okriljem Območnega združenja (OZ) RK Zgornje Savinjske
Na krvodajalske akcije vabijo samo krvodajalce tistih krvnih skupin, ki jih potrebujejo. (Foto: RKS OZ Sevnica)
doline deluje deset krajevnih odborov (KORK) in prav vsi so se dobro organizirali tudi v tokratni, vsem povsem novi situaciji.
PRI RAZDELITVI HRANE POSKRBELI ZA VARNOST VSEH Vsi zgornjesavinjski KORK-i so se ob spodbudi območnega združenja, v katerem za organizacijo dela skrbi sekretarka Ilka Kramer Marolt, takoj ob prvih ukrepih za zajezitev širjenja epidemije organizirali za nudenje pomoči vsem, ki bi jo potrebovali.
V prvih dneh po razglasitvi epidemije je na območju naše doline potekala redna delitev hrane iz
c>
Naša anketa
Prostovoljstvo pomoč in lajšanje stiske
Prostovoljke in prostovoljci so gibalo dela krajevnih odborov Rdečega križa. Z delom spreminjajo sebe, druge in okolje, v katerem delujejo. Ko je v skupnostih najbolj potrebno, so tam in delujejo s sočutjem do sočloveka, ki je v stiski, in mu pomagajo prebroditi težave. Poznamo njihovo delo?
Jani Tevž, Bočna
Večina ljudi pozna delo prostovoljskih organizacij. Sam nisem nikoli bil član Rdečega križa, sem pa veliko prostovoljnih ur v dobrobit sova-ščanov vložil pri prostovoljnem gasilskem društvu. Sicer se mi humanitarne organizacije zdijo zelo pomembne, saj pomagajo socialno šibkim. V današnjem času je namreč vse večji prepad med bogatimi in tistimi, ki imajo le za golo preživetje. V tem času krize menim, da se bomo ljudje bolj povezali. Do večjega izraza pride danes sosedska pomoč, pomoč starejšim in vse druge vrednote človečnosti.
Zlatko Štruclj, Prihova
Delo prostovoljcev Rdečega križa poznam, a sam sem član župnijske karitas. Oboji skrbimo za socialno šibke in jim nudimo pomoč v različnih oblikah. Se mi zdi, da sta obe organizaciji v lokalnem okolju bolj pomembni kot državne institucije, saj poznajo ljudi in njihove stiske. V današnjem času, ko je razglašena epidemija, se mi zdi, da se niti sosedi več ne videvamo toliko, kot smo se v normalnih časih. Vse akcije, ki jih obe organizaciji vodita, so že tako utečene, da jih niti ne povežeš z organizatorji. Pomembno je le eno, delati v dobro ljudi in jim pomagati, da lažje preživijo.
Slavica Tesovnik, Ljubno ob Savinji
Sama nisem bila nikoli prostovoljec Rdečega križa, a njegovo delo zelo dobro poznam. Delo Rdečega križa na lokalni ravni je zelo pomembno, saj poverjeniki poznajo svojo okolico in vedo, kdo je potreben pomoči, kdo je v kakšni stiski. Akcije, kot so zbiranje sredstev za osnovne šole, krvodajalske akcije in paketi s hrano, so le del njihovih aktivnosti, ki jih poznam. Sama sem prostovoljec v nevladni ustanovi Modra reka.
Majda Žagar, Mozirje
Delo prostovoljcev poznam, največ iz odmevnih akcij, ki so objavljene v časopisih. Sodelovala sem pri pripravi paketov pomoči z oblačili in hrano. Čas epidemije nas ne bo kaj prida povezal, ker smo ločeni eden od drugega in dejansko ne veš, kaj se dogaja pri sosedu. Kar se tiče letnih akcij krajevnih organizacij Rdečega križa, jih spremljam iz medijev. Opažam, da pomagajo socialno šibkim in ob kakih nesrečah. V glavnem spoštujem delo civilnih društev in njihovih prostovoljcev.
Tereza Žunter, Varpolje
Delo prostovoljcev Rdečega križa bolj slabo poznam. Sama osebno nimam izkušenj z delom v humanitarnih organizacijah, sem pa nudila pomoč starejšim ljudem in vem, koliko je dela, zato tovrstne organizacije podpiram. Zdijo se mi namreč pomembnejše kot državne institucije. V današnjem času imam občutek, da se bodo ljudje med seboj bolj povezali. Akcije Rdečega križa so znane, predvsem poznam zbiranje sredstev za osnovne šole, krvodajalske akcije in deljenje hrane socialno šibkim.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
4
Savinjske novice št. 16, 17 april 2020
Tema tedna
sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Kot vedno so za razdelitev paketov poskrbeli krajevni odbori. Kot je povedala sekretarka, so povsod poskrbeli za varnost vseh udeleženih v tem procesu, tako z zaščitno opremo kot z organizacijo dela, pri kateri so stike omejili na najbolj nujno.
Predsednica KORK Solčava Li-lijana Robnik je povedala, da so ob tokratni razdelitvi zaznali večje povpraševanje, v Lučah so se po besedah predsednice tamkajšnjega KORK-a Jožice Robnik hrano odločili razdeliti družinam z otroci, tudi v KORK Šmartno ob Dreti so po besedah predsednice Fa-nike Ugovšek hrano iz intervencijskih zalog razdelili družinam s tremi ali več otroki.
NA REČICI Z REDNIMI KLICI PREVERJAJO SVOJE OBČANE Kot so zagotovili predsedniki vseh KORK-ov, so stopili v stik z vsemi ostarelimi, ki živijo sami, in tudi drugimi potrebnimi pomoč. Na srečo smo Zgornjesavi-njčani dobro povezani med sabo, v vseh zaselkih vedo, kdo bi lahko potreboval pomoč. Kljub temu na Rečici ob Savinji, kot je povedala predsednica KORK-a Ana Šimenc,
V prvih dneh po razglasitvi epidemije je na območju naše doline potekala redna delitev hrane iz sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.
enkrat tedensko pokličejo občane, da s tem dobijo vpogled v stanje: »Trenutno občani nimajo večjih potreb, le kakšen nakup opravimo zanje. Največ jim pomeni pogovor, da se počutijo vključene, in, kot sami pravijo, so veseli, da nismo pozabili nanje«.
VSI KRAJEVNI ODBORI VES ČAS V PRIPRAVLJENOSTI Robnikova iz Solčave je še povedala, da so njeni sokrajani vedno »solidarni in vem, da bi vsakdo priskočil na pomoč, če bi bila potreba«.
V pripravljenosti so tudi v Mozirju, vse prostovoljke v svojih okoliših budno spremljajo dogajanje. Kot je dejala predsednica mo-zirskega KORK-a Marjana Leskov-šek, potreba po posebni pomoči
pri njih ni bila izražena, le eni osebi so dostavili zdravila iz lekarne.
Tudi predsednica KORK Nazarje Darja Štiglic je sporočila, da je za sedaj na njihovem območju pomoč potrebovala le ena oseba.
V Bočni so po besedah predsednice KORK-a Petre Marovt pomagali tudi pri obveščanju starostnikov o možnosti organizirane prehrane.
NA LJUBNEM PROSTOVOLJKE ŠIVALE MASKE
Na Ljubnem ob Savinji je KORK svoje aktivnosti usmeril tudi v šivanje kvalitetnih pralnih mask. Predsednica ljubenskega KORK-a Sla-vica Robida je povedala, da so šivilje prostovoljke poiskali s pomočjo spletnih socialnih omrežij, odzvalo se jih je pet. »S sabo so prinesle različne potrebne materiale, si jih izmenjale in že v treh dneh sešile večjo količini mask.« Ob pomoči prostovoljcev Starejši za starejše so z delitvijo mask pričeli še isti dan. Po mnenju Sla-vice Robida je namreč najbolj pomembno, »da naredimo vse, kar je v naši moči, da se zaščitimo in poskrbimo za svoje zdravje ter zdravje ranljivejše generacije upokojencev, ki so še aktivni v naši občini.«
Kot smo na spletni strani Savinjskih novic že pisali, je pri predstavnikih KORK Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta mogoče naročiti tople obroke, ki jih nudi gostilna Menina z dostavo na dom. Poleg tega se ljudje lahko obrnejo tudi na predsednika KORK Gornji Grad Tomaža Trogarja, ki ima
dovolilnico za gibanje izven občine, zato lahko poskrbi za nujne primere nakupa v trgovini, zdravil v lekarni in drugo.
V Gornjem Gradu so po Trogarje-vih besedah prostovoljce potrebo-
vali ob različnih situacijah. Najprej so pred domačo splošno ambulanto pomagali pri varnostnih ukrepih ob sprejemu pacientov, nato so po dogovoru z domačo občino pričeli z dostavo toplih obrokov osmim starejšim krajanom. V tem času se je odprla prenovljena trgovina Kea
in tam so na prošnjo direktorja pomagali pri zaščiti in usmerjanju kupcev v prostore trgovine. KLJUB KORONAVIRUSU KRI
NUJNO POTREBNA Ker je zdravljenje v bolnišnicah okrnjeno, številne operacije so prestavljene, so po podatkih RK potrebe po krvi v tem času manjše kot navadno, še vedno pa so. Krvodajalske akcije se odvijajo, vendar v nekoliko drugačni obliki, nanje vabijo samo krvodajalce tistih krvnih skupin, ki jih potrebujejo.
Kot je povedala sekretarka OZ RK Ilka Kramer Marolt, bo krvodajalska akcija pred koncem aprila organizirana tudi v Zgornji Savinjski dolini, predvidoma v Lučah. »Akcijo bomo izpeljali le, če ne pride do kakšnega zasuka situacije v smislu povečanega števila okuženih v naši dolini.« Kot je še dodala, bodo krvodajalci vabljeni v skladu z novimi ukrepi. Prejeli bodo sms vabilo, v katerem jih bodo prosili za povratni klic za podrobnejši dogovor. Za varnost bo poskrbljeno, osebje med obravnavo krvodajalca uporablja zaščitne maske, med dvema krvodajalcema pa je vedno varna razdalja dveh metrov.
Tatiana Golob
Ana Šimenc, predsednica KORK Rečica ob Savinji:
»Takoj po razglasitvi epidemije smo prostovoljci začeli z aktivnostmi. Po vseh zaselkih in vaseh naše občine smo preučili domove, s poudarkom na občanih, ki bivajo povsem sami. S tem smo zbrali koristne informacije, torej kako in na kakšen način pomagati.
Z županjo Rebernikovo sva vse podatke analizirali in ugotovili, da zaenkrat ni potrebe po posebni pomoči. Prav tako sem naredila bazo
prostovoljcev, ki je sestavljena Iz že obstoječih prostovoljcev RK ter občanov, ki so se nam javili. Skupaj imamo bazo 15-ih prostovoljcev, ki v pripravljenosti spremljajo stanje.
Izpostavila bi lahko to, da smo za enega občana urejali bivanje ter poskrbeli za prehrano, obleko in obutev. Vrnil se je namreč iz druge regije, tako rekoč brez vsega. Trenutno je zanj dobro poskrbljeno.
Nekaj občank se je javilo za šivanje obraznih mask, za kar se jim najlepše zahvaljujem. Delili smo jih tistim, ki živijo sami, več delitev še načrtujemo. Pri svojem delu sem opazila, da je v poplavi informacij starejše strah in potrebujejo prijazno spodbudo, saj jim pogovor daje občutek varnosti.«
Prostovoljke KORK Gornji Grad pri razvažanju toplih obrokov starejšim krajanom.
Savinjske novice št. 16, 17. april 2020
5
Aktualno
širjenje novega koronavirusa v sloveniji upočasnjeno
Ob takšnem tempu obolevnosti bi lahko počasi zaživele
določene dejavnosti
Na začetku marca smo v Sloveniji zabeležili prve primere okuženih z novim koronavirusom. Do sedaj je bilo testiranih več kot 35 tisoč ljudi, test je bil pozitiven pri več kot 1.200 osebah. Za posledicami bolezni je umrlo več kot 60 oseb. V Zgornji Savinjski dolini so bile v ponedeljek, 13. aprila, potrjene okužbe za boleznijo covid-19 v treh občinah. V občini Mozirje je šest obolelih, v ljubenski dva in na-zarski ena oseba. Štiri občine trenutno potrjenih primerov nimajo.
Okoli dva
milijona okuženih
in okoli 130 tisoč mrtvih je v svetu zaradi pandemije novega koronavirusa.
MOŽNOST ZA OPRAVLJANJE DOLOČENIH DEJAVNOSTI
Sredi marca je slovenska vlada sprejela kar nekaj ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Zaprle so se javne ustanove, šole ter številne dejavnosti, predvsem storitvene. Uvedena je bila prepoved gibanja, ki se je kasneje še zaostrila na meje občin. Ukrepi so pripomogli k počasnejšemu šir-
jenju bolezni in zato je po mnenju vlade in stroke dana možnost, da se ponovno dovoli opravljanje določenih dejavnosti.
NENUJNE ZDRAVSTVENE STORITVE Po velikonočnih praznikih je znova steklo izvajanje nenujnih zdravstvenih storitev, kar pomeni ponovno izvajanje nenujne ambulantne specialistične dejavnosti, rehabilitacije in drugih nenuj-nih oblik zdravljenja, z napotnicami pod hitro. Zdravstvene ustanove bodo paciente telefonsko obveščale o terminih njihovih pregledov.
GOSPODARSTVO ODVISNO OD NAROČIL
V Zgornji Savinjski dolini v večjih podjetjih zaposleni delajo, a z zmanjšano močjo. Nekateri imajo zaposlene na čakanju, drugje so izkoristili kolektivni dopust. Koliko zaposlenih dela,
je odvisno od naročil, ki jih imajo podjetja, so se pa le-ta marsikje zelo zmanjšala.
POMOČ SAMOZAPOSLENIM Samozaposleni, ki jim bo država v trenutnih razmerah epidemije novega koronavirusa priskočila na pomoč z oprostitvijo plačila socialnih prispevkov in izplačilom mesečnega temeljnega dohodka, lahko pri Finančni upravi RS vložijo ustrezno izjavo. Prva izplačila pomoči je pričakovati 25. aprila. VPLIV NA TURIZEM BO OGROMEN Pandemija novega koronavirusa bo močno prizadela svetovni turizem. Slovenija bo pri tem čutila še posebej velik negativen vpliv, saj se nahaja blizu največjih žarišč virusa in ima 75-odstotni delež tujih turistov. Po oceni Slovenske turistične organizacije bi znal letos biti upad povpraševanja med 60- in 70-odstoten.
Štefka Sem
V svetu je pandemija zajela več kot 210 držav, skupno je že več kot dva milijona okuženih in okoli 130 tisoč mrtvih. Najhujše stanje je trenutno v Združenih državah Amerike, kjer v svetovnem merilu prednjačijo tako po številu obolelih (615.000) kot mrtvih (26.000). V Evropi je trenutno največ obolelih v Španiji, Italiji, Franciji in Nemčiji.
aktualni podatki o zapiranju spejev na ajpesu
Izbrisi se nadaljujejo tudi v aprilu
V Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve so se zaradi velikega zanimanja o stanju izbrisov espejev odločili, da v času trajanja ukrepov za preprečevanja širjenja virusne okužbe SARS-CoV-2 redno objavljajo aktualne podatke o številu izbrisov samostojnih podjetnikov iz Poslovnega registra Slovenije (PRS). Podatki so objavljeni po posameznih dnevih, po dejavnosti in po regijah ter primerjave s preteklimi obdobji. Dosegljivi so na njihovi spletni strani.
SAVINJSKA REGIJA TRETJA PO DELEŽU IZBRISANIH ESPEJEV
Po podatkih za statistične regije iz 3. aprila je za Savinjsko regijo delež izbrisanih samostojnih podjetnikov iz poslovnega registra znašal 12,6 odstotka. To regijo uvršča na tretje najvišje mesto po deležu izbrisanih espejev med vsemi dvanajstimi regijami. Pred njo sta osrednjesloven-ska regija z 32,6-odstotnim deležem in gorenjska z 13,5-odstot-nim deležem.
IZBRISI SE NADALJUJEJO KLJUB UKREPOM POMOČI
V marcu je bilo v bazi Ajpes po podatkih PRS izbrisanih 2.085 samostojnih podjetnikov. To je skoraj natančno enkrat več kot v letošnjem februarju (1.046 izbrisov). Številka je skoraj podvojena tudi v primerjavi z lanskim marcem (1.146).
Stiska in negotovost samostojnih podjetnikov očitno ni minila niti z objavo vladnih ukrepov pomoči. V prvih treh dneh aprila se je na-
mreč iz registra izbrisalo še dodatnih 215 espejev. Poleg tega so na Ajpesu imeli 3. aprila zabeleženih že 242 novih prispelih vlog za izbris espeja. Podatki po izbrisih po dejavnosti do 27. marca kažejo, da se je za izbris odločilo največ espejev, ki nudijo podjetniško in poslovno svetovanje, sledijo dejavnosti strežbe pijač, dejavnosti povezane z rekreacijo, umetniškim ustvarjanjem, priložnostno dostavo in pripravo jedi, pa tudi z nego telesa.
Tatiana Golob
6
Savinjske novice št. 16, 17 april 2020
občine ljubno, luče, solčava
Brezplačne zaščitne maske za vsa gospodinjstva
Zgornjesavinjske občine so se na preprečevanje širjenja novega koronavirusa odzvale z različnimi ukrepi, med drugim so nekatere gospodinjstvom razdelile brezplačne zaščitne maske. Večino mask so naročile pri zgornjesavinj-skih izdelovalcih ali jih dobile kot donacijo.
DOBRODOŠLA DONACIJA 500 MASK
Zaščitne maske, ki so jih vsa gospodinjstva v občini Ljubno dobila v 10. aprila, je občina naročila pri samostojnem podjetniku Igorju Slapniku iz Bočne. V ta namen so naročili za vsako gospodinjstvo po dve pralni maski, torej okoli dva tisoč, občanom pa je na voljo še dodatno število pralnih mask. Poleg tega je 500 mask, izdelanih v podjetju Martise v Mozirju, občini doniralo podjetje Ele-ktro Ugovšek. Občina je pri Bluedesignu iz Mozirja kupila še tri tisoč mask za enkratno uporabo.
MASKE PO POŠTI SKUPAJ Z DOPISOM ZA OBČANE
Tudi Občina Luče je poskrbela za ustrezno zaščito občanov z maskami. Pralne maske so,
ko so pred tem preverili testne vzorce, nabavili pri Igorju Slapniku in jih v torek, 7. aprila, po pošti dostavili vsem gospodinjstvom. V občini je okoli 500 gospodinjstev, vsako je dobilo po dve pralni maski skupaj z dopisom župana in civilne zaščite, kjer so bile nekatere aktualne informacije o epidemiji in navodila za uporabo priloženih mask. POLEG PRALNIH TUDI PAPIRNATE MASKE Zgodaj so se nabave zaščitnih mask za svoje prebivalce lotili v Solčavi. Stab civilne zaščite in občina sta maske skupaj z navodili za uporabo na pošto predala že 3. aprila, po domovih pa so jih prejeli v ponedeljek, 6. aprila.
Pralne bombažne maske so naročili pri istem proizvajalcu kot Občini Luče in Ljubno. Za vsakega okoli 175 solčavskih gospodinjstev so kupili po dve pralni bombažni maski. Poleg tega so pridali še po eno papirnato masko, ki jo je mogoče sterilizirati.
Marija Lebar
Na Ljubnem ob Savinji so se prostovoljke krajevnega odbora Rdečega križa lotile šivanja kvalitetnih pralnih mask in že v treh dneh sešile večjo količino.
komunala mozirje
Izdali opozorilo glede vzdrževanja vodovodne napeljave
Komunala Mozirje je izdala opozorilo, s katerim je seznanila uporabnike o vzdrževanju interne vodovodne napeljave v času epidemije. Po besedah predstavnika podjetja Andreja Klad-nika se je uporaba pitne vode v številnih objektih zmanjšala ali celo prekinila. To povzroča za-stajanje vode in posledično povečuje tveganje za njeno zdravstveno neustreznost tudi v dneh, ko se bodo razmere normalizirale.
Da bi se izognili težavam, v mozirskem komunalnem podjetju priporočajo lastnikom in ose-
bam objektov, da poskrbijo za osnovne preventivne ukrepe. Da bi bila voda ob vzpostavitvi normalnih razmer pitna, svetujejo, da se ta popolnoma zamenja vsaj enkrat tedensko. To lahko storijo z uporabo vode v wc kotličkih in odprtjem vseh pip.
Prav tako svetujejo, da pred pričetkom dejavnosti v teh objektih preverijo ustreznost higienskih ukrepov v interni vodovodni napeljavi.
Marija Šukalo
Iz občin, Gospodarstvo
občina rečica ob savinji
Brezplačne maske na voljo v lokalni trgovini
Od začetka meseca je obvezna uporaba zaščitnih mask in druge zaščite v zaprtih javnih prostorih. V skrbi za zdravje svojih občanov je za brezplačne maske poskrbela tudi Občina Rečica ob Savinji. Maske za enkratno uporabo so na voljo v trgovini Kea vsem kupcem, ki nimajo primerne zaščite ob vstopu v prostor. Občina je nabavila tudi 30 tekstilnih mask in so na voljo v občinskih prostorih.
Akciji razdelitve brezplačnih mask se je pridružil tudi rečiški krajevni odbor Rdečega križa in tekstilne maske, ki so jih sešili prostovoljci, razdelil ranljivim skupinam ljudi. Prostovoljci odbora bodo s šivanjem in delitvijo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh.
Marija Šukalo
pup saubermacher
Zbirni center Podhom ostaja zaprt
Tudi v velenjskem komunalnem podjetju Pup Saubermacher so na podlagi Odloka o začasnem gibanju in zbiranju ljudi sprejeli ukrepe za preprečevanje širjenja okužb s korona virusom. Na osnovi teh ostaja Zbirni center Podhom do nadaljnjega zaprt. Prav tako ne bo odvoza kosovnih odpadkov. Nemoten pa je odvoz komunalnih odpadkov. Za odpadke, ki jih ni mogoče predati v zabojnik, ljudi pozivajo, da te ustrezno hranijo pri sebi doma in naj jih ne kurijo na prostem.
Prav tako opozarjajo, da so zbiralnice namenjene zbiranju ločeno pripravljene embalaže in je v njih prepovedano odlagati kosovne, nevarne, gradbene in ostale neprimerne odpadke. Prav tako je zakonsko prepovedano omenjene odpadke odlagati v naravo.
»Sedaj je čas, da pomislite, v kakšnem okolju si želite živeti, ko bo virus za nami in ko bodo izredne razmere preklicane. Pomislite na najdražje, na sosede, na otroke, na pomoči potrebne in seveda tudi nase. Upoštevanje navodil je v danem času najbolj pomembno,« so zapisali na svoji spletni strani.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 16, 17. april 2020
7
Gospodarstvo, Iz občin
pomanjkanje sezonske delovne sile v kmetijskem sektorju
Dela v rečiških hmeljiščih še potekajo po načrtih
Kmetijstvo in pridelava hrane v Evropi sta v dobršni meri odvisna od sezonskih delavcev. Zaradi prepovedi gibanja prebivalstva in prestopanja mej se je kmetijstvo znašlo pred velikim izzivom kje dobiti delavce. To velja tudi za slovensko kmetijsko panogo, med drugim imajo v teh dneh težave s pomanjkanjem delavcev v hmeljarstvu. S to težavo pa se trenutno ne soočajo na kmetiji Jan, ki ima hmeljišča tudi na rečiškem polju, kjer dela potekajo nemoteno.
Blaž Jan: »Za pomladanska opravila imamo delavcev zaenkrat dovolj.«
Na območju rečiških hmeljišč so objekte in ZAENKRAT IMAJO DOVOLJ DELAVCEV
Kako je z najemanjem delavcev pri njih, je pojasnil Blaž Jan: »Res je, težava bo z delovno silo. Na naši kmetiji smo imeli srečo, saj smo delavce potrebovali in jih dobili že v mesecu februarju, ker smo v Šempetru postavljali novo žičnico. Torej so naši delavci zdravi, seznanjeni z vsemi prepovedmi, ki jih striktno upoštevajo. Zavedajo se, da že s samo prisotnostjo v kraju pri marsikom vzbujajo nelagodje,
pred časom izvedli investicijo v opremo.
čeprav neupravičeno. Sami z njimi nimamo nikakršnih slabih izkušenj.«
NEGOTOVA PRESKRBA Z UMETNIMI GNOJILI
Ukrepi zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa so se kmetije Jan in njihove proizvodnje hmelja dotaknili nekoliko manj kot drugih kmetijskih panog. Težava se zna pojaviti, ko bodo dela v hmeljiščih v taki fazi, da bodo potrebovali več delavcev.
Njihovi nasadi na rečiškem po-
lju so v polni rodnosti. »Trenutno smo v fazi obrezovanja, v naslednjem tednu pa se prične napeljava vodil. Repromaterial, ki ga trenutno potrebujemo, imamo na zalogi, zna pa se pojaviti problem pri nabavi umetnih gnojil. Zadovoljni so tudi z investicijo v objekte in opremo, ki so jo pred časom izvedli na območju rečiških hmeljišč. »Gre za sodobno tehnologijo, ki omogoča pridelavo optimalnega pridelka,« je povedal Blaž Jan. NIHANJE TEMPERATUR ZA HMELJ NI USODNO
Pridelek zgodnjih sort sadja so marsikje uničile zadnje pozebe, to pa ne velja za hmelj. Jan je pojasnil: »Pri nizkih temperaturah je rast hmelja upočasnjena oziroma ustavljena. Začetek aprila je prinesel obdobje lepšega vremena, kar je ugodno za rast hmelja.«
Lanski pridelek je bil pri njih povprečen, prodaja tudi. »Vprašanje ostaja, kako bo aktualna situacija s koronavirusom vplivala na nadaljnje povpraševanje,« je še dodal Jan.
Tekst in foto: Marija Lebar
občina luce
Iz Savinje odvzet gramoz porabili za nasutje cestnih odsekov
Zupan Ciril Rosc in občinska uprava Luče sta si že več let prizadevala, da bi občina dobila možnost za odvoz gramoza, ki se kopiči v strugi Savinje. Da je to potrebno tudi zaradi poplavne varnosti, so omenjali tudi občinski svetniki. Občina je letos dobila dovoljenje za odvzem gramoza, odvzem izvedla in že tudi zaključila.
DOLGA POT DO DOVOLJENJA
Za uresničitev projekta je bilo najprej potrebno pridobili strokovno študijo, na podlagi katere je Zavod RS za varstvo narave podal strokovno mnenje s presojo vplivov na okolje, Direkcija RS za vode pa vodno soglasje. Konec februarja je občina na podlagi omenjenih dokumentov od Upravne enote Mozirje pridobila še odločbo, nato so
Odstranjevanje naplavljenega gramoza iz struge Savinje
(fotodokumentacija Občine Luče)
pripravili razpis za izvajalca del. Na razpis se je prijavilo osem interesentov. Najugodnejšo ponudbo je oddalo podjetje TGM Petek iz Luč, ki je kmalu pričelo z deli in jih že tudi končalo.
DO GRAMOZA PREKO SAVINJE
Izkop je bil lociran nekoliko nižje od samega naselja, na desni strani Savinje. Za dostop tovornjakov do delovišča je bilo potrebno namestiti začasno premostitev samega to-
ka Savinje in cevi za nemoten pretok vode. Na ta način so preprečili kaljenje vode in morebitne posledice za vodni živelj. Vsa dela v strugi so potekala v soglasju z ribiči.
IZKOPANI MATERIAL NEPOSREDNO NA CESTE Občina Luče v letošnjem letu načrtuje rekonstrukcijo več cest, zato so gramoz s tovornjaki odvažali neposredno na odseke cest v Krnici in Podvolovljeku, ki so predvideni za rekonstrukcijo. Župan Rosc je ob tem pojasnil: »Na tak način smo se izognili dvakratnim prevoznim stroškom; najprej do mesta skladiščenja in kasneje na gradbišča. Poleg tega se bo na ta način sedaj nasuta cestna podlaga lahko do asfaltiranja ustrezno umirila in utrdila.«
Marija Lebar
8
Savinjske novice št. 16, 17 april 2020
Gospodarstvo
v stari mozirski občini bo remont gradil stanovanja
Stanovanja bodo po velikosti in cenovno primerna
za mlade družine
Konstrukcija stavbe ostane, dvignili jo bodo za eno etažo, zamenjali streho in potem začeli gradnjo v notranjosti. (Foto: UK)
Pred časom smo pisali, da je po dolgih letih samevanja stavbo stare občine v Mozirju kupilo celjsko Obrtno gradbeno podjetje Remont. Direktor podjetja Matjaž Pavčič je v pogovoru pojasnil, kakšne načrte imajo s to stavbo. Sanirali bodo tudi spomenik ob njej, saj je del lokalne kulturne dediščine.
19 DO 21 NOVIH STANOVANJ
Objekt je v lasti družbe od januarja. Izbrali so projektanta, ki je naredil posnetek stavbe in pripravil nekaj idejnih zasnov v skladu z vsemi prostorskimi plani. Po zadnji idejni zasnovi naj bi stavba imela 19 oziroma 21 stanovanj. Le-ta bo-
Matjaž Pavčič: »Zgradili bomo manjša stanovanja, saj je po njih povpraševanje.«
do največ trisobna, a manjših kvadratur - med 55 in 70 kvadratnih metrov. To ne bodo nadstandardna stanovanja, ampak po večini prva samostojna stanovanja za mlade. Vsa stanovanja bodo imela balkon, parkirišč bo dovolj, v stavbi bo tudi dvigalo.
STANOVANJA PRIMERNA ZA MLADE DRUŽINE
Ciljna skupina za stanovanja so mlajše družine, tudi upokojenci in invalidi, ki jim bo lokacija omogočala, da imajo vse potrebno pri roki. V neposredni bližini stavbe so zdravstveni dom, trgovina, pošta, kar je privlačno tako za mlade dru-
žine kot za upokojence in invalide. Stanovanja bodo cenovno dostopna, gotovo bo na cene vplivalo tudi stanje v zvezi z epidemijo.
»Gradnje manjših stanovanj smo se lotili na osnovi potreb in povpraševanja po manjših in cenovno dostopnejših stanovanjih. Zanimivo je, da smo imeli že povpraševanje s strani več interesentov, odkar se ve, da smo kupili stavbo,« je povedal Pavčič. OBJEKT DVIGNJEN ZA ENO ETAŽO
Terminski plan je bil narejen tako, da bi imeli do jeseni pripravljen projekt in bi lahko začeli prva dela na objektu. »Konstrukcija objek-
ta ostane. Dvignili ga bomo za eno etažo, zamenjali streho, potem pa začeli gradnjo v notranjosti. Stavba bo dobila novo fasado, stenske obloge, omete, estrihe in tla, praktično bo cela notranjost predelana, tudi vse inštalacije bodo nove.«
Objekt statično ni problematičen, zato sanacija vitalnih delov ne bo potrebna. V spodnjem pritličju, kjer je vhod s parkirišča, razmišljajo o gradnji dveh manjših enot -apartmajev, namenjenih turistom.
STAVBA SE BO ZLIVALA Z OKOLJEM
»Arhitekturno bomo gradnjo prilagodili okolju, vključili bodo tudi les iz lokalnega okolja, da se bo stavba zlivala z naravnim okoljem,« je še povedal direktor družbe Remont. Objekt so kupili z lastnimi sredstvi, za ureditev pa bodo verjetno potrebovali kredit. Za podjetje Remont, ki aprila praznuje 63 let obstoja, ni bila navada, da bi bili investitorji. To je njihov prvi takšen projekt, zato želijo čim več narediti v lastni režiji. Načrtovali so, da bi se lahko prvi lastniki vselili že poleti prihodnje leto. Vse je sedaj odvisno od tega, kako se bo odvijala situacija z epidemijo.
Štefka Sem
zimsko letni turistični center golte z novim vodstvom
Suzana Srdic nasledila mag. Mitjo Terčeta
Le nekaj dni preden so morali zaradi razglasitve epidemije ustaviti gondolo na Golte ter zapreti vrata hotela in apartmajske-ga naselja, je družba Golte dobila novo vodstvo. Nadzorni svet je za novo direktorico imenoval Suzano Srdic, ki je v podjetju vodila finančno službo. Dotedanji direktor mag. Mitja Terče, ki je vodenje zimsko letnega turističnega centra prevzel avgusta 2018, je namreč letos v začetku marca iz osebnih razlogov odstopil.
Po besedah nove direktorice je
družba Golte po dobri poletni sezoni 2019, ko so celo presegli plan poslovanja, in po dokončanju investicije v povečanje nastanitvenih kapacitet v apartmajskem naselju in nekaj manjših investicijah v smučišče, optimistično stopila v zimsko sezono, v kateri bi družba po planu prvič poslovala pozitivno.
»Na žalost nas je pričakala vremensko zelo neugodna zima, posledica je bil občutno nižji obisk gostov, predvsem smučarjev, pomanjkanje naravnega snega pa nam je povzročilo precej višje stroške
obratovanja centra. Tako beležimo okrogli milijon evrov izpada prihodkov predvsem na račun slabe zime. Takoj po zaključku zimske sezone pa se srečujemo še z dodatnim razlogom za zaskrbljenost, popolno ustavitvijo poslovanja zaradi epidemije novega koronavirusa in kar je še slabše, odsotnost rezervacij in povpraševanja za prihajajoče obdobje,« je pojasnila Srdiceva.
Zaradi navedenega so bili pri-morani nemudoma reagirati in poleg zniževanja vseh stroškov resno zmanjšati tudi število zaposle-
nih. Večina delavcev je trenutno na čakanju na delo, saj je center zaradi odloka zaprt in jim ne morejo zagotavljati dela.
»Dolgoročne plane sicer imamo, vendar v tem času o njih nihče ne razmišlja. Pripravljamo se na reševanje najprej poletne sezone, kjer računamo predvsem na obisk domačih gostov, nekoliko kasneje pa bomo sprejeli odločitve glede zimske sezone in zagona smučišča,« je še dodala Srdiceva.
Barbara Rozoničnik, fototodokumentacija Golt
Savinjske novice št. 16, 17. april 2020
9
p
Gospodarstvo, Iz občin
v ljubenskem podjetju kls se dnevno prilagajajo naročilom
V aprilu polovično zman šanje naročil, več kot tretjina
zapos
enih doma
Svetovno gospodarstvo se je zaradi pandemije novega koronavirusa znašlo v velikih težavah. Redke so panoge, ki jih kriza še ni dohitela. Med podjetji, ki opažajo velik upad naročil, je tudi KLS Ljubno, katerih glavni del proizvodnega programa predstavljajo zobati obroči za vztraj-nike motorjev.
»Letošnje leto smo začeli zelo dobro. V januarju in februarju smo imeli za 18,8 odstotka višjo prodajo. Zato smo sodelavcem februarja letos zvišali plače. Zaradi upočasnjevanja tempa proizvodnje pa je trenutno (9. aprila) na čakanju doma okoli 40 odstotkov zaposlenih,« je povedal generalni direktor Mirko Strašek.
NEGOTOVOST V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI Iz celotne verige avtomobilske industrije po vsem svetu prejemajo kup različnih informacij. Vendar je ob tem zelo nenavadno, da niti največji kupci partnerjem ne vedo povedati, kako se nameravajo izvleči iz trenutnih razmer, je po-
V KLS imajo kupce po vsem svetu - zdaj delajo za Kitajsko, ki se počasi postavlja na noge, dobavljajo tudi kupcu v Severni Ameriki, ki še ne čuti omejitev, imajo kupca v Braziliji, ki prav zdaj povečuje obseg naročil. Pred nekaj dnevi so dobavili prve proizvode za pogon električnih avtomobilov za kitajskega proizvajalca električnih avtomobilov Geely. Vsem se prilagajajo individualno.
vedal Strašek. To je za avtomobilsko industrijo, ki temelji na veliki prožnosti in sprotnem prilagajanju trgu, nenavadno. Zato si morajo iz informacij, ki jih pridobijo tudi iz drugih virov, pravzaprav sami sestavljati svojo sliko.
NA NAROČILA SE ODZIVAJO PROŽNO Strašek je pojasnil: »Pri nas se posel opazno upočasnjuje. Večina naročnikov je ustavila proizvodnjo in so zelo previdni pri napovedih. Sprva so denimo rekli, da bodo zagnali proizvodnjo že 6. aprila. Nato smo predvsem iz Nemčije prejeli informacije, da bodo počakali na velikonočne praznike, nato pa bodo zagnali najpozneje 20. aprila. Sam mislim, da je vse to preveč optimistično. Prepričan sem, da v Sloveniji pred koncem aprila še ne bomo mogli ugotoviti, da smo najhujše že prešli. V tem okviru prilagajamo tudi svoje poslovanje, hkrati se na naročila kupcev še vedno odzivamo zelo prožno.«
POLOVIČNI UPAD NAROČIL Naročila so iz tedna v teden manjša. Marec so končali pri okoli 80 odstotkih sicer načrtovane
prodaje, aprila je upad naročil več kot polovičen. Letos so pričakovali kar veliko rast, saj so lani dobili več novih projektov, vendar je epidemija te načrte porušila. Posledično se lahko zgodi, da bodo tempo proizvodnje še upočasnjevali, mogoče jo bodo morali za kakšen teden v celoti ustavili.
Mirko Strašek: »Na čakanju doma je okrog 40 odstotkov zaposlenih.«
MOTENA OSKRBA S SUROVINAMI
Že dalj časa imajo motene oziroma ustavljene dobave materialov. Vsak dan je oskrba bolj motena, najbolj iz Italije, kjer so dobavitelji ustavili proizvodnjo. »To dodatno otežuje našo prožnost dobav. Mi smo tu, da tudi takrat, ko so težave, zagotavljamo, kar kupec potrebuje, in to vlogo dobro opravljamo. Lani smo zato od našega največjega kupca prejeli najvišje priznanje, za trajnost in zanesljivost (angl. sustainability).
občinski svet solčava
PRIZNANJE TRAJNOST
»To pomeni, da dolgoročno povečujemo svojo konkurenčnost in smo kupce sposobni podpreti tako, da smo jim na voljo v vsakem položaju. To nam je med vsemi kupci po svetu močno dvignilo ugled, hkrati pa zdaj kupcem ne moremo preprosto reči, da bomo proizvodnjo ustavili, ker se je zaradi višje sile naša vlada tako odločila. Zelo težko si prigaraš ugled, da si sposoben kupca dolgoročno v vsem podpreti, prav tako si kupca tudi težko znova pridobiš, če ga izgubiš,« je povedal generalni direktor.
PRAVOČASNO UVEDLI ZAŠČITNE UKREPE
V podjetju KLS so prve ukrepe zaradi širjenja novega koronavirusa začeli sprejemati že konec februarja. Najprej so zaščitili sodelavce. Zaprli so več vhodov v podjetje in uvedli nadzor vseh, ki vstopajo vanj. Odpovedali so potovanja in obiske, ob vstopu gostom in zaposlenim merijo telesno temperaturo, vsak prejme zaščitno masko. Pred okužbami so morali ljudi zaščititi tudi v garderobah, jedilnici in drugje. Nekaj zaposlenih so razporedili na delo od doma.
Na srečo imajo tako visoko robotizirane proizvodne linije, da so razdalje med zaposlenimi po deset metrov ali več, kar zmanjšuje nevarnost prenosa okužb. V tem obdobju so bolj začeli izkoriščati tehniko in uvajati sestanke na daljavo. V živo morajo potekati nekatere seje razširjenega vodstva, veliko koordinacij pa izpeljejo na daljavo.
Kot povsod imajo težave z dobavo zaščitnih mask, kar trenutno rešujejo z lokalnim dobaviteljem. Pred kratkim pa so prejeli večjo količino kakovostnih zaščitnih mask iz Kitajske.
Tekst in foto: Štefka Sem
Spremenili pravilnik o financiranju kulturne dejavnosti
V proračunu občine Solčava je za področje ljubiteljske kulture v letošnjem letu namenjenih 2.500 evrov. Županja Katarina Prelesnik je na seji občinskega sveta svetnikom predlagala spremembo pravilnika, ki ureja to področje. Iz pravilnika bodo izločili vse dosedanje kriterije za pridobitev sredstev. Kriterije bo pred ob-
javo javnega razpisa določila razpisna komisija.
Svetniki so se s predlogom strinjali. Tako bo občina na svojih spletnih straneh kmalu objavila tako razpis za kulturo kot za ostale razpise za sredstva, na katere se bodo lahko prijavili drugi vlagatelji, kot je na primer razpis za kmetijstvo.
Marija Lebar
10
Savinjske novice št. 16, 17 april 2020
Nasveti
Začasni ukrepi za omilitev posledic epidemije covid-19 na področju dela
IRENA BEZOVNIK FALE,
odvetnica
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP, Ur. l. RS, št. 49/2020) med drugim določa začasne ukrepe za obdobje od 13. marca do 31. maja 2020 (z možnostjo podaljšanja) tudi na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost.
1. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov
Država naj bi povrnila izplačana nadomestila plače delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije in jim delodajalec zato odredi začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020 in v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile - zaprtja vrtcev in šol, drugih objektivnih razlogov, nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.
Pravico do ukrepa lahko uveljavljajo vsi »zasebni« delodajalci v Republiki Sloveniji, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50-odstotno rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.
Delodajalec, ki uveljavlja povračilo, mora imeti poravnane davčne in denarne nedavč-ne obveznosti, nad njim ne sme biti uveden postopek stečaja.
Izplačano nadomestilo plače delavcu se s strani Republike Slovenije povrne delodajalcu v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.
Delodajalec je za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela in so zanje upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile, oproščen plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače za čas od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja v celoti plačuje Republika Slovenija.
V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Če delodajalec ravna v nasprotju z obveznostmi, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.
2. Delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo
Za delavce v delovnem razmerju, ki delajo, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. V celoti jih poravna država.
Delodajalci so zato dolžni vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Iz ukrepa so izvzeti določeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine ter delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost.
3. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka
Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je samozaposle-na oseba (ne vse oblike, mednje pa lahko sodijo tudi družbeniki), določeni verski uslužbenci in kmeti, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Izpolnjevati morajo še ostale zakonske pogoje, med katerimi je bistven ta, da so poravnane vse davčne in denarne nedavčne obveznosti, ki jih pobira davčni organ.
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 350 evrov za mesec marec in po 700 evrov za meseca april in maj 2020, če je upravičenec opravljal dejavnost najmanj od 13.
marca 2020 do uveljavitve tega zakona. Vloga v obliki izjave, ki je informacija javnega značaja, se vloži preko informacijskega sistema Finančne uprave RS, najkasneje do 31. maja 2020 in je objavljena na portalu eDavki.
Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020. Do pomoči je upravičen tisti samozaposleni, ki mu bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ni dosegel več kot 20-odstotno rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.
4.	Oprostitev plačila prispevkov za samo-zaposlene, verske uslužbence, družbenike in kmete
Pod zakonsko določenimi pogoji so do oprostitve plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti za mesec april in maj 2020 in za sorazmeren del za mesec marec 2020, upravičene samozaposlene osebe, verski uslužbenec registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, kmet in družbenik.
Oprostitev lahko upravičenci uveljavijo s predložitvijo izjave, ki je enaka kot pri uveljavljanju temeljnega dohodka, najpozneje do konca meseca, za katerega uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov, razen za mesec marec, za katerega lahko vložijo do konca aprila 2020.
5.	Obveznost vrnitve prejetih sredstev
V primeru, da je od uveljavitve tega zakona pri upravičencu do zgoraj navedenih ukrepov prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020, mora upravičenec vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.
7. Zaključek
Skladno z Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki je pričel veljati 29. marca 2020, je lahko delodajalec za čas do uveljavitve ZIUZEOP, to je do 11. aprila 2020, delavcu odredil »začasno čakanje na delo« tudi po ZIUPPP in uveljavljal povračilo. Vloga delodajalca bo obravnavana v skladu z novim interventnim zakonom. Četudi je delodajalec napotil delavca na začasno čakanje na delo v času od 13. marca 2020 do uveljavitve ZIUZEOP, lahko uveljavlja pravico do povračila nadomestila plače po tem zakonu v roku 8 dni od uveljavitve zakona.
Savinjske novice št. 16, 17. april 2020
11
Politika
30 let prvih demokratičnih volitev v sloveniji
V Zgornji Savinjski dolini ena najvišjih volilnih
udeležb
V prvi polovici aprila leta 1990 so se odvile prve večstrankarske volitve v takratni Socialistični republiki (SR) Sloveniji po letu 1945. Volitve so potekale v več delih ob visoki volilni udeležbi, prav v Zgornji Savinjski dolini pa je bila ena najvišjih. V dolini so potekale tudi občinske volitve v Skupščino občine Mozirje, ki je obsegala območje današnje Upravne enote Mozirje.
CVETNA NEDELJA 1990 V ZNAMENJU PRVIH VOLITEV Konec 80. let 20. stoletja se je zgodila slovenska pomlad, ki je prinesla pomembne premike v demokratizaciji družbe. Ena izmed pomembnejših pridobitev je bila uzakonitev političnih strank decembra 1989, kar je omogočilo izvedbo prvih večstrankarskih volitev, s ka-
terimi so bili položeni politični temelji za osamosvojitev Slovenije.
Volitve v takrat tridomno Skupščino SR Slovenije so potekale v več delih. Na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990, so bile izvedene volitve za predsednika in člane predsedstva ter volitve delegatov v družbenopolitični zbor in v zbor občin. 12. aprila so potekale volitve delegatov v zbor združenega dela, istočasno pa tudi občinske volitve. Volivci so v drugem krogu, 22. aprila, izbrali še predsednika predsedstva in preostale delegate zbora občin, ki so bili voljeni po večinskem volilnem sistemu. VOLILNA UDELEŽBA V DOLINI ENA NAJVIŠJIH V SLOVENIJI O pomembnosti volitev priča tudi volilna udeležba, ki je bila kar
83,5-odstotna. Tudi v Zgornji Savinjski dolini je cvetna nedelja tega leta minila v znamenju volitev. Zanimanje za volitve v dolini je bilo izjemno, saj je bila volilna udeležba 83,9-odstotna in ena najvišjih v Sloveniji. Na volitvah 8. aprila je bil za delegata za Zbor občin Skupščine Republike Slovenije izvoljen Anton Žunter iz Luč.
Sledile so volitve 12. aprila, ko so bili voljeni delegati v Zbor združenega dela Republike Slovenije in Zbor združenega dela Skupščine občine (SO) Mozirje. Tako so bili izvoljeni člani »parlamenta« takratne enotne občine Mozirje. Teh je bilo 63, razdeljeni pa so bili v tri zbore. Predsednica družbenopolitičnega zbora je postala Danica Vezočnik, zbor združenega dela je vodil Dominik Miklavc in zbor krajevnih skupnosti Matija Petrin.
Največje zanimanje je vladalo za volitve predsednika in podpred-
sednika SO Mozirje ter predsednika Izvršnega sveta SO Mozirje. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Andrej Presečnik, za predsednika Izvršnega sveta SO Mozirje pa AIfred Božič, ki je tako postal novi mandatar za sestavo občinske vlade.
Zanimanje za volitve leta 1990 je bilo v naši dolini izjemno, saj je bila volilna udeležba 83,9-odstotna in ena najvišjih v Sloveniji.
V Savinjskih novicah je bilo zapisano priznanje občinski volilni komisiji, ki je že pred volitvami opravila ogromno dela. Njeno delo je bilo ocenjeno kot nepristransko in za slovenske razmere izredno hitro, saj so glasove, ki so se šteli v občini, prešteli in vnesli v računalnik že do 3. ure zjutraj.
Roman Mežnar
Janko Žuntar, leta 1990 izvoljen v Zbor združenega dela SO Mozirje:
»Ob volitvah leta 1990 sem bil še mlad fant, povsem brez izkušenj, za predstavnika v skupščini sem kandidiral na prigovarjanje nekaterih uglednih Zgornjesavinjčanov. Seje so se odvijale v nazarskem kulturnem domu in so bile vedno izredno dolge. Smo pa takrat, ko smo bili Zgornjesavinjčani še združeni v eno veliko občino.
Naredili smo marsikaj dobrega za celotno dolino, marsikaj pa smo tudi zamočili. V letu 1994 smo organizirali sejo na Spodnjih Pobrežjah, eno izmed redkih zunaj kulturnega doma. Bila je zelo uspešna, gasilci so lahko na domačem terenu predstavili svoje potrebe in bili tudi zato zelo uspešni pri pridobivanju sredstev.
Kot človek, ki sem bil vedno vpet v društveno dejavnost, sem član kar 18-ih društev, si ob pogledu nazaj upam trditi, da je prav povezanost celotne doline tisto, kar nam danes manjka. Dolina je danes preveč razcepljena, manjka prave povezanosti na področjih, kot je na primer turizem.
Trideset let nazaj smo radi pogledali k sosedu čez ograjo in kopirali dobre stvari, danes smo preveč zazrti le v svojo lokalno skupnost. To je slabo za velike infrastrukturne projekte.
Ni pa vse slabo, nikakor ne. Če gledam s svojega vidika, sem do danes sodeloval že s 16 župani. Z vsemi sem postavil pristen odnos, zato vem, da je želja po dobrem sodelovanju lahko uresničljiva, če je le na obeh straneh.«
Marjan Dobrovc, leta 1990 izvoljen v Zbor krajevnih skupnosti SO Mozirje:
»Osamosvojitev Slovenije je bila vsem v veliko veselje, hkrati je podjetjem prinesla nove skrbi, saj so se takrat zaprli trgi drugih republik bivše Jugoslavije. Podjetja so morala pospešeno iskati nove trge, zaloge kapitala pa so pohajale. Carine so dražile izdelke, konkurenčnost je padala.
V številnih podjetjih je postopno zamujalo izplačilo mesečnih plač. Tako se je zgodilo tudi na Glinu, prišlo je do splošne stavke. Takrat me je izvršni svet podjetja imenoval za vršilca dolžnosti direktorja. Bilo je težko obdobje, a denar za plače sem uspel priskrbeti in počasi se je delo lahko nadaljevalo. Vse ostalo je zgodovina, ki jo še vsi dobro pomnimo.
So pa bili tisti dogodki odločilni za slovensko lesno industrijo. Minilo je trideset let, vsak razvoj narodu prinese izboljšave, tako mora biti. Pomagala je modernejša tehnologija, razvoj spleta, tudi vstop v Evropsko unijo je pomagal k boljšemu odprtju trgov. A danes je potrebna veliko večja konkurenčnost kot pred tremi desetletji. Podjetje, ki ni konkurenčno, lahko zgolj zapre svoja vrata.«
12
Savinjske novice št. 16, 17 april 2020
Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije
i
izredni razpis srednjeevropske pobude covid-19
No voljo denor zo lokolne skupnosti no področju zdrovstvo,
izobroževonjo in MSP
Na spletni strani gospodarskega ministrstva je objavljena povezava do izrednega razpisa Srednjeevropske pobude, katerega namen je hitro obravnavanje posebnih potreb lokalnih skupnosti v državah članicah CEI, kot odziv na svetovni izbruh epidemije covid-19. HITRO OBRAVNAVANJE POSEBNIH POTREB Namen razpisa je hitro obravnavanje posebnih potreb lokalnih skupnosti v državah članicah. Sredstva bodo dodeljena za aktivnosti na področjih zdravstva in telemedicine, izobraževanja in e-učenja ali učenja na daljavo ter podpore mikro, malim in srednje velikim podjetjem (MSP). NAJVEČ 40.000 EVROV NA POSAMEZNEGA
PRIJAVITELJA Upravičeni stroški za podjetja so nakup raču-
Od 16. marca letos do preklica je začasno prekinjen e-vnos zbirnih vlog pri svetovalcih Javne službe kmetijskega svetovanja in urejanje podatkov v Registru kmetijskih gospodarstev (RKG) na upravnih enotah. Za tiste, ki vloge vnašajo sami, e-vnos poteka nemoteno. Glede na sedanje okoliščine je predvideni datum zaključka vnosa vlog namesto v začetku maja zaenkrat 15. junij.
NAZAJ NA DELO V UPRAVNI CENTER
Od razglasitve ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni so kmetijske svetovalke na mo-zirski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje delale od doma in opravljale posamična dežurstva. Z rednim delom v svojih prostorih v
nalniške opreme, programske opreme za delo od doma, organizacije spletnih seminarjev, svetovalnih storitev za spodbujanje inovacij, s poudarkom na digitalizaciji in dematerializaciji podjetij. Posamezen prijavitelj lahko prejme največ 40.000 evrov. PODPORA EVROPSKEGA POVEZOVANJA IN
TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Na spletni strani Občine Solčava je objavljena povezava na obvestila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer je objavljen izredni razpis CEI z namenom zagotovitve usmerjenega odziva na epidemijo covid-19. Central European Initiative (CEI) oziroma Srednjeevropska pobuda je regionalni medvladni forum, ki je zavezan k podpori evropskega
Upravnem centru Mozirje bodo predvidoma začele v ponedeljek, 20. aprila, vendar ne za osebne obiske strank. DELO PO TELEFONU IN VIDEO POVEZAVAH Od 24. februarja do prekinitve so po besedah Štefke Goltnik mozirske svetovalke od okoli 940 načrtovanih uspele v e-aplikacijo vnesti okoli 120 zbirnih vlog.
Pogovori s strankami bodo od 20. aprila in do preklica ukrepov potekali po telefonu ali preko video klica ZOOM s tistimi, ki si bodo to možnost lahko namestili na svojih e-napravah. Kdaj bodo posamezni kmetje na vrsti za tak način vnosa vlog, jih bodo pravočasno obveščali.
Marija Lebar
povezovanja in trajnostnega razvoja s sodelovanjem med državami članicami ter z Evropsko unijo, mednarodnimi in regionalnimi organizacijami ter drugimi javnimi ali zasebnimi institucijami in nevladnimi organizacijami. Ustanovljena je bila leta 1989 in ima sedež v Trstu. Tudi Slovenija je država članica te pobude, zato se na razpis lahko prijavijo slovenski upravičenci.
Roman Mežnar
pusto polje
Prenovljojo in širijo dve cesti
V lanskem letu je Občina Nazarje začela z investicijo v prenovo vodovoda v naselju Pusto Polje. Zaradi del sta bili prekopani dve cesti v vasi, ki ju sedaj obnavljajo, pri tem bodo v tem delu naselja uredili še dodatno javno infrastrukturo.
DRUGA FAZA PROJEKTA
Gre za strnjen del Pustega Polja desno od državne ceste, kjer je lani potekala kompletna sanacija javnega vodovoda. Letos nadaljujejo z drugo fazo projekta. Ta zajema izkop območja dveh cest, ki ju bodo globinsko sanirali in razširili vozišči. Na novo bodo uredili meteorno kanalizacijo, prav tako na novo bodo v zemeljske cevi napeljali vod za javno razsvetljavo. V sodelovanju z Elektro Celje bodo dosedanji zračni vod elektrike kablirali in vkopali v tla. Skupaj z DDV--jem so dela vredna 114 tisoč evrov.
Marija Lebar
kmetijsko gozdarski zavod celje, izpostava mozirje
Vnos zbirnih vlog zočcsno prekinjen
v gornjem gradu aed po potrebi na dosegu vsakemu
Krajevno orgonizocijo Rdečego križo pripomoglo k večji
zdrovstveni vornosti
AED - avtomatski eksterni defibrilator je naprava, ki rešuje življenje. Kar nekaj jih je nameščenih tudi na različnih lokacijah po Zgornji Savinjski dolini. Od marca dalje je takšna naprava nameščena tudi na zunanji steni gasilskega doma v Gornjem Gradu. Za to je poskrbela tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa, ki deluje v okviru Območnega združenja (OZ) RK Zgornje Savinjske doline.
BOLJ DOSEGLJIV AED
Ker je bistveno tudi, da je AED čim lažje dosegljiv, je za napravo, ki se je nahajala v prostorih gasilskega doma, krajevna organizacija RK predkrbe-la zunanjo omarico. Vanjo so namestili AED, tako da je le-ta sedaj bolj dosegljiv v nujnih primerih.
NAHRBTNIK ZA ZAČETNO OSKRBO POŠKODOVANCA Nabavili so tudi potrebno opremo za v nahrb-
tnik, ki bo namenjen začetni oskrbi poškodovanega do prihoda enote nujne medicinske pomoči v Gornji Grad. Nahrbtnik je doniralo OZ RK, krajevna organizacija pa je dokupila še nekaj medicinskih pripomočkov (opornico, naprsni oksimeter, dihalno masko, opeklinske obloge ...). Skupna vrednost nabavljene opreme znaša okoli 1.300 evrov.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 16, 17. april 2020
13
Organizacije, Ljudje in dogodki
društvo zeliscarjev sipek mozirje
Že deset let skrbijo za spoznavanje in pravilno rabo zelišč
Mozirski zeliščarji so v letu 2019 praznovali desetletnico organiziranega delovanja in ob tej priložnosti izdali bilten. Veliko pozornosti so lani poleg tega namenili svoji osnovni dejavnosti, to je izobraževanju in spoznavanju ter nabiranju zdravilnih rastlin. Dejavni so pri dogajanju v matični občini in tudi širše. O tem in letošnjih načrtih so se podrobneje pogovorili na občnem zboru v mesecu marcu.
OBLETNICO OBELEŽILI Z BILTENOM
Predsednica mozirskih zeliščarjev Terezija Pla-znik je v poročilu navedla: »Veliko je bilo dilem, kako obeležiti 10-letnico delovanja zeliščarjev. Glede na to, da se je tekom delovanja spremenila organizacijska oblika, smo imeli do praznovanja nekaj pomislekov. Prevladalo je prepričanje, da je dejavnost, ne glede na način delovanja, v kraju in širše prepoznavna, zato je prav, da praznujemo.
Odločili smo se, da ne bomo pripravili proslave, ampak bomo desetletno delovanje predstavili v tiskani obliki. Tako je nastal bilten na 62 straneh z bogato slikovno opremljenostjo.«
PO ZNANJE NA DOMAČE TRAVNIKE IN V TUJINO
V začetku maja 2019 so v društvu pripravili štiridnevno strokovno ekskurzijo na otok Cres.
Plaznikova je poudarila: »Izobraževanje ostaja stalna in najpomembnejša naloga. Osnovno poslanstvo društva je omogočanje spoznavanja zdravilnih rastlin, njihovih učinkovin in njih pravilna uporaba. To poslanstvo uresničujemo na več načinov. Doslej smo se veliko naučili na predavanjih, ki smo jih organizirali ali se jih udeležili pri drugih organizatorjih, na ogledih zeliščnih
Predsednica Terezija Plaznik: »Naše osnovno poslanstvo je spoznavanje in pravilna uporaba zdravilnih zelišč.«
vrtov ali neposredno v naravi, pa tudi kadar delamo na stojnicah in še kje.«
SODELOVANJE V OBČINI IN ŠIRŠE Sicer so lani sodelovali v drugem delu projekta Zeliščarski festival v okviru LAS ZSŠD. 2e devetič so se udeležili sejma Turizem in prosti čas v Ljubljani. Tradicionalno so prisotni na Lenartovem sejmu na Rečici ob Savinji, lani tudi na Solčavskih dnevih in na prireditvi Bicka v Solčavi, pa na go-lažijadi in na prireditvi 11. novembra ob začetku pustovanja. Nepogrešljive so njihove stojnice na prireditvah v Mozirskem gaju, kjer so bile samo v času Božične bajke Slovenije prisotne 22 dni.
TUDI LETOS PO USTALJENIH POTEH Da je delo društva in njegovega vodstva odlično, so na občnem zboru v razpravi potrdile tudi članice. Zadovoljstvo z njihovimi aktivnostmi je izrazil tudi župan občine Mozirje Ivan Suho-veršnik.
Prav zato, ker zastavljene aktivnosti potekajo v zadovoljstvo članstva in občanov, v planu dela za letos niso predvideli kakšnih bistvenih novosti. Sicer pa bodo plan, kot je dejala Plaznikova, v soglasju s članicami in glede na okoliščine sproti prilagajali.
Tekst in foto: Marija Lebar
potopisno predavanje v mozirski galeriji
Okusili kulinarične dobrote Alžirije
Osrednja knjižnica Mozirje je marca v svoji galeriji pripravila potopisno predavanje Alžirca Mohameda Laissanija z naslovom Skrivnostna Alžirija. Predavatelj je predstavil svojo domovino in ob koncu pripravil še kulinarično doživetje te največje afriške države.
NAJVEČJA DRŽAVA ČRNE CELINE Laissani je Alžirec, ki je pred 33 leti kot dvajsetletni študent prispel v takratno Jugoslavijo. Prišel je kot del študentske izmenjave med državami in pristal v Mariboru. V uvodu v potopisni večer je delil svoje izkušnje od prihoda v Slovenijo in iz časov študija v Mariboru. Po končani fakulteti je ostal v Sloveniji, saj si je tu ustvaril družino in začrtal poklicno pot.
V nadaljevanju je predstavil znamenitosti Alžirije, ki je zaradi razburkane preteklosti turistično spregledana destinacija na severu Afrike. Je največja država črne celine in dežela sonca, pomaranč, fig ter peska, ki pokriva kar 90 odstotkov njenega ozemlja. Je dežela Berberov, ki so prvinski prebivalci puščave Sahare. Na ogled so bila tipična oblačila tega ljudstva. PREDAVANJE POŽELO VELIKO ZANIMANJA Alžirija je danes sodobna država, Laissani pa
je razblinil določene predsodke o svoji domovini. Presenetil je s podatkom, da se tam vsakih osem minut zgodi ločitev, kar je posledica dogovorjenih porok, ki so relikt preteklosti, ta pa počasi izginja.
V zaključku predstavitve se je posvetil kulina-riki Alžirije, ki je tipično mediteranska. Ob fotografijah hrane ljudje postanemo lačni, vendar je
Mohamed poskrbel, da tokrat ni bilo tako, saj je lastnoročno pripravil svojo različico kuskusa in alžirskega kruha.
Predavanje je poželo veliko zanimanja obiskovalcev, ki so Laissaniju postavljali mnoga vprašanja o njegovi domovini, ki vse bolj postaja turistično zanimiva.
Tekst in foto: Roman Mežnar
Alžirec Mohamed Laissani je v mozirski galeriji predstavil svojo domovino.
14
Savinjske novice št. 16, 17 april 2020
Organizacije
društvo zgornjesavinjski starodobniki
V Logarski dolini lani BMW, v Mozirskem gaju letos Mercedes-Benz
V začetku prvega pomladnega meseca so se zbrali člani Društva ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinjski starodobni-ki na redni letni skupščini. Na Ljubnem ob Savinji se jih je zbralo dovolj, da so bili sklepčni pri odločitvah, ki so potrebne na takšnih uradnih društvenih srečanjih.
DOBRO OBISKANO MEDNARODNO SREČANJE STARODOBNIKOV
Predsednik društva Matej Coklin je prisotne seznanil s podatki o aktivnostih, ki so stalnica vsakoletnih dogajanj v društvu. Tudi v lanskem letu so se vrstile praktično vsak mesec, s sestanki vred. Prvo majsko nedeljo so poskrbeli za organizacijo 12. Memoriala Frenka Slapnika. Zaradi muhastega vremena ni bil organiziran na običajni lokaciji, torej pri lovskem domu na Rečici ob Savinji, ampak pri njihovem članu Stanetu Rakunu v Šentjanžu. Razumljivo je zaradi slabih vremenskih razmer odpadla panoramska vožnja. Ta je bila toliko bolj obiskana na 13. mednarodnem srečanju starodobnikov na Ljubnem z zaključkom v Logarski dolini.
Vse pomembne dogodke lanskega leta so
Na 13. mednarodno srečanje starodobnikov so prišli udeleženci iz petih držav: Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije in Švedske.
Predsednik Matej Coklin je predstavil aktivnostih, ki so jih izvedli v lanskem letu.
člani tudi tokrat prejeli predstavljene v ličnem biltenu, ki ga društvo vsako leto nameni svojim članom za obujanje spominov na pomembnejše pretekle aktivnosti.
TOKRATNO SREČANJE V GAJU Na temo plana dela v tekočem letu je bila predstavljena informacija, da bo tudi letošnje tradicionalno srečanje nadvse zanimivo. Za obiskovalce bo podobno poskrbljeno, kot je bilo na lanskega srečanju v Logarski dolini, ko so bila predstavljena vozila BMW in lična razstava na to temo. Letošnje leto bo srečanje potekalo v Mozirskem gaju, na njem bodo paša za oči renomi-rana vozila s trikrako zvezdo, torej starodobniki znamke Mercedes ter seveda najnovejši modeli tega proizvajalca avtomobilov.
Tekst in foto: Franjo Atelšek
društvo varnostnih inženirjev velenje
Za zdravje in dobro počutje zaposlenih si prizadevajo že 40 let
Člani društva varnostnih inženirjev (DVI) Velenje iz Savinjsko-šaleške in Koroške regije so se ob 40. rojstnem dnevu pred preventivno prepovedjo zbiranja na javnih shodih in prireditvah v Velenju spomnili tudi ustanavljanja tega društva v letu 1980, ki od lanskega leta deluje v javnem interesu. Mlado društvo je takrat hitro zaživelo, bilo pobudnik in kraj ustanovitve Zbornice za varnost in zdravje pri delu v Velenju, katere prvi predsednik je postal prav član DVI Velenje Mirko Vošner.
DVI VELENJE MED NAJBOLJ USTVARJALNIMI V SLOVENIJI
Zagnani varnostni inženirji so se zelo aktivno vključili v Zvezo DVI Slovenije in bili sokreatorji ustanovitve Fundacije Avgusta Kuharja, imenovane po nestorju varnostno-delovne publicitete in vzgoje za varno delo in zdravje iz Kotelj. Vse tri institucije delujejo še danes, DVI Velenje pa je bilo v celotnem obdobju več ali manj med najbolj ustvarjalnimi v Jugoslaviji ter kasneje in sedaj tudi v Sloveniji.
SODELOVANJE S SAVINJSKO-ŠALEŠKO GOSPODARSKO ZBORNICO Sodelovanje se je obrestovalo tudi z gospo-
Društvo varnostnih inženirjev Velenje ob 40-letnici delovanja
darsko zbornico Saša regije, saj so nekaj delovnih zgodb opravili skupaj, vsekakor pa za večjo promocijo varnosti in zdravja pri delu, za kar je ob vodstvu DVI Velenje zaslužen direktor zbornice mag. Franci Kotnik.
MAJDAKA PONOVNO POTRDILI ZA PREDSEDNIKA Po sprejemu poročil ter razrešitvi donedav-nega vodstva na čelu s predsednikom DVI Velenje Andrejem Majdakom so predlagali in iz-
volili novo vodstvo. Zaupali so večini dosedanjih članov, saj so se v zadnjih letih zares izkazali. Tako je postal Majdak predsednik še za naslednji štiriletni mandat. V novi sestavi in z dvema novima članoma društva so nato sprejeli obetaven program dela za jubilejno leto, ki ga že uresničujejo. Dogovorili so se, da bodo pripravili manjšo slovesnost koncem leta, ko bodo opravil vse v načrtih predlagano delo.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 16, 17. april 2020
15
Organizacije, Ljudje in dogodki
projekt starejsi za starejse
Na posvetu koordinatorjev v Izoli tudi vodje iz Saša regije
Posveta v sklopu projekta Starejši za starejše v Izoli so se sredi marca udeležili vodje skupin iz večine društev upokojencev, ki delujejo na območju Savinjske in Koroške regije. Prisotni so bili tudi udeleženci iz Luč, Gornjega Grada, Nazarij in Mozirja. 2e takrat je bilo zaradi epidemije novega koronavirusa izobraževanje številčno okrnjeno, program pa ni bil izveden v celotnem obsegu.
PREDSTAVILI SUBVENCIJE ZA SOCIALNO OGROŽENE
Na zboru so vodje izobraževanja predstavili poročila o delu na programu v letu 2019. Pokrajinske koordinatorice so podale poročila po svojih območjih. Dogovarjali so se o urejanju podatkov (razseljenosti, statistiki udeležencev v projektih idr.) Strokovni del je obsegal naravno so-bivanje, rešitve za nove čase, temo Pametno gibanje in najpreprostejše tehnike za ohranjanje spomina in življenjske vitalnosti. Praktični del je zajemal interaktivno delavnico, pristop k starejšim in predstavitev računalniškega izobraževanja na programu Bopro. Predstavili so delovanje EKO sklada in subvencije za socialno ogrožene ter komercialno-promocijski temi.
ŽELIJO POVEČATI VPLIV CIVILNE DRUŽBE NA ODLOČITVE O STAREJŠIH
Cilj programa Starejši za starejše, ki ga izvajajo v več kot 300 društvih upokojencev po
Zgornjesavinjske udeleženke strokovnega srečanja v projektu Starejši za starejše v Izoli
(foto: Karlina Mermal)
Sloveniji, je najti osamljene, onemogle, pomoči potrebne sovrstnike, jim pomagati, organizirati pomoč in jim polepšati starost ter olajšati stiske. To pomeni odpreti vrata društev upokojencev vsem osamljenim in pomoči potrebnim, prenesti informacije o starejših, ki potrebujejo pomoč tako vladnim kot nevladnim organizacijam ter posledično povečati vpliv civilne družbe na odločitve o starejših in njihovih potrebah. Njihov moto se zato glasi »Danes bom jaz pomagal tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni«.
NAPOTKI POMOČI POTREBNIM
Koordinatorka in predsednica Društva upokojencev Luče Marija Krivec nam je povedala, da v tem obdobju prepovedi zbiranja in druženja ljudi prostovoljci v projektu ne hodijo med člane društev. Zato se lahko pomoči potrebni telefonsko povežejo z vodstvi društev, koordinatorjem ali prostovoljci na običajne telefonske številke. V več krajih oziroma občinah so za nedoločen čas preložili občne zbore društev in večino drugih javnih aktivnosti.
Jože Miklavc
barbka špruk in njene izkušnje z depresijo
Preteklosti ne moreš spremeniti, lahko pa spremeniš današnji
pogled nanjo
V Centru za družine Medgen hiša Rečica ob Savinji so marca gostili Barbko Špruk. Gostja je izvedla predavanje z naslovom Kako iz depresije, aksioznosti in tesnobe. DEPRESIJO »PREBRODILA« BREZ ZDRAVIL Uvodoma je predstavila svojo življenjsko zgodbo. Zbolela je za depresijo in se zdravila z različnimi zdravili, ki so njeno stanje samo še slabšala. V psihiatrično bolnišnico je bila hospi-talizirana več kot dvajsetkrat. Po nekaj letih je uvidela, da jo ponavljajoči vzorci ne bodo pripeljali nikamor. Odločila se je, da bo depresijo »prebrodila« brez zdravil. To ji je ob pomoči družine tudi uspelo.
OČE SPRVA VERJEL V TABLETE »Sestra in brat sta me vozila v naravo, me spodbujala, naj zdržim. Tudi mama in oče sta bila oba končno na moji strani. Mamina ljubezen je bila tako močna, da je zame vzela bol-
Barbka Špruk opozarja ljudi, naj se, če le lahko, izogibajo psihoaktivnim snovem.
niško in bila ob meni noč in dan. Oče, ki je sprva verjel, da mi lahko tablete pomagajo, je dojel, da iz mene delajo pošast, in je sam rekel, da jih ne bom več jedla,« je predstavila svojo izkušnjo Šprukova.
NAŠLA VZROK SVOJIH TEŽAV IN JIH REŠILA
Poudarila je, da je notranja nelagodja možno preprečiti, če se pravočasno soočimo s svojimi problemi in njihovimi vzroki ter ugotovimo, kaj delamo narobe. Prav tako meni, da preteklosti ne moreš spremeniti, lahko pa spremeniš današnji pogled na njo. Sama je to dosegla s prebiranjem knjig o duhovni rasti. Ob njihovi pomoči je uspela najti vzrok svojih težav in jih rešiti. Sedaj je zdrava in polna ambicij. Zato danes svetuje in opozarja ljudi, naj se, če le lahko, izogibajo psihoaktivnim snovem.
Tekst in foto: Marija Šukalo
16
Savinjske novice št. 16, 17 april 2020
Organizacije
društvo upokojencev ljubno ob savinji
Menjava dela vodstva, predsednik ostaja
Na rednem volilnem občnem zboru so ljubenski upokojenci nekoliko spremenili sestavo organov društva, svojemu predsedniku Jožetu Vodušku so zaupali še en mandat. Med gosti na dogodku je bil tudi podžupan občine Ljubno Stanko Rihter, ki je pohvalil delo društva in zagotovil, da bo občina v okviru svojih pristojnosti še naprej podpirala njihovo dejavnost.
Na okrogli mizi so z gostjo Zdenko Jan govorili o nasilju v družini.
Predsednik Jože Vodušek bo vodil Društvo upokojencev Ljubno ob Savinji še en mandat.
POSKRBLJENO ZA RAZGIBANO DEJAVNOST
Prva večja aktivnost, ki jo je v svojem poročilu za lansko leto omenil predsednik Vodušek, je bila udeležba na občinski spomladanski čistilni akciji. Spomladi so za svoje člane pripravili tudi dva izleta. Najprej so se podali v Slovensko Bistrico, si ogledali tamkajšnji grad in park z zanimivim starim drevjem. Drugi izlet je bil namenjen tradicionalnemu obisku hotela Delfin v Izoli in kopanju. V Podčetrtku je potekalo srečanje Po-
krajinske zveze društev upokojencev Celje, ki so se ga tudi udeležili. Pri tem so si ogledali še muzej na prostem v Rogatcu.
DRUŠTVO S SKORAJ 400 ČLANI Ljubenski upokojenci, ki imajo 385 članov, so s finančno podporo občine tudi lani organizirali tradicionalno srečanje občanov, starejših od 70 let. Udeležilo se ga je 80 starejših občanov, tako članov društva kot ostalih. Zanje so bila pripravljena darila. Tistim, ki se srečanja niso udeležili, so darila razdelili ob obiskih
po hišah in domovih za starejše. Ob tej priložnosti so obiskovan-cem tudi voščili ob božično novoletnih praznikih.
USPEŠNO SODELOVANJE Z OKOLJEM
V okviru programa Flosarskega bala so pripravili srečanje, na katerem so našteli kar okoli 170 udeležencev. Sodelovali so v projektu Dan za Savinjo in v literarnem večeru Kulturnega društva Slap. V prizadevanjih za medgeneracij-sko druženje in izmenjavo izkušenj so gostili otroke iz vrtca in jim predstavili znamenitega domačina - velikana Krištofa Kumpreja.
Izjemno aktivna je skupina projekta Starejši za starejši. Njihovi prostovoljci so lani obiskali preko 400 občanov, koordinator prostovoljcev Milan Maranšek pa je na obisk povabil Zdenko Jan, upokojeno inšpektorico, s katero so se na okrogli mizi pogovarjali o nasilju v družini.
Ker so se dosedanje aktivnosti društva izkazale kot uspešne, bodo s podobnim programom nadaljevali tudi v letošnjem letu.
Tekst in foto: Marija Lebar
združenje borcev za vrednote nob zgornje savinjske doline, krajevna organizacija bočna
Želijo si mladih članov, ki bi počasi prevzeli
aktivnosti
Člani bočke krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline so se marca zbrali na občnem zboru v dvorani gasilskega doma. Gasilci jim gostoljubje izrečejo vsako leto, pomagajo pa tudi pri izvedbi proslave na Menini ob dnevu spomina na borce, ko prevzamejo re-darsko službo.
ŽELIJO SI VEČ ČLANOV Prisotne je pozdravil predsednik organizacije Ivan Rop. Povedal je, da si prizadevajo pridobiti nove člane. Trenutno jih je 44, radi bi, da se jim priključi več
mladih, kajti spomin na žrtve in boj za svobodo je pomembno ohranjati.
MRAZEKOV POHOD ČEDALJE BOLJ OBISKAN
Člani društva so v preteklem letu izvedli vse zadane aktivnosti. Največja prireditev, ki jo izvedejo, je Mrazekov pohod v Bočke grabne, na katerem je vsako leto več pohodnikov. Tokrat so se ga udeležili tudi člani Kulturno zgodovinskega društva Triglav v replikah partizanskih uniform, za kar je poskrbel član Jani Tevž. Spomladi so se udeležili čistilne akcije. Dobro sodelujejo z vsemi društvi v kra-
Predsednik Ivan Rop je izrazil željo po povečanju članstva.
ju in še naprej si želijo takšne povezanosti.
SKRBELI ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKOV
Ob dnevu spomina na mrtve in obletnici požiga Bočne so pripravili komemoracijo, na kateri so sodelovali šolarji POŠ Bočna in ženski pevski zbor iz Bočne pod vodstvom Jožeta Pustoslemška. Med letom so se udeleževali prireditev in pohodov drugih krajevnih organizacij. Skrbeli so za vzdrževanje spomenikov in poti do njih v svojem kraju, za najbolj aktivne člane so prvič organizirali kosilo.
Tekst in foto: Štefka Sem
Savinjske novice št. 16, 17. april 2020
17
Ljudje in dogodki
obisk mariborskih študentov v zda
David Mikek in njegovi študijski kolegi videli prvi Googlov računalnik in repliko garaže, v kateri se je rodi o podjetje HP
V prvi polovici februarja, še pred izbruhom koronavirusne bolezni in pred razglasitvijo pandemije, so se v Združenih državah Amerike mudili študenti 3. letnika univerzitetnega programa računalništvo in informacijske tehnologije Univerze v Mariboru. Med njimi je bil tudi Zgornje-savinjčan David Mikek iz Delc. Kot je povedal, je bila ekskurzija nadvse zanimiva in dobrodošla izkušnja.
DOLGOTRAJEN LET PREKO ATLANTIKA Možnost ekskurzije ni na voljo vsako leto. Zadnji podoben obisk so njihovi kolegi opravili v letu 2011. Na pot se je tokrat podalo 20 študentov z dvema profesorjema. 10. februarja so po vožnji iz Maribora z dunajskega letališča poleteli čez veliko lužo, nad oblaki so do cilja preživeli kar 12 ur.
David Mikek (prvi z leve) z udeleženci ekskurzije pred Microsoftovim centrom za obiskovalce v Seattlu
Na univerzi Fresno v Kaliforniji so si obiskovalci iz Maribora skozi VR očala ogledali virtualno resničnost.
Prvi del obiska je veljal Kaliforniji. Tukaj so si ogledali več univerz in računalniških podjetij. Med drugim so obiskali prestižno univerzo Stanford, na kateri so jih sprejeli Slovenec Jure Lesko-vec ter njegova sodelavca Andrej in Adrian. Skupaj so se sprehodili po kampusu. Kot zanimivost je Mikek izpostavil: »Videli smo prvi Googlov računalnik z ohišjem iz lego kock in repliko lesene garaže, v kateri se je rodilo podjetje HP.«
ZA RAČUNALNIČARJE ZANIMIVA SILICIJEVA DOLINA
V Silicijevi dolini so obiskali več podjetij. Zanimivo je bilo startup podjetje Deepmap, ki se ukvarja z geometrijo in avtonomno vožnjo. »Obiskali smo več podjetij, med njimi Airbnb, kjer nas je sprejel Klemen Verdnik, nas popeljal po podjetju ter nas povabil na kosilo in klepet.
Ogledali smo si še Google in Youtube, kjer sta nas čez vsak kompleks popeljala vsaj dva zapo-
slena, saj smo bili kar velika skupina. Kompleksa sta si bila precej podobna, a vseeno se je dalo opaziti kar nekaj razlik. Oba sta na primer imela košarkarsko igrišče, Google je imel še bazen. Oba sta imela podobno politiko glede obiskovalcev, le da je Youtube imel strožjo ... Vidi se, da ko Google kupi podjetje, mu pusti kar nekaj svobode.«
IN ŠE MALO NA SEVER
Po potepu in ogledu San Francisca in Los Angelesa ter obisku znamenitosti, kot so Dolina smrti, Alcatraz - nekdanji zapor na otoku, in most Golden Gate, so po tednu dni zapustili sončno Kalifornijo in odpotovali v Seattle v državi Washington.
David se spominja: »V Seattlu smo si ogledali dve veliki podjetji. Prvo je bilo Facebook. Tam sta nas sprejela Fei Chao in njegov sodelavec Cheng. Z njima smo obiskali Facebookovo pisarno, ki je na zunaj zgledala kot navadna poslovna stavba, a v notranjosti je bilo očitno, da nismo v nekem povprečnem podjetju. Gostitelja sta nas popeljala po celotni stavbi, nato so nam postregli s kosilom. Obiskali smo tudi Mi-
crosoft. Najprej smo se sprehodili po njihovem kampusu in se nato pomudili v njihovem centru za obiskovalce.
POTEPANJE PO SEATTLU IN VRNITEV DOMOV
Preostale dneve v Seattlu so si oglede mesta in muzeje z izjemo muzeja Boeinga organizirali sami. »Razdelili smo se v manjše skupine in se tako izognili gneči ter si ogledali stvari, ki so nas najbolj zanimale, pa naj je bil to znameniti stolp Space needle, ta ali oni muzej, stekleni vrt ali eden izmed mnogih Starbuckovih lokalov.«
Nič ne traja večno in udeležence ekskurzije je čakala pot domov. V ponedeljek, 24. februarja, so poleteli preko Kanade proti Evropi.
Domov v Maribor so se vrnili v večernih urah v torek, 25. februarja. »Bila je enkratna izkušnja, a časa za počitek ni bilo veliko. Po oddihu na drugi strani luže so nas doma že naslednji dan zjutraj čakala predavanja novega semestra, pred nami so bili novi izzivi, eden večjih med njimi je bilo premagovanje časovne razlike,« je še povedal David Mikek.
Marija Lebar, foto: osebni arhiv
Ob znamenitem mostu Golden Gate, Mikek sedi prvi z leve.
18
Savinjske novice št. 16, 17 april 2020
Ljudje in dogodki
urška in miran verbuč iz lepe njive
Poznana ne le v Sloveniji, ampak tudi v Združenih
državah Amerike
Mlada podjetnika Urška in Miran Verbuč sta s svojim delom in predanim odnosom do svojih strank poznana ne le v Sloveniji, ampak tudi tja do Združenih držav Amerike. Kljub pridnosti in volji imata v času epidemije zvezane roke, saj ne moreta strankam dobavljati naročenega. Kot mnogi drugi upata, da bo kriza čim prej mimo in bosta lahko nadaljevala z delom v svojem podjetju Medija les, ki jima daje zadovoljstvo in vir preživetja.
OBA VPETA V DELO Z LESOM Miran je že od otroštva vedel, da se bo v življenju ukvarjal z lesom, da bo mizar. Skupaj z brati so po domačih gozdovih v Smihelu nad Mozirjem iz-
delovali lesene hiške. Ko je odraščal, se je odločil za srednjo lesarsko šolo, ob tem je počasi doma že opremljal manjšo delavnico. Začel je z izdelavo manjših in postopna vse večjih izdelkov.
Gozd je bil od nekdaj ljub tudi Urški, rojeni Hrastnik, ki je otroštvo preživljala v Lepi Njivi. Njen oče je prav tako imel manjšo mizarsko delavnico in Urška ga je rada opazovala med delom. Skupaj z bratom sta ustvarjala prve izdelke iz lesa in najrazličnejših drugih materialov. Izšolala se je za aranžerko, nato je v Ljubljani opravila še študij grafične in medijske tehnike. Tam je pridobila veliko znanj s področja fotografije, oblikovanja in dizajna.
SOŠOLCA ŽE IZ OSNOVNE ŠOLE
Ko sta prišla s svojih podružničnih osnovnih šol v Mozirje je med njima vztlela osnovnošol-
ska ljubezen. Srednje šolanje je med njima naredilo kratek premor, dokler se tekom študija nista zopet povezala. In takrat se je rodila ljubezen, za katero je Urška rekla, »da upata, da bo trajala na večno«.
HOBI POČASI SPREMENILA V POSEL Urško je v srednji šoli začela zanimati fotografija. Opazila je natečaj, kamor se je prijavila in dobila prvo nagrado. Takrat si je kupila prvi digitalni fotoaparat. Stvar jo je vse bolj zanimala, od tod tudi želja po nadaljnjem študiju v tej smeri. Hobi se je počasi spremenil v posel in začela je profesionalno fotografirati. Najprej druži-nice, poroke in podobno.
Z Miranom sta razmišljala, kako bi te pare, ki jih je fotografirala, razveselila še na drugačen način. Skupaj sta ustvarila leseno foto knjigo. Ob tem je veselje do ustvarjanja iz lesa naraslo tudi pri Urški. Fotografiranja sicer ni opustila, a sedaj vsak dan ustvarja tudi v delavnici, kjer ji je Miran odstopil kotiček za njeno delo. NAJVEČ POVPRAŠEVANJA PO IZDELKIH IZ
HRASTOVEGA LESA Miran jeseni in pozimi pri svojem delu največ uporablja hrastov, grčav les. Iz njega izdeluje kopalniške bloke, notranja vrata, stopnice in podobno pohištvo. Spomladi in poleti so prioriteta otroška igrala. Za njih je pridobil certifikat, zato največ njegovih igralnih sestavov stoji po vrtcih, ob gostinskih lokalih, veliko tudi ob domovih. Napisi za torte in podstavki za kozar-
ce so bili »best seller« na njuni spletni strani za prodajo v tujino.
ZARADI PREOBREMENJENOSTI ZAPRLA TRGOVINSKI LOKAL V MOZIRJU
Prodajalno izdelkov sta imela v pritličju upravnega centra v Mozirju. Ob obilici dela z izdelavo njunih artiklov in ob družini, ki se je širila, sta se odločila in lokal zaprla. Večje izdelke večinoma prodajata v Sloveniji, manjše v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Imata svojo spletno stran, preko katere poteka tudi prodaja. Pred kratkim sta se poročila. Ostajata v Lepi Njivi, kjer živita že osem let.
DELO V ČASU EPIDEMIJE KORONAVIRUSA DOMALA OBSTALO
Epidemija je zaznamovala tudi njuno delo in življenje. Veliko več so skupaj in doma. Starejša otroka ne hodita v vrtec, zaradi najmlajšega je Urška tako ali tako še v porodniški. Veliko več je doma tudi Miran, saj hodi manj po terenu. Trudijo se, da bi bili čim bolj povezani, kljub temu da morata razmišljati tudi o tem, kako epidemija vpliva na njuno delo.
Izdelujeta veliko več na zalogo in ob tem upata, da se bodo razmere čim prej obrnile na dobro, da bosta lahko nadaljevala s polno paro. Začel se je čas prodaje otroških igral, ki jih strankam ne smejo dobavljati. Povpraševanje je veliko, zato Mirana čaka ogromno dela z montažo, ko bodo razmere to dovoljevale. Sedaj jih ne sme montirati, tudi stranke same ne smejo priti ponje. To pomeni, da jima je posel popolnoma obstal.
Problem so tudi izdelki za tujino, saj pošta deluje v zmanjšanem obsegu. Naročila vseeno prihajajo, a jih mora Urška preklicati, saj dobava ni mogoča.
NEDELJA JE ČAS ZA DRUŽINO
Odločila sta se, da ob nedeljah delo pustita ob strani. Brez elektronske pošte in telefona skupen čas z otroki preživljajo v naravi. Urška pravi, da je to za njun odnos nujno potrebno, čeprav stranke ves čas iščejo stik.
Njun cilj je, da bi še letos zaposlila v mizarstvu dodatne delovne roke. Po porodniški bo Urška zavihala rokave in se trudila še bolj prodreti na ameriški trg. Ob tem si želita, da bi lahko v prihodnje delala malce manj in več časa posvečala drug drugemu in otrokom, da jim privzgojita ljubezen do narave, kakršna je tudi v njima.
Benjamin Kanjir
Za Urško in Mirana Verbuča se je pričel čas prodaje otroških igral, ki jih strankam zaradi omejitev v zvezi z epidemijo novega koronavirusa ne smejo dobavljati. (Foto: osebni arhiv)
Savinjske novice št. 16, 17. april 2020
19
Organizacije, Kultura
knjižnica mozirje gostila medobčinsko društvo gluhih in naglušnih velenje
V društvu pomagajo pri premagovanju različnih težav
ob okvari sluha
Marca je Knjižnica Mozirje v galerijskih prostorih gostila Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje, ki je pripravilo predavanje o problematiki okvare sluha. Zbrane, ki so bili večinoma iz vrst ljudi s težavami s sluhom, sta nagovorila predsednik društva Franc Forštner in strokovna delavka društva Urška Jakop. DRUŠTVO DELUJE NA OBMOČJU SAŠA REGIJE Jakopova je zbranim predstavila delovanje društva in postopek pridobitve slušnega aparata. Zatem so si ogledali krajši film s podrobnejšimi informacijami o delovanju društva. Le-to deluje na območju vseh zgornjesavinjskih in ob-
čin Velenje, Šoštanj ter Šmartno ob Paki in šteje 440 članov.
PREDSTAVITEV TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV
Film je bil namenjen tudi razlagi problematike okvare sluha. Podrobneje o tem je spregovoril predsednik društva Forštner, ki je predstavil različne tehnične pripomočke za lajšanje vsakodnevnih težav gluhih in naglušnih. Na voljo so jim številni pripomočki, od prirejenih zvoncev za vhodna vrata do budilk.
PREMALO POZNANE PRAVICE
Forštner je spregovoril tudi o različnih slušnih aparatih, o svojih dolgoletnih izkušnjah na po-
Franc Forštner je zbranim pokazal različne verzije slušnih aparatov in jih seznanil s pravicami gluhih in naglušnih.
Predsednik Franc Forštner (levo) in strokovna delavka pri društvu Urška Jakop sta predstavila problematiko okvare sluha in postopek pridobitve slušnega aparata.
440 članov
združuje Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje, ki deluje tudi v zgornjesavinjskih občinah.
dročju pomoči članom in nečlanom društva pri reševanju vsakodnevnih težav ter pri pridobivanju najbolj ustreznega slušnega aparata. Zbrane je opozoril na pravice, ki jih imajo, a pogosto premalo poznajo. Za konec je poudaril, da so zaposleni v društvu vsem, ki se soočajo z ovirami zaradi svoje invalidnosti, ves čas in z vsemi razpoložljivimi sredstvi pripravljeni pomagati pri premagovanju težav.
Tekst in foto: Tatiana Golob
kulturno društvo godba zgornje savinjske doline
Godbeniki si prizadevajo za nove prostore
Za Godbo Zgornje Savinjske doline je uspešno leto. Kot je dejala predsednica Fanika Stra-šek, so lahko upravičeno ponosni na dober odziv obiskovalcev na njihove koncerte in ostale uspešno izvedene projekte. Člani godbe svoje poslanstvo uresničujejo s prisotnostjo na pre-nekateri prireditvi v naši dolini, poleg tega svoje moči usmerjajo v pridobivanje prepotrebnih novih prostorov.
PRISOTNI NA POMEMBNEJŠIH DOGODKIH V DOLINI
Godbeniki so v preteklem letu pripravili dva zelo dobro obiskana samostojna koncerta, in sicer letni koncert v Mozirju z naslovom Slovenija, moja dežela in velikonočni koncert v gornje-grajski katedrali skupaj z New Swing kvartetom. Poleg tega, da so s svojo prisotnostjo obogati-
li prenekatero prireditev v dolini, so se udeležili dveh mednarodnih srečanj pihalnih orkestrov, ki sta potekali v Marezigah in Šmarju pri Jelšah.
ZA NJIMI ZELO USPEŠNO LETO
Preteklo leto ocenjujejo kot zelo uspešno, saj je godba napredovala tako strokovno kot tudi po finančni plati. Za uspešno izvedbo zadanih projektov gre zahvala vsem članom, ki godbi namenjajo svoj čas, znanje in pozitivno energijo, upravnemu odboru, seveda pomembno mesto v celotni zgodbi pripada tudi dirigentu Tomažu Podlesniku.
V želji po pridobivanju novega znanja in izkušenj se je osem mladih članov lani v avgustu udeležilo godbeniškega tabora v Šoštanju. Celotni zasedbi, ki sedaj šteje 68 stalnih članov, so se preteklo leto pridružili trije novi.
MOČI USMERJENE V PRIDOBITEV NOVIH GODBENIH PROSTOROV
Letošnji velikonočni koncert je bil zaradi koronavirusa in protikriznih ukrepov povezanih z njim prestavljen na kasnejši čas, nadejajo pa se za maj načrtovane organizacije srečanja pihalnih orkestrov v Mozirskem gaju in sodelovanja na raznih prireditvah po naši dolini. Po besedah Straškove se bodo še naprej trudili za stabilno delovanje društva. Svoje sile bodo umerili tudi v reševanje prostorske problematike godbenikov.
Zaradi ukrepov, vezanih na preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom, je občni zbor Kulturnega društva Godbe Zgornje Savinjske doline potekal korespondenčno.
Barbara Rozoničnik
20
Savinjske novice št. 16, 17 april 2020
Organizacije
ovcerejsko društvo raduha
V shemi Izbrana kakovost Slovenije tudi ovčje meso?
Na rednem letnem srečanju so se pred omejitvami zaradi epidemije novega koronavirusa na turistični kmetiji Loger v Savini zbrali rejci drobnice z našega območja in prisluhnili nekaterim trenutnim informacijam, ki so jih podali gostujoči predstavniki iz različnih organizacij. Ob tem so pregledali delovanje društva v letu 2019 in si zadali načrte za letos.
POMEMBNE AKTUALNE NOVOSTI Predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek je predstavil prizadevanja za vključitev mesa drobnice v shemo Izbrana kakovost Slovenije. Tako bi preprečili, da se pod označbo slo-
Predsednik društva Klemen Petek je povedal, da so letos že izvedli prvo izobraževanja članstva.
venska jagnjetina prodaja meso, ki je uvoženo iz drugih držav.
Zveza se aktivno vključuje v reševanje težav, ki jih rejcem povzročajo zveri, prav tako je dejavna pri oblikovanju kmetijske politike za prihodnje programsko obdobje. Marjeta Ženko iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je izpostavila nekatere novosti pri evidencah, zbrane so nagovorili še urednica revije Drobnica Marjana Cvirn, Jože Podmeninšek iz mozirske Veterine in župan občine Ljubno Franjo Naraločnik.
DEJAVNI SKOZI VSE LETO
Kako je društvo delovalo lani, je v poročilu strnil predsednik Klemen Petek. Izpostavil je sodelova-
nje z LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ko so ob Flosarskem balu izvedli delavnico o pripravi ovčjega mesa. Udeležili so se sejma Agra in protesta proti zverem v Velikih Laščah. Sodelovali so na tradicionalnem posvetu v Dobrni in si na ekskurziji ogledali več uspešnih kmetij v Posočju. Načrti društva za letos so podobni kot lani, oglede dobrih praks načrtujejo na Gorenjskem.
Ob zaključku uradnega dela so nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku Ovčerejskega društva Raduha Ivanu Pečovniku podelili plaketo in naziv častni član društva.
Tekst in foto: Marija Lebar
društvo sožitje zgornje savinjske doline
Izvajajo vrsto aktivnosti, ki članom pomagajo lajšati tegobe
Člani društva Sožitje Zgornje Savinjske doline bi se morali srečati na letnem občnem zboru, a jim je namero kot mnogim drugim preprečila epidemija. Predsednica društva Lilijana Rakun je poročila o delu v preteklosti in načrtih za letošnje leto že pripravila in v njih opisala širok spekter aktivnosti njihove organizacije. OKTOBRA NA SEMINAR V KRANJSKO GORO Ob izvajanju tradicionalnih aktivnosti in druženj v društvu za letošnje leto pripravljajo eno novost. Namreč vikend seminarju v Ankaranu se bo pridružil nov vikend seminar, in sicer oktobra v Kranjski Gori. S tem bodo Slovenijo spoznavali tudi s planinske, ne le morske strani.
AKTIVNOSTI ZA ČLANE DRUŠTVA
Društvo izvaja vrsto aktivnosti, ki njihovim članom pomagajo prebroditi in lajšati tegobe, s katerimi se osebe z motnjami v duševnem razvoju dnevno srečujejo. Izvajajo več vrst izobraževanj, na katere s spremljevalci pošiljajo svoje otroke. V lanskem letu so se tako udeležili številnih glasbenih dogodkov. Radi tudi telovadijo in se družijo ob športu. Kot že vrsto let so poleti organizirali teden aktivnih počitnic, na katerih so krepili ročne spretnosti, pri vrtnarju posadili svoj cvet, se v Lokah pri Čret-niku posladkali s palačinkami, kavico pa popili v slaščičarni.
Članom društva je skupno veselje do druženja in aktivnega preživljanja časa.
(Fotodokumentacija Sožitja)
Predsednica Lilijana Rakun je opisala širok spekter aktivnosti društva. (Foto: BK)
AKTIVNO PREŽIVLJANJE SKUPNIH TRENUTKOV
Tudi lani so se podali v Ankaran na vikend seminar. Tega dogodka se je udeležilo kar 45 članov društva, ki so se lahko tam sprostili, na predavanjih pa spoznali veliko novega. Člani se radi podajo tudi na plavanje v Topolšico. Na začetku poletja se je 20 oseb z motnjami v duševnem razvoju z osmimi spremljevalkami podalo v Fie-so, kjer so preživeli dneve na plaži ob igrah z žogo, večere pa s plesom in prepevanjem karaok. Z avtobusom so se podali na spoznavanje Pod-ravja, kar je bilo prav tako zanimivo.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 16, 17. april 2020
21
Šport, Organizacije
nogometno društvo mozirje
Člani trenutno trenirajo tudi v živo preko spleta
Zavoljo epidemije novega koronavirusa je obstalo tudi življenje v Športnem parku Mozirje, ki v normalnih razmerah vse dni v tednu kar kipi od mladosti in energije. V nogometnem društvu, ki skrbi za svoje člane in športno infrastrukturo, trenira 145 aktivnih igralcev, kar je največ, odkar se v Mozirju igra nogomet. Ker skupni treningi trenutno niso mogoči, nadebudni nogometaši trenirajo doma, enkrat tedensko pa tudi v živo preko spleta.
POSEBEJ PONOSNI NA ŠTEVILČNOST MLAJŠIH SELEKCIJ Kot pravi predsednik društva Boštjan Iršič, so najbolj ponosni na številčnost mlajših selekcij. To govori v prid dejstvu o dobrem delu društva na področju promocije in strokovnega dela z otroki. V lanskem letu so ustanovili tudi mladinsko šolo, ki odtlej dodatno izpopolnjuje kvaliteto treningov.
V naslednji sezoni 2020/21 bo ob normalizaciji sedanjih razmer v Mozirju prvič po razpadu Nogometnega kluba Elkroj Mozirje zaigrala ekipa kadetov oziroma selekcija U17. To bo odlična priložnost za srednješolce, saj bodo lahko nadaljevali s treningi v domačem društvu. V prihodnje si želijo ustanoviti tudi ekipo mladincev, saj bo potem društvo delovalo in tekmovalo z vsemi selekcijami, od predšolskih otrok in vse do članov.
Njihovo delo podpirajo tudi starši otrok in drugi navijači. Slednji se redno zbirajo ob tekmah, najštevilčneje pa ob vsakokratnih derbijih,
ko se Mozirjani športno udarijo s sosedi z Ljub-nega ob Savinji.
Z OGROMNIMI PRIZADEVANJI DO NOVEGA POMOŽNEGA IGRIŠČA
V lanskem letu so v športnem parku pridobili novo pomožno igrišče. To je ogromna pridobitev, saj je bila stara zelenica zaradi ugreznin in dotrajanosti neprimerna že za treninge, kaj šele tekmovanja. Na pomoč pri izpeljavi obsežnega in za društvo finančno ogromnega projekta sta jim priskočila Občina Mozirje in Nogometna zveza Slovenije. Ob tem so brez števila prostovoljnih ur opravili tudi člani društva. Med prenovo so uredili namakalni sistem in ob igrišču pripravili elektro infrastrukturo za priklop razsvetljave.
Za izvedbo slednjega si bodo prizadevali pridobiti namenska sredstva.
V	ČASU KARANTENE DRUŠTVO NE MIRUJE
V	času karantene je mladinska šola skupaj s trenerji vseh selekcij prešla na način treningov na daljavo. Otroci tedensko dobivajo navodila in vide-oposnetke svojih trenerjev. Enkrat tedensko poteka trening tudi v živo preko spleta. Otroci v društvo pošiljajo posnetke svojih treningov, ki jih nato kot spodbudo ostalim objavljajo na svoji FB strani.
V	športnem parku odgovorni skrbijo za lepo zelenico, da bodo igrišča po sprostitvi trenutnih razmer v najboljšem stanju, pripravljena za tekmovanja in treninge.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Popolnoma novo pomožno igrišče je v ponos vsem ljubiteljem nogometa v Mozirju.
planinsko društvo nazarje
Za društvene kapacitete do nadaljnjega skrbi staro vodstvo
Nazarsko planinsko društvo sodi med tiste organizacije, ki v letošnjem marcu zaradi epidemije covid-19 niso več uspela izpeljati svojega občnega zbora. Za nazarske planince bi bil letošnji občni zbor volilni, izvoliti bi bilo potrebno novo vodstvo. Zaradi kriznih razmer tako za društvo za sedaj skrbi dosedanje vodstvo, so pa v času omejitev gibanj vse aktivnosti planincev prekinjene.
DRUŠTVU ZLATI ZNAK PLANINSKE ZVEZE
Eden najpomembnejših dogodkov v lanskem letu za njih je bilo praznovanje 20. obletnice delovanja društva v novembru. Ob tej priložnosti je društvo izdalo društveni zbornik. Poleg tega je ob svoji obletnici s strani Planinske zveze Slovenije prejelo zlati znak zveze. Lani so bile izvedene vse tradicionalne prireditve, ki so stalnica društva, najdaljšo tradicijo ima pohod na Goli vrh, lani je bil že dvajseti. Na društveni koči Far-banca so potekala vzdrževalna dela, adaptacija
Marjan Ostruh do nadaljnjega ostaja predsednik društva. (Foto: RM)
mansarde in urejanje okolice. Večina enostavnih del so prostovoljno opravili člani društva.
IZPELJALI ZADNJI, DESETI ROBIJEV POHOD
V društvu je v lanskem letu delovalo 13 vodnikov različnih kategorij, ki imajo licenco zveze za vodenje po planinskih poteh. Skozi vse leto so uspešno vodili planince na redne mesečne izlete. Izpostaviti gre, da so v oktobru izpeljali zadnji, deseti Robijev pohod na Zakrajske peči.
Vodniki sicer sodelujejo tudi pri vseh aktivnostih mladih planincev Stonoga in pri pohodni-ških akcijah odseka za varstvo gorske narave. Sodelujejo tudi z drugimi društvi, v lanskem letu so v sodelovanju s PD Gornji Grad izvedli turo ob prazniku Menine. V okviru lokalne skupnosti pa so 1. maja zagotovili vodenje pohoda na Čre-to in tudi Lončarskega pohoda ob Lončarskem prazniku.
Tatiana Golob
22
Savinjske novice št. 16, 17 april 2020
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	ZAGORELO NA OBROBJU GOZDA
Dobletina: 6. aprila je prišlo do travniškega požara v Dobleti-ni. Na kraj so bili napoteni člani okoliških gasilskih društev, ki so požar pogasili. Zagorelo in ožgalo je malo obrobja gozda. Skoda ni nastala.
•	IZSLEDEN PO ISKALNI AKCIJI
Spodnja Rečica: 9. aprila so policisti v gozdu v Spodnji Rečici našli ukraden osebni avtomobil. Opravljen je bil ogled vozila, v bližini pa opažen iskan moški. Med postopkom prijetja je pobegnil v gozd. Po iskalni akciji je bil v naslednjih dneh izsleden. Odpeljan je bil na zdravljenje v Psihiatrično bolnico Vojnik, zaradi tatvine vozila pa zoper njega sledi kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Pri iskalni akciji so sodelovali tudi gasilci PGD Rečica ob Savinji.
•	KRIVOLOVEC SE NI HOTEL IDENTIFICIRATI
Ljubno ob Savinji: 9. aprila okoli 17. ure je ribiški čuvaj obvestil policiste o krivolovu na območju Ljubnega ob Savinji. Pri kontroli je naletel na moškega, ki je lovil ribe in se ni hotel identificirati. V izogib postopku se je s kraja odpeljal. Moškega, 39-letne-ga Soštanjčana, so policisti ustavili in z njim izvedli postopek na območju Florjana.
Kronika, Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
Pomlad je prišla,
a tebe oma več ni,
da videla bi,
kako vse zopet brsti.
Spomin pa nate bo vedno ostal
in nas vse za vedno zaznamoval.
ZAHVALA
V 93. letu nas je zapustila žena, mama, babica in prababica
Frančiška ZAKRAJŠEK
iz Lačje vasi
Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja.
Mož in sinova z družinama
Zahvala Občini Rečica ob Savinji
Občini Rečica ob Savinji je pred nedavnim postavila v našo pokopališko vežico 2 skrinjici - za vsako vežico po eno, imenovani sožal-nica. Skrinja je lična, korektno uporabna in omogoča, da svojci in ostali žalujoči odložijo vanjo žalno posvetilo in/ali denarni prispevek namesto darovanih sveč in cvetja.
V večih primerih sem sama osebno čutila odgovornost do svojcev pokojnega, da jim krajani priskočimo na pomoč pri pokrivanju velikih pogrebnih stroškov in se obvezala pobiranja prostovoljnih prispevkov. To pa je bilo nehva-
ležno delo, saj je razumevanje gmotnih razmer posameznikov relativna stvar v presoji vsakega posameznika, krajana, občana. Z namestitvijo sožalnice pa je presoja uporabe le-te v rokah svojcev pokojnika, saj se sami odločajo, če jo želijo uporabiti.
Za to dobro potezo postavitve sožalnic se zahvaljujem občinski upravi Občine Rečica ob Savinji in prepričana sem, da imam v občini še več zahvalnih somišljenikov.
Marija Felicijan Rečica ob Savinji 19 3332 Rečica ob Savinji
Tako kot reka v daljavi se izgubi,
odšla si tiho,
brez slovesa ti.
Tja, kjer ni več bolečin,
A nate v srcu večen bo spomin.
ZAHVALA
Po težki bolezni se je poslovila od nas draga mama, tašča, babica in prababica
Frančiška MIKLAVC
iz Šmartnega ob Dreti 17. 2. 1938 - 24. 3. 2020
Iskrena hvala vsem, ki ste ji kakorkoli nesebično pomagali, polepšali in olajšali zadnje dni, nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja in se v mislih poslovili od nje.
Vsi njeni žalujoči
Vabljeni na prenovljeno stran savinjske.com
Savinjske novice št. 16, 17. april 2020
23
Pogrebna služba - cvetličarna
>fir M ORAN A
Tel: 03 7000 640
9
GSM: 041 536 ¿08 GSM: 041 672 115
amtirt.moranj.si t-mail: irtfo(SimflrarTa.ji
Aleksander Steljluv<iifc s ^ . ?Jarjilje I1u, &rasrmw
Za razvedrilo
LANI JE BILO ZELENO ZLATO TO, LETOS BI BILO ZLATO, CE BI SE LAHKO TAKOLE DRUŽILI
Franjo Podkrižnik (z leve), na lanskem dnevu odprtih vrat obiralno-sušilnega kompleksa na Rečici ob Savinji: »Le iz katere sorte hmelja pijemo tole pivo? Ali je to aurora ali celea, mogoče bo-bek ali celo kaka nova sadna sorta?«
Podžupan občine Rečica ob Savinji Ivan Kramer: »Nisem vedel, da se tako dobro spoznaš na hmelj.«
Tajnik Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca Jože Tlaker: »Dobro je poslušal razlago, kake vse zasajene sorte so v naši občini.«
Lastnik hmeljišč in kompleksa na Rečici ter gostitelj Blaž Jan: »Če boste bolje praznili kozarce, vam izdam, s katere grenke rože je zvarjeno katero pivo. Dokler ste pa polnih kozarcev in dobrega spomina, skrivnosti moje družine ne bodo šle od mene.«
Osebe, ki jih vidite v Savinjskih novicah in za katere menite, da se preveč blizu družijo za ta epidemični čas, so danes le navidezno preveč skupaj, kajti čas od nastankov posnetkov je lahko že zelo, zelo daleč preč.
LE KAJ GA ČAKA? GOTICA? LATINŠČINA?
Dr. Peter Weiss, višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (levo): »Metod, upam, da je v tem paketu kak material za izdelavo kakega košatega rodbinskega drevesa.«
Metod Sem, ljubiteljski rodoslovec: »Tovrstno robo znam ceniti, saj mi običajno ne pride v roke kar podarjena. Dostikrat se moram najprej kam daleč odpeljati, preden se zakop-ljem v zaprašene arhive. Upam, da gre tokrat v teh dokumentih za gotico in ne za latinščino.«
24
Savinjske novice št. 16, 17 april 2020
Križanka, Informacije
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Slavko Pregl: Odprava zelenega zmaja
SFovarCek:
KARNER - kostni». m ar an i -te jarek pisatelj (Dtego); PLA5TOM - geram p|g&|. da;
do Dubrovnika. Seveda pa ne gre brez ljubezni, zlomljenih src in drugih brezčasnih najstniških zapletov.
Pred več kot štirimi desetletji je slovenski mladinski pisatelj Slavko Pregl napisal zabavno zgodbo treh osmošolcev in že polnoletnega prijatelja Boba, frajerja z vozniškim izpitom. Mladinski roman je sestavljen iz dveh zgodb, Velika pustolovščina in Odprava zelenega zmaja, v obeh pa spremljamo humor-ne prigode Mihe, Pipija, Andreja in Boba. Nadvse pomembna vloga pri ustvarjanju nenavadnih prigod pripada »Old punci«, starim avtom iz odpada, ki jih nazadnje pripelje vse
V času zaprtja Osrednje knjižnice Mozirje v tej rubriki predstavljamo knjige, ki so za člane knjižnice dosegljive preko spletnega portala Biblos.
Reši lev prejšnje križanke (vodoravno]:
važič. nak, edsns^ina, lava izis. emot akola du^tin zid. himi, domena, proton1, teorem, aerofag,
plan Sar, tnt frapc keCka, p/onom. lajt. list,
ome talec, o pa nek, se kan iga, kujalo
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 17. številki SN
Ime in priimek: Naslov:
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 16, 17. april 2020
25
ili oglasi, Oglasi
ŽIVALI - PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372.
Prodam bikca čb, starega 5 mesecev; gsm 051/628-677. Prodam telico sivko, visoko brejo; gsm 031/62-865.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Kupim bika simentalca, mesni tip, za rejo, od 100 do 150 kg; gsm 031/583-326.
DRUGO - PRODAM
Prodam cepljena bukova drva na paleti, dolžine 33 cm. Možna dostava; gsm 040/430-080. Prodam kocke sena in otave; gsm 051/207-273.
Prodajam hlodovino za drva, kraj-nike, žamanje; gsm 041/365-010.
VOZILA - PRODAM
Prodam stiskalnico sadja na vijak, 60 l; gsm 041/665-178. Prodam lita platišča 16 col-5x112, et 45, lita platišča 17 col-5x112, et 43; gsm 040/684-238.
Prodam dobro ohranjen peugeot 307 srebrne barve, l. 2006, 1,6 bencin, registriran do 4/2020, prevoženih 172.000 km, redno servisiran in čiščen, v njem se ni kadilo; gsm 040/548-022.
Prodam mercedes vito 122 cdi, črne barve, l. 2014, 110.000 km, lepo ohranjen, redno servisiran; gsm 040/684-238.
Prodam traktor case ih 65 c farmall, l. 2018, 1.400 ur, klima, mehanski traktor, cena 22.300 eur; gsm 051/704-906.
Naročniki Savinjskih novic imajo možnost objave brezplačnega malega oglasa.
◊ KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje.
26
Savinjske novice št. 16, 17 april 2020
Ljudje in dogodki, Oglasi
korona v nazarjah, fotografski projekt tine brinar
Ustvarja zbirko fotografij, posnetih skozi okna bivališč občanov
Fotografinja Tina Brinar s hčerko Ronjo zadnjih osem mesecev živi v Nazarjah, kamor se je priselila s Koroške: »Virus mi je onemogočil delo in stike s prijatelji, a moja želja fotografirati in biti v stiku s fotografijo je vsak dan močnejša, nemirni duh pa že teden dni prevrača kozolce. Ker je tukaj živeti res krasno, obkrožajo pa naju sami čudoviti ljudje, sem se odločila, da z vašo pomočjo speljem fotografski projekt z naslovom Korona v Nazarjah.«
FOTOGRAFIJE SKOZI OKNA
BIVALIŠČ Brinarjeva namerava ustvariti zbirko fotografij, posnetih skozi okna bivališč občanov in občank na-zarske občine. Vsi, ki se bodo odločili sodelovati v projektu, se bodo na določen dan ob dogovorjeni uri postavili k odprtemu ali zaprtemu oknu, Tina pa bo z varne razdalje naredila fotografijo vseh, ki bivajo pod eno streho in obdobje epidemije koronavirusa preživljajo skupaj.
SPOMIN NA RES POSEBNO
OBDOBJE Od kod motiv za takšen nevsak-
Iz varnostnih razlogov se je fotografinja Tina Brinar odločila, da bo celoten projekt izpeljala brez fizičnih stikov. (Foto: osebni arhiv)
danji projekt? Tina Brinar: »Malo zato, da bodo ljudje imeli spomin na res posebno obdobje njihovega življenja, malo pa tudi zato, da prekinemo to monotonost in da bodo imeli razlog, da se spravijo iz pižam.«
CELOTEN PROJEKT BREZ FIZIČNIH STIKOV Iz varnostnih razlogov se je fo-
tografinja iz Nazarij odločila, da bo celoten projekt izpeljala brez
fizičnih stikov. Povabilo k sodelovanju širi preko spleta in vabi občane ter občanke, da ji pri tem pomagajo.
Ker želi v nabor fotografiranih vključiti tudi starejšo populacijo, prosi uporabnike spleta, da o projektu obvestijo svoje starše, stare starše, starejše sosede, tete in strice, ki novodobne komunikacijske tehnologije ne uporabljajo.
VSI SODELUJOČI PREJMEJO FOTOGRAFIJE
Skrbno obdelane fotografije v polni ločljivosti bo Tina Brinar vsem sodelujočim poslala po elektronski pošti. Resno razmišlja tudi o postavitvi razstave, ko bo kriza mimo.
Nastasja Kotnik
Vsi, ki bi želeli biti del projekta Korona v Nazarjah, ji lahko pišete na tinabrinar.photography@gmail.com ali jo pokliče na telefonsko številko 051 367 848.
iz knjige gradivo za zgodovino slovencev v srednjem veku
Gornji Grad prvič omenjen pred 880 leti
Branje nam lahko zmanjša dolgčas v krizi, ki jo prestajamo. Na to je opozoril dr. Peter Weiss, hkrati pa je spomnil tudi na prvo omembo Gornjega Grada ter ponovno ustanovitev gornjegrajskega samostana 7. aprila 1140. V knjigi Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (4. knjiga), gradivo je zbral dr. Franc Kos, je zapisano, da »oglejski patriarh Peregrin naznanja, da sta plemeniti Dietbald de Chage-rei in njegove soproga Truta vsled njegove izpodbude ter po nasvetu mnogih razumnih ljudi prepustila Oglejski cerkvi svoj alod v Gornjem gradu (allodmm suum Obbrem-burch)«. Alod je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh
dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
500 NEVOLJNIKOV NAJ SLUŽI KOT LAST SAMOSTANU
V nadaljevanju besedila o zapisu izpred 880 let je ob ponovni ustanovitvi samostana zapisano: »Vse drugo, kar še ostane, vsa obdelana in neobdelana zemlja ter kakih 500 nevoljnikov z njih ženami in otroki naj služi kot popolna last Gornjegrajskemu samostanu, katerega so iznova ustanovili on (patriarh), plemeniti Dietbald de Chagere in njegova soproga Truta v čast Mariji Devici, ter ondotnim menihom, ki žive po redu sv. Benedikta.«
Roman Mežnar
Časopis izhaja kot običajno.
Savinjske novice št. 16, 17. april 2020
27