(MM! Uto XLVII - št. 65 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, petek, 19. avgusta 1994 danes Odprte strani stran 12 Rojstni dan imamo 21. avgusta stran 17 Lepa tudi po petdesetih letih DVAKRAT STOODSTOTNO IZVRŠIL SVOJ PROGRAM Tovariš Don si je postavil za nalogo v prvem tekmovanju, da bo izdelal tiskarski stroj. Velikopotezen načrt — saj niti pred vojno v Sloveniji nismo izdelovali tiskarskih strojev! Ali močna volja premaga vse zapreke. V neverjetno težkih prilikah in z nadvse skromnimi sredstvi je tovariš Don že v prvem mesecu tekmovanja uresničil svoj načrt. Seveda so bile potrebne še črke in nešteto drugih malenkosti, ali ORENJSH GLASILO OSVOBODILNE FRONTE NA G O k F. N I S K E M Begunci napravili prostor dopustnikom Pineto vrnili slovenskim letoviščarjem Pri Novigradu imajo letovišča tudi gorenjska podjetja: Pinesta, Tekstilindus in Zvezda iz Kranja ter Zveza prijateljev mladine z Jesenic. Zahtevali bodo plačilo odškodnine. Pineta, 18. avgusta - Begunci, ki so se oktobra lani naselili v dnevna poraba na osebo sporazumeli o nastali škodi, počitniških objektih v Pineti, last slovenskih podjetij, so znašala 280 litrov, trikrat ob predaji še ni bilo znano, zdaj vendarle zapustili to letovišče. Slovenski lastniki, med več, kot v povprečju porabi- Deseterica lastnikov počit - njimi tudi nekaj gorenjskih (Pinesta iz Kranja, Tekstilin- mo v vsakdanjem življenju, niških naselij v Pineti si o dus, Zvezda, Zveza prijateljev mladine z Jesenic), so v Hrvatje sicer pozivajo k tem tudi ni enotna. Medtem sredo od hrvaških sosedov prevzeli svoje počitniške razumevanju, češ begunci ko zlasti podjetja razmišljajo objekte, na vladni ravni pa se dogovarjajo tudi, kako pač živijo v specifičnih oko- o tem, da bi povračilo od povrniti v minulih mesecih nastalo škodo. liščinah, treba pa je tudi sosedov izterjali v denarju, Lastniki počitniških hišic in domov v Pineti so se v jedilnici Tekstilindusovega počitniškega naselja v sredo srečali s predstavniki hrvaškega vladnega urada za begunce. Imenovali so skupne inventurne komisije, ki so si ogledali, v kakšnem stanju je objekte pustilo 1700 beguncev, ki so tu prebivali osem mesecev in jih do začetka turistične sezone niso uspeli preseliti drugam. Begunci so se zdaj odselili v begunski center v Borozijo. Počitniškemu naselju na zunaj ni bilo videti, kakšne 1>rebivalce je gostilo v minu-ih mesecih, po temeljitej-šem ogledu pa so se nekateri zgrozili nad razdejanjem, drugi pa oddahnili, ker so pričakovali veliko večjo škodo. Po odhodu "gostov" pogrešajo zlasti posteljnino, jogije, odeje, drobni inventar, iz nekaterih objektov (denimo Zvez-dinih apartmajev) pa so »zginili tudi štedilniki, hladilniki in kopalniške pipe. Jogije so begunci odpeljali, posteljna ogrodja pa nagrmadili na hodnikih. Begunci so bili v minulih mesecih tudi velikopotezni porabniki elektrike in vode. Kot smo ujeli v pogovoru s predstavniki Hrvaške, so izračunali, da je povprečna vedeti, da prihajajo iz nam različnih kulturnih okolij. Ob predaji objektov so se slovenskim lastnikom zahvalili za pomoč in zlasti potrpl-jenje. Kako se bodo bi bili denimo pri Pinesti, ki se ukvarja z letovanjem otrok, zadovoljni že, če bi jim nadomestili tisto, kar v objektih manjka. Več o tem na strani 4. • D. Z. Žlebir Gorenjska Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom V nedeljo zaprejo sejem Petnajst milijonov dolarjev prometa Do sredine tedna je Gorenjski sejem v Kranju, ki ga bodo zaprli v nedeljo zvečer, obiskalo že blizu 60 tisoč obiskovalcev. Danes (v petek) pa bo na sejmu dan starejših občanov. Kranj, 18. avgusta • Gorenjski sejem, ki ga bodo zaprli v nedeljo zvečer, nadaljuje tradicijo po obisku in poslovnosti največje trgovine. Do sredine tedna si je sejem ogledalo že okrog šestdeset tisoč obiskovalcev, pričakujejo pa, da bo do konca prireditve sejem in večerni zabavni program obiskalo okrog 100 tisoč obiskovalcev. Po neuradnih podatkih iz uprave sejma so razstavljalci ustvarili doslej že za okrog 15 milijonov dolarjev prometa. Prodanega je bilo več kot pet ton sira, več kot 100 kamionov piva, več ton mesa, mesnih izdelkov in kruha. Sejem so si že ogledali predstavniki tujih veleposlaništev v Sloveniji, politiki, strankarski prvaki in poslovneži. Razstavljalci so na sejem povabili tudi svoje poslovneže in razposlali več kot 15 tisoč vabil za brezplačne obiske. Niso redki raztsavljalci, ki obiskovalcem oziroma kupcem pri nakupu povrnejo vstopnino, vsi po vrsti pa prodajajo blago in izdelke s popusti in drugimi ugodnostmi. Kljub sejemskim ugodnostim za kupce pa razstavljalci, ki so na sejem prišli z naprej določenim poslovnim namenom, niso nezadovoljni nad prometom. Danes (v petek) bo na sejmu dan starejših občanov. Nad 60 let stari obiskovalci si bodo sejem lahko ogledali za polovično ceno vstopnice -200 tolarjev. • A. Ž. Stanovanjska posojila za mlade družine Vloge že sprejemajo Ljubljana - V sredo so v Republiškem stanovanjskem skladu začeli sprejemati vloge za dodelitev stanovanjskih posojil, ki so namenjena mladim družinam. Sprejemali jih bodo do 7. septembra. Bled, 17. avgusta - V sredo zvečer je tudi Gorenjska gostila Okarina Etno festival. Pred Številnim navdušenim občinstvom sta nastopili dve ciganski skupini: domači Sukar in Ando Dro m iz Madžarske. Prav slednji so najbolj navdušili in spravili na noge sicer hladno gorenjsko občinstvo. Odličnih madžarskih glasbenikov kljub dejstvu, da je ob koncu koncerta začelo deževati, poslušalci niso in niso pustili oditi z odra. Danes zvečer bo zadnji dan festivala, na vrsti je Keltski večer, na katerem nastopata ^ffey Banks z Irske in francoska skupina Bleizi Ruz. • M. A., foto: Gorazd Sinik TRADICIJA - ZANESUVOST GORENJSKI SEJEM KRANJ, 12. - 21.8.1994 © VSE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN DOM © NAJVEČJA TRGOVINA NA ENEM MESTU © SPROSTITEV, ZABAVA VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM PRODAJATUDlH iN TEKOČIH GORIV T*l06*/77-0Si NA POGORIŠČU PIRNARJEVE DOMAČIJE NA NEMŠKEM ROVTU - "Še dobro, da močno ne treska," si je mislil gospodar Jože med sobotno nevihto. Že naslednji trenutek je zagrmelo in strela je udarila v 28 metrov dolgo in devet metrov široko gospodarsko poslopje. Ognjeni zublji so v nekaj sekundah "obliznili" vse sleme strehe in povzročili za sto tisoč mark škode. Gospodarju je od kmetijskih strojev uspelo rešiti le traktor, a še tega za ceno lažjih opeklin po hrbtu, vse ostalo je zgorelo. (Več na 26. strani) - »CZ. Obrazce je mogoče dobiti v 62 enotah PTT v vseh občinskih središčih, natančno izpolnjeni vlogi pa morajo prosilci priložiti tudi vso potrebno dokumentacijo. Vloge lahko oddajo osebno v prostorih stanovanjskega sklada v Ljubljani med 8. in 12. ter 13. in 17. uro, priporočajo pa dan, ki je posebej naveden v navodilih za izpolnjevanje vloge. Tokratna posojila sklada so namenjena mladim družinam. V to skupino sodijo starši, stari največ 35 let, s predšolskimi otroki, oziroma starši do 30 let ne glede na starost otrok, ki živijo pri sorodnikih ali pa so najemniki stanovanja za določen čas in bodo z gradnjo individualnih hiš prvič reševali stanovanjsko vprašanje. • H. J. GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PO SLOVENIJI Petek, 19. avgusta 1994 Iscsibcncc 6.04. Vabimo Vas v Grad Grimšče pri Bledu na veliko razprodajo artiklov - polo majice 460 SIT - usnjeni izdelki 2.000 SIT - 7.000 SIT - kostimi za močnejše 3.000 SIT - kozmetika od 180 SIT dalje in še mnogo drugega. Vljudno vabljeni} Kolektiv Gradu Grimšče Zaplet s slovenskimi odpadki v Južni Ameriki TISK 3, d.o.o., Kranj Visoko 7d 64212 Visoko razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. OFFSET TISKARJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - končana srednja grafična šola - 3 leta delovnih izkušenj - popolna samostojnost pri delu Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. 2. TISKARJA PRIPRAVNIKA - končana 3 ali 4-letna srednja grafična šola Delovno razmerje se sklene za 6 mesecev z možnostjo redne zaposlitve. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni na gornji naslov. Dodatne informacije po tel. 064/43-252 in 43-233. O E CD -t— Cl CD co O O "O co ZD Q_ O Q_ O DOI Ljube «foitt«„. t- i o TJ m V) -H 33 O e^aio, fcf h o >o o NOVO BELTON 535,00 sit/kg * 770,00 sit/kg 635,00 sit/kg % 515,00 sit/kg JO NI cr c : "O BELTOP LESOL BIOTAN O" i Cene so oblikovane s popustom, Merkurjevo kartico pa lahko barvate še ceneje! €► MERKUR tapetništvo radovlpca. Gorenjska c. 41 64240 Radovljica Tel.: 064/714-471 Teletu: 064/715-209 IZ SVOJE DEJAVNOSTI VAM NUDIMO: - ureditev inteherov - oblazinjenje pohištva in drugih predmetov - oblazinjenje plovil in drugih prevoznih sredstev - vzmetnice, posteljne vložke, blazine - polaganje tlakov, preprog, tekačev - zavese, senčila, karnise, roloje, tende - posteljnino, prte, nadprte, servete - različne vrste blazin - izdelke in storitve po naročilu Posebni odpadki: kam bi del? Kljub sklenjenim pogodbam in pridobljenim dovoljenjem, je kolumbijska vlada prepovedala uničevanje naših odpadkov. Vsi Slovenci, Gorenjci pa še posebej, se verjetno spominjamo težav s posebnimi odpadki, ki so nam jih vrnili iz Bosne in Hercegovine v letu 1990. Vlakovna kompozicija je lep čas čakala na nadaljnjo usodo na slepih tirih jeseniške Železarne, in medtem ko je tedanji minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek iskal po Evropi možnosti za njihov sežig, so odtekajoče strupene snovi skrbele Jeseničane in burile duhove po vsej Sloveniji. Nekaj podobnega se dogaja sedaj z odpadki naloženimi na ladjo Triglav, ki čaka pred pristaniščem v Luni. Kot slaba šala se slišijo vesti o tem, da je Slovenija, ki je podpisala Baselsko konvencijo o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovem odstranjevanju, še Ered začetkom veljavnosti te onvencije pri nas - veljala naj bi od 4. januarja letos -naložila skoraj sto ton teh odpadkov in jih poslala "v svet". Po tej konvenciji ima namreč "katerakoli država suvereno pravico, da prepreči vstop ali odstranjevanje tujih nevarnih ali drugih odpadkov na svojem ozemlju", torej ima tako pravico tudi Kolumbija, ki konvencije sicer ni potrdila. Nič čudnega torej, da so kolumbijske oblasti s pomočjo vojne mornarice in helikopterjev v pristanišču Cartagena prisilile ponovno nalaganje odpadkov iz Slovenije, ko je kolumbijsko vrhovno sodišče razveljavilo uvozna dovoljenja za legalen uvoz in sežig odpadkov. Odpadke, med katerimi je največ PVC gošče iz proizvodnje umetnega usnja, last kranjske Save, odpadni formaldehid in farmacevtski izdelki s pretečenim rokom uporabe iz novomeške Krke -skupaj naj bi jih bilo 97 ton -so bili s posredovanjem ljubl- janskega zasebnega podjetja C&G in mednarodne družbe Amin Trade Corporation namenjeni v sežig v Santa Marii v Kolumbiji, za kar so oktobra 1993 pridobili uvozna dovoljenja. Na pritisk, ki ga je ustvarila mednarodna organizacija za varstvo okolja Greenpeace, so si kolumbijske oblasti očitno premislile in s silo dosegle, da so mornarji na hrvaški ladji Triglav ponovno naložili ta nezaželeni tovor in odpluli proti Peruju. Ker sta Greenpeace in Kolumbija obvestila vse la-tinskoamerške države o tej "nevarnosti", je malo možnosti, da bi na tem koncu sveta našli drugega prevzemnika. Na ministrstvu za okolje in prostor so povedali, da bodo po diplomatskih poteh zahtevali pojasnilo o zavrnitvi legalno dogovorjene pošiljke, trudijo pa se tudi, da bi pojasnili, kako med tem tovorom ni nevarnih odpadkov, pač pa le posebni odpadki druge kategorije. Skoraj ni potrebno dodajati, da si Hrvaška, v skrbi za svoj ugled, prizadeva prikazati ta tovor kot podtaknjen iz Slovenije, in da že tudi uradno razglašajo, da je Slovenija kršila mednarodne dogovore. Čas bo pokazal, ali se bo ponovila zgodba z odpadki iz BiH, in ali bodo te nezaželene odpadne snovi morale svojo nadaljnjo usodo čakati na valovih slovenskega morja. • Š. Ž. V kolumbijski pošiljki odpadki iz kranjske Save Kranjska Sava je že nekaj let prisiljena izvažati del nevarnih odpadkov, ki nastajajo v proizvodnji in pri vzdrževanju, saj v Sloveniji ni možnosti za njihovo predelavo oziroma sežig. Ker sama ni registrirana za izvoz nevarnih odpadkov, ga organizirajo podjetja, ki takšno registracijo imajo. V Sloveniji do 7. januarja letos Bazelska konvencija ni veljala, zato je bil krog držav za izvoz odpadkov dodatno omejen. Sava je pogodbo o izvozu odpadkov v Kolumbijo z ljubljanskim podjetjem C&G podpisala 2. decembra lani, odločitev je temeljila na ugotovitvi republiške sanitarne inšpekcije, da podjetje C&G izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje trgovskih poslov na področju odpadkov. Podjetje C&G ima v Sloveniji pozitivne reference, Sava ima z njim dobre izkušnje pri izvozu njenih PCB kondenzatorjev na sežig v Francijo. Kolumbijske oblasti so uvoz teh odpadkov dovolile, izvoznik pa je dal pisno izjavo, da odpadki v nobenem primeru ne bodo vrnjeni v tovarno. Odpadke so iz Save odpeljali 20. decembra lani, v dveh kontejnerjih je bilo 142 sodov, ki so tehtali 30.040 kilogramov. V skladu z veljavnimi predpisi je bil o tem obveščen tudi občinski sanitarni inšpektor. Odpadki izvirajo iz proizvodnje PVC usnja, to so PVC paste z manjšo vsebnostjo organskih snovi, ki so zaradi vnetljivosti uvrščene med drugo skupino posebnih odpadkov. Podjetje C&G kot zbiralec odpadkov in podjetje Amin Trade kot odstranjevalec sta januarja letos Savi poslala potrjen evidenčni list o ravnanju s posebnimi odpadki, zato so bili v Savi prepričani, da je pogodba zaključena. Greenpeace pa je Savo 9. avgusta letos obvestil, da gre za ilegalen izvoz nevarnih odpadkov in želel dodatne informacije. Sava je Greenpeace 11. avgusta obvestila, da del tovora predstavljajo odpadki iz Save in da gre za popolnoma legalen izvoz, ki ga je organiziralo Ijubjansko podjetje C&G. Pred obiskom papeža v Bosni in na Hrvaškem Papeža k nam tokrat ne bo Ko so v Vatikanu dobili zagotovilo Unproforja, da bodo poskrbeli za varnost, se je papež Janez Pavel II odločil, da obišče tudi Sarajevo. Po več nasprotujočih si vesteh je včeraj iz Vatikana prišla novica, da bo papež Janez Pavel n v začetku septembra obiskal poleg Hrvaške tudi izmučeno Bosno. Na Hrvaškem so priprave na obisk že v polnem teku. Prvotni načrt obiska poglavarja rimskokatoliške cerkve na Balkanu je bil še obširnejši: obiskal naj bi Hrvaško, Bosno in Srbijo, vendar so iz Beograda, zlasti iz krogov srbske pravoslavne cerkve prišle novice o tem, da obisk ni zaželen. Nedvomno je izbrani čas tega obiska, vsaj kar se Srbije tiče, neugoden, saj je znano, da prihaja med srbsko pravoslavno cerkvijo in srbskimi oblastmi do precejšnjih napetosti. Pravoslavna cerkev se je namreč postavila na stran bosanskih Srbov, ki ne sprejemajo mednarodnega načrta za končanje vojne v Bosni in Hercegovini, ker so nezadovoljni z zemljevidi delitve BiH. Oblasti tako imenovane ZR Jugoslavije pa načrt (vsaj navidezno) podpirajo in so zaradi tega uvedle blokado meje z bosanskimi Srbi. Obisk papeža, ki je nujno tudi meddržavni dogodek, bi bilo v takih razmerah pač zelo težko izpeljati. Ob obisku v Sarajevu pa se odpirajo predvsem varnostna vprašanja, saj je znano, da se razmere v bosanski prestolnici poslabšujejo in zaostrujejo. Ko so v poveljstvu mednarodnih vojaških sil Združenih narodov (Unprofor) podvomili o tem, ali bodo lahko zagotovili varnost obiska, je bil obisk odpovedan, ko pa so bila dana nasprotna zagotovila, so obisk v Vatikanu ponovno potrdili. Tiskovni predstavnik Svetega sedeža, nadškof Joaquin Navarro, je ob tem izjavil, da želi biti papež "nosilec upanja za vse trpeče ljudi v BiH", zato bo 8. septembra uradno obiskal z letalom iz italijanske Ancone v dobršni meri porušeno Sarajevo. S tem pa obisk na Balkanu Še ne bo končan: iz Sarajeva naj bi se papež napotil na obisk Hrvaške, kjer bodo 10. in H-septembra praznovali 900. obletnico ustanovitve zagrebške nadškofije in poromal tudi v svetišče v Mariji Bistrici. Ker je velika večina Hrvatov katolikov, pričakujejo izredno velik odziv ljudi - srečanja s papežom naj bi se udeležilo več kot dva milijona ljudi - to pa zahteva zelo skrbne priprave, ki jih na Hrvaškem vodijo že mesec dni-V Vatikanu sicer poudarjajo, da je obisk Janeza Pavla II na Hrvaškem predvsem pastoralne narave, vendar je večina na Hrvaškem prepričana, da bo papež s tem obiskom pokazal tudi svoje odobravanje hrvaške samostojnosti. • Š. Z. Izrežite skupaj z naslovom s prve strani KUPON št. 5 za naročniško žrebanje 21. avgusta ob 21. uri na Gorenjskem sejmu NAGRADNO VPRAŠANJE: KDAJ JE PRVIČ IZŠEL GORENJSKI GLAS? Kot pravilni bodo upoštevani odgovori s točno letnico prvega izida gorenjskega pokrajinskega časopisa pod nazivom GORENJSKI GLAS. Izrezan kupon oddajte do pojutrišnjem, nedelje, 21. avgusta do 19. ure na razstavnem firostoru Gorenjskega glasa na gorenjskem sejmu, zrežite tako, da bo ostal cel vas naslov na prvi strani • če naslov ni odtisnjen, ga napišite. 501 NAGRADA V VREDNOSTI VEČ KOT POLDRUGI MILIJON TOLARJEV: ZLATA VERIŽICA Goldie Radovljica SATELITSKE ANTENE Satex PAKETI KRAUEVIH MESNIN Emona Mesna industrija IZDELKI Almira, Helios, Jeklotehna, Jelovica, Kovinotehna, LIO, TI KO.. POLETI Z LETALOM Adria Airways IZLETI V BENETKE S PRINCE OF VENICE Kompas PRO GLASOVI IZLETI ITD. @©mm,mmm glas KUPON 10% POPUST C/ poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj wp le Izrežite KUPON. Pri blagajni Gorenjskega sejma lahko z njim dobite za 10 odstotkov cenejšo vstopnico za ogled 44. mednarodnega Gorenjskega sejma od 12. do 21. avgusta v Kranju. Vsak kupon velja za nakup ene vstopnice. Še tri sejemske dneve vas pričakujemo na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa, ki ga na sejmu najdete takoj ob vhodu v večnamensko dvorano. S kuponom iz tega oglasa bo za vas sejemska vstopnica 10 % cenejša; (Se se boste na sejem pripeljali z vlakom, vam slovenske železnice omogočajo 40 % cenejšo vozovnico (žig dobite na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa). g-i j a c Uredniška politika: neodvisni nestrankarski jpolitično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko %&Mjnf9 Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik- Ustanovitelj in izdaiateli Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana >>' j Uredniitvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure; Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun ■ individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: P° ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ kaznovanje v krajevni skupnosti Orehek - Drulovka Še vedno pripravljenost za skupno delo Čeprav se obdobje sedanje krajevne samouprave že nekaj časa zaključuje, delo in življenje v Krajevni skupnosti, ki je se je medtem precej razširila, potekata v prepričanju, da brez s°deIovanja ne gre. P^hek - Drulovka, 18. avgusta - Na razširjeni seji skupščine pjevne skupnosti Orehek - Drulovka v kranjski občini bodo jutri, "• Avgusta, ob 18. uri ob krajevnem prazniku podelili krajevna pranja, ocenili dosedanje delo in obravnavali načrte za naprej. 0 končani seji pa bo pri Nakupovalnem centru Drulovka v Ionizaciji Živila Kranj družabno srečanje krajanov s pevko tle'eno Blagne in ansamblom. • Ko je sedanje vodstvo kra-rjtoe skupnosti pred desetimi '■'prevzelo delo in začelo na P°dlagi dogovarjanja in zborov r^anov oblikovati in uresničeni programe, je bila Orehek -rHilovka še manjša krajevna j5upnost v kranjski občini. anes s tri tisoč prebivalci in °vim naseljem v Drulovki .Pada v krog srednje velikih Revnih skupnosti. .Čeprav delo pri uresničevan-Ju i» zadovoljevanju skupnih P°treb v krajevni skupnosti poteka več ali manj normalno, t* tako v skupščini kot v svetu prisotno nekakšno "ča-I *nie" na nove volitve in novo ,°Mno samoupravo. Mislim, da °' bila tudi sicer po toliko letih J°trebna "osvežitev", čeprav n «iv|jenje, kar zadeva kraiev-1° samoupravo in skupno delo ,'r reševanje problemov v naši **jevni skupnosti ustavila," je V krajevni skupnosti bodo v prihodnje nadaljevali z urejanjem Športnega parka. Ugotavljajo pa, da Je poleg razSlritve ceste med telezniškim nadvozom in novim križiščem v Drulovki še vedno aktualna tudi protihrupna zaščita ob ljubljanski cesti, po kateri it promet po izgradnji avtoceste nt prav nič zmanjšal in hrup vedno bolj moti krajane v tem delu KS. Z zadovoljstvom pa pričakujejo tudi uresničitev strokovne presoje, da sedanja šola v krajevni skupnosti postane osemletka. Vlad mir Lah, predsednik skupščine KS igrišča in obnavljamo nogometno igrišče." Ob tem, ko novo naselje v Drulovki dobiva končno urbanistično opredeljeno podobo, v krajevni skupnosti vse bolj izstopa problem prometne ure- Najbolj kritičen in nevaren je zdaj odsek ceste med železniškim nadvozom in novim križiščem v Drulovki. y, Športnem parku, kjer je dovolj prostora za vse krajane ^evni skupnosti, je vedno živahno. V njem zdaj urejajo °gonietno igrišče, zgradili pa bodo tudi peto teniško igrišče. ditve skozi stari del Drulovke mimo cerkve. Cesta od železniškega nadvoza do novega križišča je postala ne le ozko f*°lice in Športnega parka, grlo, marveč nevama in kritična Uela v celotni krajevni skup- točka. Tako šola kot krajevna 8°sti Da tem področju potekajo skupnost s krajani vse bolj S|°edstvi, ki smo jih dobili iz odločno opozarjajo, da je ta •tečaja v občinskem proraču- odsek treba čimprej razširiti in ju- Sicer pa nadaljujemo tudi poskrbeti za varnost. "Dolo-*8radnjo petega teniškega ceno nezadovoljstvo v krajevni ^ prazniku povedal predsed-J* skupščine KS Vladimir Lah. i "**d večje aktivnosti v zadnje *lu lahko uvrstimo urejanje skupnosti in med krajani v novem naselju pa je v zadnjem letu oziroma času povzročila tudi načrtovana sprememba zazidalnega načrta Drulovke, ki ga je pripravil Arhitekt biro po pooblastilu Sklada stavbnih zemljišč. Na predvidene rešitve so imeli krajani vrsto pripomb. Očitke, zakaj se bolj ne vključimo v predvideno ureditev, pa smo dobili tudi v vodstvu krajevne skupnosti. Žal, moram pojasniti, da krajevna skupnost v ta postopek ni bila vključena, čeprav smo na pripombe krajanov potem vseeno opozorili ustrezne občinske organe. Uradno sicer nismo obveščeni, vendar zdaj stroka na podlagi pripomb in dveh peti-cijkrajanov pripravlja nov predlog." V pričakovanju nove lokalne samouprave v vodstvu ugotavljajo, da kljub prizadevanjem, da bi v novem naselju Drulovka leta zaživela, vsaj na sedanjih osnovah ni pravega odziva. Le v eni od desetih sosesk v Drulovki jim je uspelo vzpostaviti tesnejše sodelovanje. Vseeno pa na območju celotne krajevne skupnosti dokaj dobro deluje poravnalni svet, ki se je med letom največ ukvarjal z lastninskimi vprašanji oziroma mejami in s pritožbami zaradi domačih živali. Kar pa zadeva društveno življenje, je najbolj živahno na športnem področju. Krajevna skupnost Orehek - Drulovka je danes med tistimi redkimi v kranjski občini, ki ima že zdaj lepo urejen in velik športni park, kjer je prostora za rekreacijo in športne aktivnosti za vse krajane, vključno za novo naselje Drulovka. Ob štirih teniških igriščih (slej ko prej bo zgrajeno tudi peto) imajo balinišče. Tako tenis kot balinanje sta tudi najbolj priljubljeni dejavnosti, za nogomet pa je trenutno več zanimanja izven KS. "Ne glede na to, koliko časa bomo se delali v sedanjih okvirih, bo treba čimprej vključiti v delovanje tudi krajane iz novega naselja v Drulovki. Sicer pa menim, da se življenje na območju sedanje krajevne skupnosti z uveljavitvijo nove lokalne samouprave ne bo bistveno spremenilo. Še vedno bo treba prenekatero vprašanje ali problem reševati na podlagi dogovarjanja in skupne akcije. Za vse probleme pač "država" nikdar ne bo imela dovolj denarja." • A. Žal ar ^ seje kranjske vlade nj želi brezcarinsko cono Kra v^kaj pripomb na novo zasnovo cestnega in železniškega omrežja v ^žavi. Hitre železniške proge skozi Kranj ne bo, do Tržiča regionalni ivr*nJ' 19. avgusta • Do 15. avgusta naj bi občine posredovale °jc pripombe na odlok o spremembah in dopolnitvah jj.°storskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega c »ti« Republike Slovenije. Gre za novo zasnovo cestnega m "ezniškega omrežja kot strokovno in pravno podlago za izdelavo ^robnej? ih načrtov in pripravo investicij. Ker je gradivo prišlo * »a pragu poletja, dopustov in je bilo torej malo časa za tehtno j/°učitev, je razumljivo, da je kranjska vlada, ki je o njem Ispravljala v sredo, najprej kritizirala takšno obnašanje repub-*M vlade. Sicer pa je imela nekaj pri-Kjnb tudi na samo vsebino 0'oka, ki ga bo državni zbor iPrejemal v dvofaznem poslopij Kranjčani predlagajo vzpos-j>vUev brezcarinske cone v prar»ju ali na letališču Brnik, Prjtor zanjo je, bližina trans-y?Ju*jh tokov pa jo tudi opra-'čuje Predlagajo tudi ^kategorizacijo nekaterih f>J^: regionalna cesta Kropa -l °dnart - Podtabor - Zvirče naj sodila med regionalne pove- »•d e tretjega reda, prav tako ar»ja lokalna cesta Kamnik - Sidraž - Šenturška Gora -Ravne - Grad. Kranj in Medvode naj bi bila povezana z regionalno cesto prvega reda, Kranj in mejni prehod Jezersko pa z regionalno cesto drugega reda. Prek območja kranjske občine naj bi po odloku potekala daljinska železniška povezava drugega reda, to je dvotirna proga za hitrosti do 160 kilometrov na uro (Ljubljana - predor Karavanke). Predvidena je gradnja drugega tira, hitra proga torej odpade. To je za Kranj ugodno. saj ga razbremenjuje velikega posega v prostor. Predvidena je tudi ponovna vzpostavitev železniške povezave Naklega in Tržiča z regionalno progo drugega reda za hitrosti do 60 kilometrov Kranjska vlada bo s svojimi pripombami med drugim seznanila tudi kranjske poslance v državnem zboru in svetnike, ki naj bi v republiki zastopali interese Kranja. Predsednik kranjske vlade Peter Orehar namreč ni mogel mimo ocene, da se s tem odlokom opušča policentričen razvoj Slovenije, oblikuje tri dežele (Kranjska, Štajerska, Primorska) in z njimi nemška ter italijanska vplivna območja. Zagovarja stališče številnih občinskih vlad v Sloveniji, naj bi državo delili po pokrajinah (republiški center in deset pokrajin), zasnovo omrežja središč pa sprejemali z zakonom v rednem parlamentarnem post- opku. Na tej osnovi bi potem oblikovali novo prometno omrežje v državi. V nadaljevanju sredine seje je kranjska vlada med drugim sklenila podpisati kolektivno pogodbo za gospodarske javne službe (javno podjetje Komunala), ponovno pohvalila gasilce in krajane, ki so po neurju 19. julija reševali v Kokri ter VGP Kranj odobrila 186.593 tolarjev za delo z bagrom in rovokopačem, krajevni skupnosti Kokra pa 200 tisočakov za delno sanacijolokal-nih cest. Denar za odpiranje novih delovnih mest iz občinskega proračuna so dobila štiri zasebna podjetja za zaposlitev osmih delavcev (skupaj 10.000 mark v tolarski protivrednosti). Informacije o gospodarskih gibanjih od januarja do maja letos izvršni svet, ki je v sredo zasedal na robu sklepčnosti, ni sprejel. Ugovori so bili predvsem na tolmačenje nekaterih podatkov in na zastarelo metodologijo izračunavanja produktivnosti ter obsega proizvodnje v posameznih podjetjih. Med pomembnejšimi točkami, ki jih je izvršni svet sprejel, pa je vsekakor pravilnik o dodeljevanju občinskih neprofitnih in profitnih stanovanj v najem. • H. Jelovčan GLASBENA ŠOLA ŠKOFJA LOKA Puital 21 64220 Škofja Loka objavlja na podlagi sklepa Sveta šole razpis za imenovanje RAVNATELJA Za ravnatelja šole je lahko imenovana oseba, ki se prijavi na razpis in poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednja pogoja: - da izpolnjuje pogoje za učitelja v glasbeni šoli in - da ima najmanj 5 let prakse v glasbenovzgojnem delu Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GLASBENA ŠOLA ŠKOFJA LOKA, Puštal 21, 64220 škofja Loka, s pripisom "za razpis". O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. Osnovna šola IVANA TAVČARJA Gorenja vas razpisuje sledeča prosta delovna mesta: 1 UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE -PROFESOR ŠV za določen čas od 1. 9. 1994 do 31. 8. 1995 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA -PROFESOR ali UČITEU RP od 1. 9. 1994 do vrnitve delavk s porodniškega dopusta (za PŠ Poljane in PŠ Leskovica) 1 SNAŽILKA - HIŠNIK - KURJAČ -KUHARICA za PŠ Sovodenj končana osnovna šola, za nedoločen čas od 1. 9. 1994 dalje 1 SNAŽILKA - HIŠNIK - KURJAČ ZA PŠ LESKOVICA končana osnovna šola, za določen čas od 1. 9.1994 dalje do 31. 8. 1995, s polovičnim delovnim časom (domačin) Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh na naslov OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, 64224 Gorenja vas. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. VZGOJNI ZAVOD FRANA MILČINSKEGA V SMLEDNIKU razpisuje prosti delovni mesti - UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK - UČITELJA ZA MATEMATIKO za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - ustrezna višja ali visoka izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni. Prijave sprejemamo v roku 8 dni od objave na naslov: Vzgojni zavod, 61216 SMLEDNIK. V ČASU SEJMA V NAŠI TRGOVINI NUDIMO POSEBNI POPUST IN UGODNOSTI ELEKTROTEHNA ELTRA, d.o.o. Notranja in zunanja trgovina s tehničnim blagom LJUBLJANA, Dunajska 21 objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALNEGA ZASTOPNIKA ZA OBMOČJE GORENJSKE Zahtevani pogoji: - višja ali srednješolska izobrazba ekonomsko, komercialne ali tehniške smeri - pet let delovnih izkušenj - stanovanje na območju Gorenjske ali Ljubljane - osebni avtomobil in telefon - pasivno znanje tujega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljševanja. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN PO GORENJSKEM Petek, 19, avgusta 1994 Škofjeloški begunski center spet poln Z Roške tudi na Gorenjsko Škofja Loka, 18. avgusta - Zaradi zaprtja begunskega centra na Roški v Ljubljani so tamkajšnje begunce razsebli po drugih centrih v Sloveniji. Nekaj jih je prišlo tudi na Gorenjsko, v škofjeloški nastanitveni center, medtem ko v tržiških dveh od tam niso sprejeti nobenega novega. Kot nam je povedala upravnica begunskega centra v Škofji Loki, so izpraznitev Roške prvič občutili 23. julija, ko se je pri njih naselila prva skupina tamkajšnjih beguncev. Drugi val razseljencev iz Ljubljane je prišel 12. avgusta. Vsega so z Roške dobiti 35 beguncev, tako da je zdaj center s 534 prebivalci napolnjen do zadnjega kotička. Predtem v njem ni bilo pretirane gneče, tako da so beguncem lahko nudili nekaj več udobja. V skupnih spalnicah so imeli postavljene pregradne stene, da so vsaj malo zavarovali družinsko intimnost, s tem pa so zmanjšali tudi zmogljivost. S prihodom novih beguncev so morali stene žal podreti, da so spet postavih dodatne postelje. V škofji Loki, kjer je poleg begunskega centra veliko beguncev tudi pri gosti-teljskih družinah, je med slednjimi veliko povpraševanja po naselitvi v center. Ustrežejo jim lahko le v primeru, da so se v centru pripravljeni make "stisniti". V Tržiču, kjer sta dva begunska centra, eden v mestu in drugi v Medvodju, iz Ljubljane po razpustitvi begunskega centra na Roški niso doživeli navala beguncev. V obeh centrih tako ostaja 111 beguncev. Še vedno pa jih je vehko tudi pri družinah. Vprašanje je tudi, koliko časa bo vladni urad za begunce še vzdrževal ta dva centra. • D. Ž. Od 1. junija višje pokojnine Za odstotek več v upokojenske žepe Lj ubijana, 18. avgusta - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je danes sklenit, da upokojenci konec avgusta dobijo za slab odstotek višje pokojnine ter poračun razlike za prejšnja dva meseca. Po uradn ih statističnih podatkih se je namreč povprečna junijska plaća v primerjavi z julijsko povečala za 0,9 odstotka. Za toliko bodo od 1. julija dahe tudi pokojnine in drugi prejemki. Za kanec večjo pokojnino bodo slovenski upokojenci prejeli konec avgusta, z njo pa tudi poračun as junij in julij. Po avgustovski uskladitvi bo najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znašata 31.338 tolarjev in najnižja pokojnina (za 15 let pokojninske dobe) T 2.903 tolarje. Za slab odstotek so višje tudi starostne pokojnine kmetov; invalidnine in nekateri dodatki. Tako bosta dodatka za pomoč in postrežbo po novem znašala 21.936 in 10.969 tolarjev. Pineto so vrnili slovenskim letoviščarjem Namesto beguncev spet otroci Od leta 1963, kar obstaja gorenjsko otroško letovišče v Pineti, letošnje poletje tam prvikrat ni bilo otrok. Pineta, 18. avgusta • Pineta brez otrok in drugih tetoviščarjev, ki pridejo vsako poletje dopustovat na rt pri Novigradu, sploh ni podobna sama sebi. Se manj je podobna zdaj, ko so jo po osnOh mesecih zapustili begunci, ki jih je oktobra lani v ta idilični kotiček v Istri naselila hrvaška vojska. Spočetka so se sporazumeli, da begunci ostanejo do letošnjega aprila, potem pa so odhod odlagali iz meseca v mesec, šele z grožnjo, da jim bodo odvzeli begunski status in z njim povezane pravice, so begunce naposled prepričali o izselitvi. V počitniške hišice in domove, ki so jih pravkar zapustili, letos ne bo ne otrok ne drugih dopustnikov, saj niso primerni za bivanje. Čeprav prvi vtis ne kaže katastrofalnega stanja, pa bo vendarle potreben temeljit investicijski poseg, preden bodo na počitnice spet prišli otroci in v njih prebivali. Na zunaj razdejanja sicer ni videti, znotraj pa vsaj v polovici hišic veliko manjka. Skušali bomo doseči, da nam povrnejo nastalo škodo in izgubo dohodka, žal pa se ne da povrniti porušenega imidža Pinete, kamor so naši nekdanji delavci v preteklih letih radi zahajali na dopust. Kaj bomo storili z objekti, zdaj še ne vemo, saj nam odločitev otežuje dejstvo, da je bil v Tekstilindusu stečaj." "Tekstilna tovarna Zvezda iz Kranja ima v Pineti te štiri večje apartmaje," nam je povedal Pineta je letos po 30 letih prvič brez otrok • pusta in prazna Ervin Ankerst, Alojz Omejc, Rajko Kožar, Marjan Grnšovnik delavci, ki so prejšnja leta tod poceni letovali. Kranjski Tekstilindus, ki je šel pred dvema letoma v stečaj, ima v Pineti 50 hišic in še dodatnih 9 sob za osebje. Predstavnik tega podjetja Ervin Ankerst je dejal, da jim po odhodu beguncev manjka več kot polovica opreme, od posteljnine, drobnega inventarja do klubskih mizic in zaves "Stanje je od hišice do hišice razhčno. pač glede na kulturo ljudi, ki so Al POZDRAVLJENI DIJAKI Brezskrbni dnevi se iztekajo in začeta se bo vsakodnevna pot v šolo. če bo povezana z nami, se bomo potrudi«, da Vas bomo na tej poti dostojno, pravočasno in predvsem varno voz*. Priporočamo vam nakup LETNE AU MESEČNE VOZOVNICE po konkurenčni cenah in različnih plačilnih pogojih Z nakupom LETNE VOZOVNICE, si boste zagotovili zajamčeno ceno irv popust, katerega višina bo odvisna od načina p*aćHa, ki si ga boste izbrali. Nudimo Vam: - piačde takoj - plačilo v dveh zaporednih mesečnih obrokih ali v dveh zaporednih mesečnih obrokih z odtooom za on mesec - ptofttte v petih enakih obrokih Če se boste odtod* z* nakup MESEČNE VOZOVNICE, bomo Vašo zvestobo nagradili v mesecu juniju 199$. Dijaki srednjih Šol, ki »mate po programu pol leta pouk in pol leta delovno prakso, lahko kuprte poMetno vozovmteo. Vsi, << se boste vozi*? z nami vsaj pet mesecev, boste lahko v mesecu JULIJU l#» AVOUfTU 1995 koristili prevoze na naših sezonskih linijah - LJUBLJANA KRANJ - BLfiO - VftŠIČ - BOVEC « KRANJ ' LJUBLJANA * MMfTA - POftfC ĐLE0 - KftANJ ' Pm AN - LJUBLJANA ŠKOf JA LOKA - NOVA GOBICA pe> polovični Gera. Od f/L avgusta dalje Vas pričakujemo na naših prodajnih mestih v Tržiču, Kranju, ftadovljioi, Bledu in Škofji Loki ter pri Kompasu na Jesenicah, na Avtobusni postaji Kamnik, ne Avtobusni postaj* Ljubljana in v trafiki Cekin v Bohinjski BietdCt. $ seboj prinesite staro vozovnico m veljavno potrdilo 0 Šolanju za šolsko leto 1994/1996 Odločite se za kvalrt«tneg» prevoznika z najpogostejšimi avtobusnimi povezarvarei na Gorenjskem. VAŠ PREVOZNIK predstavnik podjetja Alojz Omejc "Nad stanjem v naših sicer maloštevilnih objektih smo se zgrozili, manjkajo nam štedilniki, oprema je razdejana, namesto drobnega inventarja pa so nam begunci zapustili svoja stara oblačila m drugo kramo. Škode je po prvih ocenah za kak milijon tolarjev. Povračilo nastale škode bomo seveda uveljavljali, dogovarjamo se tudi, da bi nam sosedje pokrili tudi izpad dohodka v poletnih mesecih (za pet mark na dan), čeprav delavsko letovanje ni profitno." "Roko na srce, pričakovan smo veliko hujše razdejanje, kot smo ga doživeli v našem počitniškem domu za otroke," je priznal direktor Pinete iz Kranja Rajko Kožar. "V sobah s 500 ležišči (desetino zmogljivosti oddajamo Zvezi paraple-gikov Slovenije) nam manjkajo jogiji, izginil je drobni inventar. Tudi kuhinja, ki je opremljena za potrebe 600 kranjskih in okoliških letovgcarjev, v preteklih mesecih pa je delala s potrojeno zmogljivostjo, jc potrebna obnove, pa tudi drugi objekti, grajeni zapoletne razmere, ki so bih zdaj naseljeni tudi čez zimo. Resnici na ljubo je treba priznati, da je bila naša oprema starejšega datuma, zato bomo zadovoljni. Če nam bodo Hrvatje nadomestili polovico manjkajoče in uničene opreme. Letošnjo sezono smo izgubili, gorenjski otroci pa so morali namesto v Pineti počitnikovati v Nerezinah (predšolski) in Špacačih pri Poreču." V Pineto doiga leta prihajajo tudi slovenski paraplegiki "V naših objektih smo po odhodu beguncev našli, kar smo pričakovah," je razočarano ugotovil njihov predstavnik Marjan Grn-"Notraanjost hrše, ki smo jo za potrebe našega letovanja obnovili sredi osemdesetih let, je precej poškodovana, manjka veliko jogijev in posteljnine, umivalniki in pipe so razdejani. Videti je, da je vehko tudi namerno uničenega. Pri Zvezi paraplegikov še ne vemo, komu pravzaprav izstaviti račun za nastalo Škodo, pričakujemo pav da se bo za naše interese potegnila slovenska oblast. V Pineti smo paraplegiki sicer na dveh lokacijah: v obnovljeni kmetiji, kjer imamo tudi restavracijo in vrt, dodatne zmogljivosti pa imamo najete pri Pinesti, v pritličju tamkajšnjega otroškega letovišča. Tu imamo že leta obnovitveno rehabilitacijo, temu so prilagojene vse tukajšnje razmere. Letošnje poletje smo je bili namesto na morju deležni v toplicah, vendar je tam veliko dražja in v okviru temu namenjenih sredstev tudi za manj naših članov. Dejstvo, da smo bik to poletje brez možnosti za letovanje in zdravljenje, se bo nedvomno pognala pri zdravja naših ljudi." • D. Z. Žlebir Na tisoče turistov, zdravnik pa le v stalni pripravljenosti Boli, boli - rešilca pa ni Kranj, 18. avgusta - Nekateri gorenjski hotelirji razmišljajo, da bi sami najeli in plačali dežurnega zdravnika. Na tisoče in tisoče gostov, v Kranjski Gori in v Bohinju pa zdravnik le v stalni pripravljenosti, brez dežurne sestre; a le to naj bi v prihodnje zaradi pomanjkanja denarja racionalizirati. Za vse gorenjske reševalne postaje na leto le 24 milijonov tolarjev. V letošnji poletni sezoni je imela Gorenjska izjemni turistični obisk domačih in tujih gostov. Na tisoče novih ljudi, ki živi v kraju, pa pomeni tudi hujše obremenitve za reševalno in dežurno službo oziroma: imamo dovolj dežurnih sester in zdravnikov? Ne! Vsaj tako se shs*, ko bodisi v Kranjski Gori ah v Bohinju včasih poškodovanci ure in ure Čakajo na rešilca in tako so nam tudi zagotovili nekateri gorenjski hotelirji, ki so grenkih izkušenj že začeli razmišljati, da bi v hotelih namestili kar "svojega" zdravnika mu plačali počitnice, kajti po njihovem mnenju je tako 'doh-tar" vedno pri reki pa še njegovo dežurstvo bi stalo manj! O teh problemih smo se pogovarjali s- strokovmm vodjem Osnovnega zdravstva Gorenjske dr leopoldom /omfcom m "vodjem splošnega sektorja Staneta«* Vidmarjem. "ro števdu prebivalcev pripada sedanji radovljiški občini 1,5 zdravnika v dežurni službi in ena sestra, poleg tega pa glede na turizem in razsežnost obline -občina Radovljica je s 34 tisoč prebivalci na 6(19 kvadratnih kilometrov največja slovenska obči MŠ • it ee\ zdravnik t pripravljenosti, /daj imamo dežurnega zdravnika v Radovljici in na Bleda m v Bohinja enega v pripravljenosti, ker pomeni pol zdravnika preveeV1 pravita "Po kriterijih bi lahko imeli v Radovljici enega dežurnega, sku- Sa Bled m Bohinj pa enega v avljenosti! Vse kombinacije, bi v prihodnje razporedili dežurno službo pa so strokovno vprašljive, saj »ta Bled in Bohinj turistična kraja i letno in zimsko mz**». Na Bled m Bohinj pride v sezoni kar 7.300 tnristov v hotele, 12.500 je kopalcev, ob vikendih je tako po grobi oceni na Bled« in Bohinj« 13 tisoč turistov! In zamislile si, da se ukvarjajo s številnimi, tod« ek-slremnimi rekreacijskimi športi! Sredstva« ki jih dobimo od plačnika, to premajhna, zate se dogovarjamo z radovljiško občino, kako bi skupaj poskušati najti dodatna sredstva - okoli 3.500 nemških mark v tolarski protivrednosti mesečno, kar pomeni pol zdravnika v dežurni službi wez dodatne sestre. Če tako ne bo sto, se bo dežurna služba še bolj osiromašila. V Kranjski Gori sta dva zdrav nika v pripravljenosti, dežurna ambulanta je na Jesenicah Koli ko je nesreč v gorah, veste sami, a oba kranjskogorska zdravnika, ki Sta za stalno prebivalstvo m 'a tisoče turistov, ne dobita nfkakrŠ-nega denarja za svojo dežurno pripravljenost in fle za reševanje v gorah? V stalni priprav,; sta zastonj kot vsi drugi? Gorenjske reševalne postaje so lani dobile 24 milijonov tolarjev, od tega se jim prizna an ▼ v t Jmi 10 odstotkov. Sodobno reševalno vozilo pa stane 110 tisoč nemških mark! V Kranju, na Bledu in na Jesenicah imame po eno najsodobnejše voziJdv vsaka postaja pa ima še pet drugih, le Kranj devet. Sredstva moramo tako "prelivati" iz medicine dela, patronažne in drugih dejavnosti, da lahko zagotovimo tako medicinsko storitev, ki yO zahteva doktrina nujne medicinske pomoči." Hotelirji si torej v vsakem kraj« želijo dežurnega zdravnika in takojšnjo pripravljenost rešilca. kar je več kot razumljivo? gostja, ki si v Boh«njo ali * Kranjski Gori zlomi nogo, ne more pet ar Čakati na rešilno vozilo. Tak« počitnice si bor.** pomnila za vse življenje! Treba bo torej ubrati druge potk dogovarjati se s hotelirji za sofinanciranje dežurne službe, k»ft» težnj' so, da se racionalizira »žirom* ukine Še to, kar je zdaj. Id kaj bi se slepili: morda p* smo na praga nove privatizacije * osnovnem zdravstvu? Ce držav* lako zelo stiska pri kriterijih - n* 15 tisoč prebivalcev le dežurna pripravljenost brez sestre, od 3* dO 50 tisoč prebivalcev pa l£ zdravnika m ena sestra - morda1 potihem podpira razmah zasek-ništva? bi navsezadnje: kaj pa j* neki donosni igralnici, zasebni*" in drugim hotelirjem v kraji' zbrati 110 tisoč nemških mark •«* kupiti rešilca ter plačati zasebnega zdravnika, ki bo dežurat? Nič' Kajti hotelirji se predobro zavedajo, kakšen pomen ima 0 gOSta takojšnja zdravstvena po m->č in kakšen je njen promocij* ki odmev. * tf. Sedej Nekdanji Texas je zdaj Domačija Zlatorog Ob cesti iz Kranja proti Jesenicam v Lescah je od sobote odprto novo gostišče Domačija Zlatorog. Pred leti je bilo v objektu gostišče Texas, nato pa se zadnja tri leta tam ni dogajalo nič. Ker se je tako kraju kot družbi delala škoda in ker so se pokazale potrebe po dobrem gostišču, so se pri gostinsko turističnem podjetju Safari Company z Bleda, odločili za obnovo in tako so odprli gostišče v tipičnem gorenjskem oziroma slovenskem stilu. V prijaznem domačem okolju, ki spominja na staro kmečko domačijo so ponudili tudi tipične slovenske jedi. Postrežejo z jedrni iz vseh slovenskih regij, tako gorenjske krape kot tudi prekmurski bograč ali pa ajdove žgance z ocvirki in mlekom, več vrst sirov in tudi domače napitke, med katerimi je potrebno omeniti medeno žganje in borovni-čevec, ter domača vina. Gostom obnovljenega gostišča, ki jih je bilo že prve dni kar precej, je poleg notranjega prostora, ki je urejeno v stilu starih kmečkih hiš in kjer je tudi kotiček s kaminom za zaključene družbe, je na voljo tudi pokrita terasa. Septembra bo v Domačiji Zlatorog tudi casino, ki bo zanimiv tako za prehodne tuje kot tudi za domače goste. Svojo ponudbo podjetje Safari Com-pany dopolnjuje tudi s Safari barom v Lescah in Safari oazo ter Kocka barom v Radovljici. Gostišče Domačija Zlatorog je odprto vsak dan od 11. ure dopoldan do 5. ure zjutraj, rezervacije pa sprejemajo na telefonski številki 718-472. Ovsenik Mizarstvo, profiliranje lesa in zaga Obiščite nas na GORENJSKEM SEJMU v Kranju. TRGOVINA m DOM trade d.o.o. ŽABNI^A 1V ČASU OD 1«. 8. DO £1. 8. VAM KUDIMO AKCIJSKI POPUST OD £ - £0% 20% - SILIKATNI ZIDAK_ 10% 5% 3% 2% DIMNIK SHIEDEL APNO-Kresnice CRNA IZOLACIJA STIROPOR KOMBI PLOŠČE SIPOREKS POROLIT-Novo mesto CEMENTNI IZDELKI STREŠNIK BRAMAC BELI CEMENT MODULARNI BLOK nad 3oookosov S AL PLOŠČE ARMATURNE MREŽE LENDAPOR VSI OSTALI PRODAJNI ARTIKLI NUDIMO VAM DODATNE UGODNOSTI PRI PREVOZIH MATERIALA NA GRADBIŠČE IN RAZKLADANJE Z AVTO DVIGALOM Obiščite nas Da sejmo ali v prenovljeni trgovini DOM-ŽABNICA tel./fax: 064/ 3122 66,3115 45 S >*AVO BMV0 Od začetka poletja naprej je Kranj bogatejši še za eno specializirano trgovino. V prostorih Autocommerca so odprli trgovino Color, kjer lahko še tako zahteven kupec dobi vse za barvno prenovo svojega doma, avtomobila in še kaj. Po zelo ugodnih cenah prodajajo proizvode Colorja iz Medvod: barve za vsakdanjo uporabo, za les, antikorozijske in ladijske barve. Predvsem pa je kupcem na voljo nešteto barvnih odtenkov. Kar šeststo različnih nians je na voljo takoj, po mednarodni barvni karti pa jih strokovnjaki v Color trgovini v Kranju zmešajo še veliko več. Poleg osnovnega Colorjevega programa, iz katerega so za običajne kupce najbolj zanimive barve za vsakdanjo uporabo, kot so colmin uni, synkolit uni, aquacol uni colofas in cololes uni, ponujajo tudi dodatni program. Sredstva za zaščitov materialov, valjčki in. čopiči pa mreže po konkurenčnih cenah bodo prišli prav tako strokovnjakom kot tistim, ki se obnove svojega doma lotevajo sami. In za slednje so v Color trgovinu v Kranju na Bleiweisovi 14 vedno na voljo tudi s koristnimi tehničnimi informacijami. SERVIS DEBEVC MENGEŠ @ RAZSTAVLJA in PRODAJA na GORENJSKEM SEJMU I RAZSTAVUENA široka PALETA VOZIL - PASSAT limuzina ■ AUDI 80 limited - PASSAT karavan - AUDI A6 VABLJENI SERVIS DEBEVC Mengeš pooblaščeni prodajalec in serviser vozil VOLKSVVAGEN IN AUDI Gorenjska c. 13, 61234 Mengeš, tel/fax:061/739-723 tx»cx>( KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Petek, 19,. avgusta 1994 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji v Prešernove hiše je ob umetnikovi sedemdesetletnici na ogled pregledna razstava akad. slikarja Albina Polajnarja Krajine 1956 -1994. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava akad. slikarjev Janeza Kneza in Henrika Marchela, ki ju je pripravil Loški muzej. V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja. V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kastelic V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmin razstavlja fotografije Janko Prelovec iz Idrije. JESENICE - V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava starih grafičnih listov z naslovom Promet. V bistroju Želva si lahko ogledate razglednice Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Vid Černe z barvnimi fotografijami iz kolekcije Tu smo doma. RADOVLJICA - Akad. slikar Klavdij Tutta razstavlja slike, akvarele in objekte iz cikla Pravljični pejsaž v galeriji Sivčeva hiša. Galerija je od 1. julija dalje v popoldanskem času odprta od 17. do 19. uri, dopoldan pa od 10. do 12. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Mesto Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik akad slikarja Franceta Slane ŠKOFJA LOKA • V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Janez Justin slike na temo Narava. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara je na ogled razstava ročno izrezljanih lesenih modelov za loški kruhek, delo Petre Plestenjak - Podlogar. V Mali galeriji Žigonova hiša si lahko ogledate prisrčne kreacije mladih ustvarjalcev počitniške likovne delavnice pod mentorskim vodstvom Jasne Vastl. V galeriji Loškega gradu razstavlja akad slikar Dušan Filipčič. V okroglem stolpu je na ogled razstava Oblačilna kultura na Slovenskem V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava ob 100-letnici prve javne električne razsvetljave vl>k. Loki. Dr. Tomaž Kunst na mednarodnem foto salonu SREBRO ZA EVENING Na tradicionalnem, že 35. mednarodnem fotografskem salonu v Hongkongu, je mladi slovenski avtor dr. Tomaž Kunst osvojil srebrno medaljo v kategoriji barvnih diapozitivov za delo za naslovom Evening (Večer) . Potem ko je v Angliji prav tako za diapozitiv z naslovom Povabilo, osvojil zlato medaljo ter zlato in srebro za črnobelo fotografijo in diapozitiv še v Trstu, je četrta medalja v letošnjem letu dokaz avtorjevega umetniškega, estetskega in kompozicijskga pristopa do fotografije. Na mednarodnih salonih fotografije, posebno tradicionalnih in ob prisotnosti Mednarodne fotografske zveze FIAP sodelujejo avtorji z vseh celin. Zato je za slovensko kulturo, predvsem pa za slovensko fotografsko umetnost prodornost Tomaža Kunsta zelo pomembna. Diapozitiv, v Hongkongu nagrajen s srebrno medaljo, prikazuje lepoto barv zahajajočega sonca; Bled in Karavanke je oblilo z veličastno vijolično svetlobo. Fotografija, izdelana iz tega diapozitiva, je razstavljena v Taverni Bella v Trgovsem centru na Bledu, kjer avtor do sredine septembra vsak torek ob 21.30 uri prikazuje diapozitive Julijskih Alp. • M. A. Mateja Bajt, študentka kljunaste flavte: fAVTOTRADE tel.: 064/221-031, 223-710 na Gorenjskem sejmu: 223-252 J NOVA LADA SAMARA V času Gorenjskega sejma še ugodnejši nakup! Najugodnejši krediti brez pologa - staro za novo -dobava takoj! LADA SAMARA 1300/3V cat. LADA SAMARA 1500/3V cat. LADA SAMARA 1500/4V cat. Vse ostale informacije dobite na našem prodajnem prostoru ali v prostorih Avtotradea na Laborah. Tel.: 223-710 "GLASBE IN OSEBNOSTI NE GRE LOČEVATI" Očitno je, da zanimanje za staro glasbo v Sloveniji narašča. To potrjuje tako velik obisk festivala stare glasbe, ki te dni poteka v Radovljici, kot tudi mladi glasbeniki, ki se odločajo za studij te, dolgo časa zapostavljene glasbene zvrsti. Mateja Bajt že pet let študira kljunasto flavto na visoki šoli za glasbo na Dunaju pri prof. Hans Mariji Kneihsu, koncertno in pedagoško smer. Po petih letih je z odliko zaključila prvo stopnjo, zdaj jo čakajo še tri dodatna leta študija na koncertni smeri. Za nadaljevanje šolanja na Dunaju se je odločila po desetih letih učenja kljunaste flavte pri prof. Klemenu Ramovšu. "Ko sem končevala gimnazijo in obenem igrala kljunasto flavto pri Klemenu Ramovšu, mi je dejal, naj razmislim o nadaljevanju študija. Priporočil mi je prof. Kneih-sa, ki je eden vodilnih v Evropi. Poleg tega je Dunaj relativno blizu, v primerjavi z Amsterdamom, ki je sicer središče poustvarjanja stare glasbe. Šla sem tja, prof. Kneihs je bil z menoj zadovoljen in rekel, da me vzame v svoj razred, nato sem naredila še sprejemne izpite in ostala. Nikoli nisem razmišljala o tem, kaj bi, če mi takrat ne bi uspelo. Prepričana pa sem, da sem se prav odločila. Ni mi žal, da sem se posvetila stari glasbi. Pravi, da je šolanje tam tako kot na večini takšnih ustanov razdeljeno na teoretični in praktični del - slednjega sestavljajo predmeti, kot so ansambel, komorna igra in sodobna glasba, enkrat tedensko tudi ura in pol individualnih lekcij pri profesorju. Tudi glasbenik je najprej človek Mateja Bajt je prepričana, da morata biti profesor in učenec zelo povezana, če hočeta, da je skupno delo uspešno. Drug drugemu se morata posvetiti in prav to je tisto, kar najbolj ceni pri svojem profesorju. "Že ko izbiraš mesto študija, v bistvu izbiraš profesorja. Dobrih ni veliko. Prof. Kneihs ima velik ugled in je odličen pedagog. Z nami, svojimi študenti se veliko ukvarja, ne le na glasbenem področju. Takoj začuti, če je s kom kaj narobe, posveti se mu, se pogovori in pomaga. Strinjam se z njim, ko pravi, da mora biti dober glasbenik kvaliteten tudi na čisto človeškem, osebnem področju. Sploh pri inštrumentu, ki ga obvladuješ z dihanjem. Dušo mu moraš dati. Glasbenik mora biti tudi osebnost. To je pomembno tudi za razumevanje glasbe. V njej je toliko subtilnosti, da samo izvrstna tehnika nič ne pomaga. Glasba je vse kaj drugega kot le virtuoznost, zato duhovnosti in glasbe ne gre ločevati. Posledica različnih osebnosti je zato tudi različna interpretacija glasbe, ki jo vsak posameznik različno doživlja in nato različno podaja naprej." Je torej vsako analiziranje glasbenih del, kot to narede muzikologi, odveč? "Vsaka skladba seveda mora imeti svojo formo, kot jo ima v literaturi vsak roman. Za tem konceptom so afekti, čustvo- KMLTUSkO-GOZI) ARSK A ZADRUGA /.o.o. KRANJ Iz svojega prodajnega programa ponujamo: Pričakujemo vas v novi prodajalni na Šucovi 27 in se priporočamo za obisk na Gorenjskem sejmu od 12. do 21. 8.1994 Prodajalna kmetijske mehanizacije in rezervnih delov Sučeva 27, Kranj Tel.: 064/ 268 - 521, 268-522 ffax: 064/268 520 Traktorje: ZETOR (sejemski popust), SAME, TORPEDO in LINDNER Rezervne dele Kmetijsko mehanizacijo Repromatenal Uprava KGZ SLOGA KRANJ Sučeva 27, Kranj tel.: (064) 268-500 Komerciala 268 - 505,268-506 fax: 064/268-510 Prodaja repromateriala Jezerska c. 41, Kranj tel.: 064/242-730 telefonska številka na razstavnem prostoru na sejmu v Kranju (064) 223-319 vanj a, tisto skratka, kar moraš v glasbenem delu odkriti sam. Podlaga za to, da v glasbi lahko najdeš nekaj povsem svojega, pa je znanje, praksa in poznavanje virov. Pri glasbi, s kater-ose ukvarjam jaz, so to viri iz starih časov, podatki o tem, kaj je ljudi takrat zanimalo, kakšni so bili kanali, po katerih so razmišljali. Kar se sodobne glasbe tiče, bi seveda težko govoril o kakšni posebni smeri, formalnih pravil ni več. Vendar ima kljub temu vsaka skladba svoj koncept - brez tega bi bilo vse skupaj le kaos." Zanimanje za staro glasbo narašča Na kljunasto flavto so igrah v renesansi in baroku, potem pa jo je preglasila prečna z več dinamičnimi možnostmi. "Doživljamo boom stare glasbe v Evropi. Ljudje iščejo novo, ne najdejo, in se vrnejo k staremu. Veliko starih skladb so odkrili šele nedavno in tako ponovno našli kvaliteto v njih. Sicer pa se je včasih igrala le sodobna glasba, tista torej, ki je sproti nastajala. Danes imenovana stara glasba je bila izvajana na dvorih ob različnih priložnostih, največ za plese, nikakor pa ne za koncerte v današnjem smislu. Koncert ir-anje v pomenu, kot ga pozna- mo sedaj, torej ko občinstvo Eride zato, da posluša glasbeni-a, se je uveljavilo šele z meščanstvom. Zdaj je torej čas, ko se vračamo nazaj. Pri nas je za uveljavitev stare glasbe veliko storil Klemen Ramovš, ki je bil, kot se spominjam, dolgo časa tudi edini, ki je staro glasbo izvajal na avtentičnih inštrumetnih. Zdaj to tudi pri na ni več nič nenavadnega, kljub temu da je na tem področju težko priti do ustrezne izobrazbe. Vse se še lahko zgodi Naslednja tri leta se bo Mateja na Dunaju predvsem Eosvečala flavti. Število strans-ih predmetov je na tej stopnji manjše, sicer pa še ne ve, kakšna bo njena nadaljnja pot. "Tri leta so dovolj dolga doba. Vse se še lahko zgodi. Vesela sem, da imam še čas, da se mi še ni treba odločati. Morda bom ostala v tujini, morda se po končanem študiju vrnem domov. Vse je odvisno od okoliš-čin. Žal tu ni veliko glasbenikov, s katerimi bi lahko igrala, dostop do primerne literature je težji, prav tako stik s svetom in trendi, ki vladajo v njem. Res bi bilo morda v tujini lažje, vendar velikih načrtov še ne delam." • M. Ahačič, foto: Lea Jeras Bled 17. avgusta, navdušenje nad godci ciganske skupine Ando Drom, ki je nastopila v sredo na Okarina etno festivalu, je bilo izjemno. Foto; G.Šinik mm " E * ?*U 2' 12 42 TV - HIFI - VIDEO CENTER SAMSUN cene s popustom v SIT od 40.863 od 48.575 od 59.625 od 69.145 45.315 od 52.470 od 42.294 od 15.344 od 1 1.369 od 1 19.171 TV37 cm TV 51 cm teletekst TV 55 cm teletekst TV 63 cm z ali brez teleteksta Videorekorder 2 glavi Videorekorder 4 glave HIFI stolpi Radiokasetofoni Fotoaparati Video kamere Obiščite nas v hali A na Gorenjskem sejmu in v naši trgovini na Kidričevi 2 v Kranju (bivši dijaški dom) MOŽNOST NAKUPA NA 3, 6 ali 12 mesecev. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Na Gorenjskem so letos zadovoljni z obiskom turistov Slovenija nikakor ne sme dobiti slovesa drage dežele Bohinjska parkirnina je namenjena kopalcem, ki prihajajo zlasti iz Ljubljane, vse prinesejo s seboj, marsikaj pa pustijo za seboj Kranj, 17. avgusta - Dolgo, vroče poletje se izteka in turistični delavci že ocenjujejo sezono. Vseh podatkov sicer še ni, toda vse kaže, da smo na Gorenjskem letos po turističnem prometu in nočitvah ujeli leto 1990, s tem pa smo seveda lahko zadovoljni, pravi Franc Dolhar, sekretar Gorenjske turistične zveze. Pri bohinjski parkirnini je po njegovem sporno le ime, če bi ji rekli vstopnina za kopanje, bi bilo veliko bolj jasno, da je namenjena enodnevnim gostom, nikakor pa ni prav, da morajo, nižjo sicer, plačevati tudi stalni gostje. Ocenjevanje krajev se vse bolj spreminja v medsebojno tekmovanje krajev, kar smo včasih nekoliko zavistno opazovali onstran Karavank, kjer so letos manj zadovoljni z obiskom turistov kot na Gorenjskem. "Natančnih podatkov za julij In avgust sicer še ni, vse pa kaže, da je bilo letos na Gorenjskem več turistov kot lani?" "Vse kaže, da smo po turističnem prometu in nočitvah letos na Gorenjskem ujeli leto 1990, ki je v turizmu še veljalo za normalno in ga zadnja leta jemljemo kot primerjalno osnovo. Lahko smo torej zadovoljni, Še bolj pa s tem, da se vračajo posamični gostje, pri katerih je rztržek veliko večji. Če vzamemo, da nočnina znaša 60 mark, potem pri skupinskih gostih dobi hotel le polovico, drugo polovico pobereta turistična agencija in turoperator, posamični gost pa 60 mark pusti v hotelu. Vse večje tujih gostov, ^ed njimi so na prvem mestu •Astrijci, slede Nemci, Madžari ter Cehi in Slovaki, prihaja pa predvsem veliko takšnih, ki Slovenijo že poznajo. Veliko manj pa je letos Italijanov, Čeprav so bile najave turističnih agencij dobre. Sumim, da so zaradi slabših meddržavnih odnosov oziroma zaradi političnih razlogov poslale manj gostov, tega seveda ne bodo priznale, toda to lahko sklepam po tem, da je ob sobotah in nedeljah obiskovalcev iz Italije še vedno veliko." "Pri nas je letos veliko več gostov, stokajo pa na Koroškem, ki so bili dolga leta naš vzor?" "V Avstriji je turistični promet padel za 30 do 40 odstotkov, mislim, da zato, ker so predragi, zlasti določene stor-•tve. Avstrija je dobila sloves drage dežele, verjetno bodo Prihodnje leto znižali cene." "Koliko je za turiste dražja kot Slovenija?" "Razlike so sorazmerno majhne, vendar ima Slovenija še vedno sloves poceni dežele z dokaj dobro izvenpenzionsko ponudbo. Kakor hitro bomo prišli na glas, da smo dragi, se nam bo zgodilo podobno kot Korošcem. Slovenijo pa odkrivajo popotniki, ki želijo mir, ki se izogibajo gneči, mnogi so prišli, ker so bili prepričani, da zaradi vojne na Balkanu pri nas ne bo gneče. Vse poletje je zvonil telefon, vsaj deset pisem smo dobili vsak dan, tujce je zanimalo predvsem, ali je pri nas varno. Na nas pa so se veliko obračali, ker smo v katalogih označeni kot neprofitna organizacija, ki informacije daje zastonj in seveda tudi nepristranske, saj ne navijamo za nikogar. Odgovorili smo na vsako pismo, mnogi so se nam zahvalili zrazglednico in napisali, da odgovora niso pričakovali. Smo res tako znani po balkanskih manirah? Mislim, da pri turistični promociji pozabljamo na takšne drobnarije, ki pa so zelo pomembne. Nobenega denarja ne dobimo za takšne stvari." "Kaj pa denar, ki se zbere s turistično takso?" "Krajevna ne pride do nas, ostane v občinah in z njo razpolagajo občinske turistične zveze. Naš položaj še vedno ni urejen, edina zveza v Sloveniji smo, ki ne ve, čigava je." "So pri pobiranju turistične takse še vedno takšni problemi?" "Pobrana turistična taksa se nikakor ne ujema s številom gostov. V kranjski občini so praktično odvajata je hotel Creina v Kranju in hotel Bor v Preddvoru ter oddajalci turističnih sob v Naklem, kjer imajo turistični pisarno. Na Bledu, v Bohinju in drugih večjih turističnih krajih jo oddajajo, ker so oddajalci previdni zaradi medsebojne konkurence. Nasploh pa je plačevanje turistične INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ 1. POSLOVNI KONFERENCI V MILANU IN MODENI Gospodarska zbornica Slovenije in Trgovinska zbornica iz Milana in Modene skupaj organizirajo poslovni konferenci, ki bodo v Modeni 18. in 19. oktobra in v Milanu 20. in 21. oktobra 1994. Namen poslovnih konferenc je možnost večjega gospodarskega sodelovanja z omenjenima mestima, oziroma z gospodarstvom regije Lombardijo in Emilio - Romagno. Prijavnice za sodelovanje na eni od poslovnih konferenc dobite na Območni gospodarski zbornici v Kranju. Rok za prijavo je 3. september 1994. Prijave se pošljejo na: GOSPODARSKO ZBORNICO SLOVENIJE, Ljubljana, Slovenska 41 - Služba za EOT. 2. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE IZ MEDNARODNEGA POSLOVNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA "BORZA" Podjetja obveščamo, da je možno dobiti zadnje informacije o Ponudbi in povpraševanju proizvodnih in storitvenih dejavnosti slovenskih podjetij in podjetij iz tujine. Zainteresirana podjetja in obrtniki lahko dobijo informacije na OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI KRANJ. takse katastrofalno v zasebnih turističnih sobah, v kmečkih turizmih, v penzionih, da o vikednih seveda ne govorim, saj niso niti opredeljeni kot turistični objekti, čeprav v zakonu o turistični taksi med vrstami to piše. Hrvati so nas v tem pogledu prehiteli, uvedli so pavšal, imajo pa tudi turistično policijo, ki pregleduje zasedenost. Pri nas so se z osamosvojitvijo stvari še poslabšale, stvari so povsem anarhične, ne ve se, kdo pije, kdo plača." "Kako gledate na bohinjsko parkirnino, ki je bila vroča tema letošnjega poletja?" "Parkirnina ni posrečena beseda, reči bi morali vstopnica za kopanje ali pa kar za Bohinj, kakršno imajo tudi v Logarski dolini. Plačujejo naj jo enodnevni gostje, stalni bi morali dobiti posebno izkaznico za čas bivanja v Bohinju. Ko sem lani podvomil o parkirnini, so me prepričali, ko so mi po eni najbolj obiskanih nedelj v ponedeljek pokazali, da so okoli jezera nabrali za šestnajst kontejnerjev smeti. Kopalci pustijo za sabo veliko umazanije, to so predvsem Ljubljančani, ki vse prinesejo s seboj, marsikaj pa pustijo za seboj, ko jim vzameš nekaj tolarjev iz žepa, da za njimi pospravijo, pa se seveda najbolj jezijo. Nekdo pač mora plačati tudi odškodnino za po-mečkane in povožene travnike, obala je ponekod načeta, ker ljudje z avtomobili pridejo prav do jezera in jih celo perejo. Morali se bomo navaditi na drugačen odnos do naravnih lepot. Tudi Triglavski narodni park je že reagiral, v Tamarju so uredili parkirni prostor in postavili ograjo, saj jo se ljudje prej z avtomobili pripeljali v gozdiček tik pod slap. Tudi pri sprejemanju zakonov bi morali jasneje reči, kdo bo zadolžen za njihovo izvajanje. Poglejte, sprejet je zakon o omejevanju nabiranja gob, na Pokljuki pa je vsak dan polno avtomobilov z italijansko registracijo, nihče ne reagira, čeprav naberejo veliko gob." "Letošnje ocenjevanje urejenosti krajev je dalo prav zanimive rezultate, zelo visoko je denimo Kranj?" "Po 24 letih ocenjevanja že prekašajo eden drugega, naši ocenjevalni listi jih ne dohitevajo več, zdaj iščemo samo še napake, kar pa ni dobro. Komisija je komaj verjela, da se je na Gorenjskem toliko stvari obrnilo na bolje in kraji že tekmujejo med seboj kakor v Avstriji, ocenjevanje je preraslo v tekmovanje, že lani smo komajpo-mirili prave razprtije, kateri kraj je lepši. Res se je marsikaj spremenilo, Še pa so cvetke, kakršna je denimo požgana KŽK-jeva hiša ob cesti proti Ljubljani ali propadajoče poslopje v Soteski, na poti v Bohinj. Letos smo pri ocenjevanju uvedli novost, vključili smo kraje, ki so se prijavili sami in ne vseh po vrsti. Že lani pa smo uvedli nagrade, za prvo mesto znaša 100 tisoč tolarjev, za drugo 50 tisoč in za tretje 30 tisoč tolarjev, v vseh kategorijah seveda. Gorenjska turistična zveza nagrade podelili v obliki naročilnic, da denar porabijo le za urejenost kraja, saj lahko preverimo račune." • M. Volčjak Stečaj Iskre Terminali T&G Kranj Premoženje bo verjetno prodano na dražbi Upniki Iskre Terminali T&G lahko pričakujejo, da bodo njihove terjatve zelo poplačane Kranj, 18. avgusta - Stečaj je bil uveden januarja letos, stečajna upraviteljica Iva Mohorič pa pričakuje, da bo končan konec prihodnjega leta, če se seveda postopki ne bodo zavlekli zaradi sporov. Terjatve so bile preizkušene konec aprila, septembra bo sodišče preizkusilo še terjatev Iskre Terminali, p.o., ki je ustanovila vzporedno podjetje Iskra Terminali P&G. V kranjskem podjetju Iskra Terminali, p.o., delo nemoteno poteka, v vzporednem podjetju Iskra Terminali P&G pa poteka stečajni postopek, ki ga vodi stečajna upraviteljica Iva Mohorič, zaposlenih pa ni več. Proizvodne prostore je stečjna upraviteljica dala v najem štirim zasebnim podjetjem, en prostor pa je v najem vzela Iskra Terminali, p.o. Tako je praznih le še nekaj pisarniških prostorov, ki jih stečajna upraviteljica prav tako namerava dati v najem, saj vse kaže, da se bo stečajni postopek zavlekel. Predvidevala je, da naj bi bil končan konec prihodnjega leta, vendar pa je to zdaj težko napovedati, saj je pri premoženju prišlo do spora z matičnim podjetjem. Po novem zakonu je rok za prijavo 60 dni od objave v Uradnem listu in v roku je bilo prijavljenih 381 terjatev, nekaj je bilo zamudnikov, ki pa jih sodišče ne upošteva. Terjatve so bile preizkušane konec aprila, razen terjatve Iskre Terminali, p.p., ustanoviteljice podjetja Iskra Terminali P&G, ki je zdaj v stečaju. Terjatev ustanoviteljice ni bila preizkušana, ker je prijava prišla pozno, dokumentacija je obsežna, zato je sodišče ugodilo predlogu stečajne upraviteljice in ta terjatev bo preizkušena septembra. Prijavljenih je bilo za 272 milijona tolarjev terjatev, v ta znesek so vključene tudi obračunane obresti do dneva preizkusa terjatev. Kar dvotretjinski delež imajo priznane terjatev delavcev, ki znašajo 188 milijonov tolarjev. Delavci so namreč s pomočjo kranjskega sindikata uveljavili razliko med izplačano in izhodiščno plačo. Med preostalimi pa so največji upniki Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ministrstvo za finance, italijanski dobavitelj ter Iskra SSD, ki je bila izvajalec storitev. Prerekanih pa je bilo za 31 milijonov tolarjev terjatev. Podjetje Iskra Terminali P&G je imelo tudi približno dvesto dolžnikov, terjatve do njih znašajo približno 50 milijonov tolarjev. Stečajna upraviteljica je vse že pozvala, naj svoje dolgove poravnajo, za nekaj najmanjših in spornih pa predlagala odpis, saj je izterjava draga, najnižja sodna taksa za izvršbo znaša 4 tisoč tolarjev. Nekaj dolžnikov je svoje obveznosti poravnalo, za približno petdeset dolžnikov so že napisani predlogi za izvršbo, k dvajseti so te dni že šli. Premoženje Iskre Terminali P&G je bilo lani že ovrednoteno, na približno 240 milijonov tolarjev. Predstavlja ga predvsem solastnina na nepremičninah, saj je Iskra Terminali, p.o., ob ustanovitvi vzporednegapodjetja Iskra Terminali P&G nanjo prenesla približno tretjino premoženja. Poleg tega je bilo precej zalog, vendar pa je stečajna upraviteljica ugotovila, da so nekurantne, v glavnem je v zalogah ostal repromaterial in le deloma končni izdelki. Glede na vrednost premoženja in znesek priznanih terjatev je moč pričakovati, da bodo upniki kar dobro poplačani, premoženje pa bo verjetno prodano na dražbi, saj druge možnosti kot prodaja stečajnega dolžnika verjetno ne bodo prišle v poštev. Koliko bodo upniki dobili, bo seveda odvisno od izklicne cene, ki jo bo določilo sodišča ter od zanimanja kupcev. Še prej pa bodo morali urediti premoženjske odnose z Iskro Terminali, p.o., ki prenosa tretjine premoženja na vzporedno podjetje ni vpisala v zemljiško knjigo, kar bi po ustanovnem aktu morali napraviti. Stečajna upraviteljica jih je zdaj pozvala, naj to napravijo, ker niso, zdaj teče tožba. Nato pa bodo morah premoženje tudi fizično razdelili, kar je seveda ob soglasju vseh partnerjev moč napraviti s pogodbo. Če se bodo spori nadaljevali, se bo seveda stečajni postopek zavlekel. • M. Volčjak PRAVI TRENUTEK ZA NAKUP AVTOMOBILA RENAULT NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 12- - 2L avgusta ODKUP RABLJENIH VOZIL, NIŽJE OBRESTI NA POSOJILA BREZ POLOGA □ OBRESTI ZA OBČANE ŽE OD R+14% DO R+16% □ OBRESTI ZA PODJETNIKE R+I2,5% DO R-14% TELEFON NA SEJMU: 064/223-502 KONCESIONARJI ZA GORENJSKO: ALPETOUR - REMONT, AVrOMURKA, PREŠA, ASP PRIMOŽIČ GORENJSKI GLAS • 8. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 19. avgusta 1994 4* NA ŠTIRIH KOLESIH Renaultove težave v Turčiji Na cesti: (Novi) Ford Scorpio Ford bo že v kratkem predstavil prenovljeni model scorpio, ki je trenutno med starejšimi avtomobili iz te tovarne. Predstavitev je napovedana za letošnji pariški avtomobilski salon v začetku oktobra. Novi scorpio je oblikovno precej prilagojen ameriškemu okusu, izstopa pa z nenavadno obliko prednjih žarometov in zadkom s snopom ozkih in razpotegnjenih luči. Kljub novi karoserij ski obliki pa novi scorpio po merah ne bo bistveno odstopal od sedanjega modela. Zunanja dolžina bo le za nekaj milimetrov večja, opazna pa, je večja medosna razdalja, kar bo pripomoglo k boljši legi na cesti. Novi scorpio bo na voljo v dveh karoserijskih izvedbah, kot štirivratna limuzina in petv-ratni kombi imenovan station vvagon. Osnovna izvedba bo opremljena z 2,0-litrskim štirivaljnim motorjem z močjo 115 Km, ki ga ford vgrajuje tudi v model mondeo, vrh motorne ponudbe pa bo trilitrski šestvalj-nik z močjo 195 KM, ki so ga naredili pn Cosvvorthu. V Veliki "Britaniji se bo scorpio po vsej verjetnosti imenoval granada. Pri Fordu računajo, da bo prodaja stekla v prvih dneh prihodnjega leta, približno istočasno ali pa vsaj februarja pa naj bi ga začel prodajati tudi Fordov slovenski zastopnik Summit Motors. Po napovedih naj bi osnovni model stal okoli 37.000 nemških mark. • M. G. avtotehna d.d. salon EPRO Gorenjski sejem Kranj cT 4 Huda gospodarska kriza, ki jo letos doživlja še pred kratkim gospodarsko uspešna Turčija, se krepko pozna tudi pri prodaji avtomobilov. V prvih petih mesecih je domača valuta devalvirala za 130 odstotkov, prodaja avtomobilov pa je bila samo maja kar za dramatičnih 70 odstotkov nižja kot v istem mesecu lani. V Renaultovi turški tovarni OYAK, kjer je zaposlenih 5.300 delavcev, jih je 975 že prejelo delavske knjižice, ostali pa so bili celih 43 dni na predčasnih rednih in polovično plačanih dopustih. To se seveda odraža tudi pri proizvodnji. Z običajnih 625 avtomobilov dnevno so jo maja in junija zmanjšali na vsega 310, prejšnji mesec pa so izdelovali samo po 150 avtomobilov dnevno. V zadnjih treh mesecih je tovarna zabeležila tudi velike izgube, vendar se zaradi tega še niso odrekli nekaterim investicijskim načrtom. Kljub težavam so v tovarni OYAK - Renault v mestu Bursa začeli izdelovati Renault 19, ki bo turškim kupcem na voljo prihodnji me- PIA povečuje tržni delež Ljubljanski Porsche Inter Auto, ki pri nas zastopa Audi, Volkswagen, Seat in Porsche, je prejšnji mesec na slovenskem trgu zabeležil 17,6-odstotni tržni delež. Največji porast prodaje je julija dosegla blagovna znamka Seat, ki ima zdaj zavidljivih 6,92 odstotka slovenske prodaje, predvsem na račun novega trenutno najbolj priljubljenega modela cordoba. Prav tako se je znatno povečal tržni delež znamke VW in sicer s 4,62 na 7,88 odstotka, ponudbo pa bo Porsche Inter Auto dodatno oplemenitil predvidoma že oktobra z novim modelom polo. Najbolj prestižna znamka Audi je julija imela 2,26-odstotni delež, med pomembnejše modele pa vsekakor sodi novi A6, ki je bil pri nas predstavljen hkrati kot v Nemčiji in Avstriji. • M. G. sec, kasneje pa ga nameravajo izvažati tudi v nekatere sosednje države. Do pomladi prihodnjega leta naj bi dnevna proizvodnja narasla na 100 teh avtomobilov. V tej tovarni sicer že zdaj izdelujejo modele re-nault 9, 11, 12 in 21, skupna lanska proizvodnja pa je dosegla številko 133.000. Renault in podjetje MAIS, ki v Turčiji skrbi za distribucijo renaultov (Renault ima od lani v tem podjetju 20-odstotni lastninski delež), sta v Carigradu odprla poseben izobraževalni center za prodajo in popro-dajne aktivnosti. S šolskimi programi za uslužbence prodaj-no-servisne mreže namerava Renault doseči višjo raven storitev, izobraževanje tehnikov še posebej električne stroke pa je vsestransko pomembno, kar dokazuje tudi nekaj sporazumov med turškimi vladnimi službami zadolženimi za izobraževanje in Renaultom ter Mai-som. MAIS sicer zaposluje okoli 100.000 ljudi in ima po vsej Turčiji okoli 300 prodajnih mest. • M.G. MEŠETAR Avtomarket —magazin Možnost nakupa na posojilo ali čeke Popusti za gotovino VSAK PETEK PRI VAŠEM PRODAJALCU V DANAŠNJI ŠTEVILKI " TEST: SEAT TOLEDO 1.8 GLX • ZANIMIVOSTI: OPLOVI KUPEJI • ŠPORT: DP V KARTINGU- -PORTOROZ94, SPVMOTOKROSU mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 Regres za plemenske konje Slovenska vlada je pred polletjem sprejela uredbo o finančih intervencijah v za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridelavo hrane za drugo letošnje polletje. Uredba predvideva tudi regres, s katerim bi spodbudili rejo visokokakovostnih plemenskih žrebic in kontrolirano rejo kakovostnih plemenskih kobil. Rejci lahko uveljajo regres le za plemenske žrebice, ki so vključene v A in B rodovnik in so pregledane na brejost. Za žrebice iz A rodovnika je regres 30.000 tolarjev, za žrebice iz B rodovnika pa 12.000 tolarjev. Regres za čebelje matice Da bi zatrli divjo vzrejo matic, izboljšali izkoriščenost razpoložljive čebelje paše m spodbudili obnavljanje čebeljih družin, Id so jih prizadele bolezni, bo država tudi v drugem letošnjem polletju regresirala nakupno ceno selekcioniranih matic in nakup pri enem od registriranih vzrejevalcev. Regres je 375 tolarjev za matico. Podpora sladkovodnemu ribogojstvu Država bo tudi v drugem letošnjem polletju podpirala vlaganja v izgradnjo ribogojnic z najmanjšo letno zmogljivostjo 3.000 kilogramov salmonidnih ali 1.000 kilogramov ciprinidnih rib. Višina podpore znaša največ 20 odstotkov predračunske vrednosti. Vsak investicijski program mora imeti gradbeno dovoljenje in strokovno mnenje republiškega svetovalca za ribogojstvo. Država prispeva 75 odstotkov Slovenska vlada je pred nedavnim sprejela uredbo o finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za drugo letošnje polletje. Uredba predivdeva, da bo država za osuševanje kmetijskih zemljišč zagotavljala iz proračuna polovico priznane predračunske vrednosti in da bo v celoti pokrila vlaganja v izgradnjo namakalne razvodne mreže (do odvzemnega mesta) in zbiralnikov vode (akumulacij) za namakanje. Za agromelioracije kmetijskih zemljišč in zemljišč, na katerih so predvideni trajni nasadi, bo prispevala 75 odstotkov denarja, za zložbe (komasacije) in ponovne razdelitve zemljišč 90 odstotkov, za izdelavo in uresničevanje programov celotenega razvoja podeželja in obnove vasi pa 50 odstotkov. Kmetijski pridelki na tržnici Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 60 tolarjev za kilogram, jajca po 15 tolarjev, jabolka po 150 tolarjev, solato in korenje pa po 120 tolarjev. Kilogram čebule stane 130 tolarjev in kilogram Česna 350 tolarjev. Paradižnik je po 110 tolarjev, paprika po 180 in fižol Eo 240 tolarjev. Za kilogram zelja je treba odšteti 65 tolarjev in za ilogram pese 110 tolarjev. qU©IEE glas ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIH TRGOM KRANJ Tel.064/212-951, 223-276, 221-031, na Gorenjskem sejmu: 223-252 Najugodnejši nakup vozil Volvo v času Gorenjskega sejma od 12.8. do 21.8.1994. Pri plačilu z gotovino y dodatne ugodnosti. STARO ZA NOVO NAJUGODNEJŠI KREDITI TA HIP TESTNE VOŽNJE Vse podrobnejše informacije dobite na razstavnem prostoru na Gorenjskem sejmu ali v salonu Volvo na Laborah. KAM ]VA I^LET? CIU IN ČAS POTOVANJA, PRIJAVE gostinske! OPIS ŠPANIJA 5L0VENIJATURIST, Kranj TEL: 211-946 IAIAC KOMPAS KRANJ, TEL: 224-100 KOMPAS $K. LOJtAJJUgJJ^ 1 VEIONA SLOVENIJATURIST Kranj TEL; 211 946 POTOVANJA Lioret de Mor, Barcelona Monaco, Monte Carlo, Niča,.. ogltd oper« Otholo, Varane, Viconio TOVARNA OBUTVE "PEKO" TRŽIČ Cesta Ste Marie aux Mineš 5 64290 Tržič objavlja PONOVNI JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO 1. OBRAT PUR - objekt se nahaja v starem mestnem jedru mesta Tržič, Koroška cesta 5. Kompleks obsega pet masivno zgrajenih zgradb. Zgradbe so bile zgrajene od leta 1909 dalje. Skupna kvadratura prostorov znaša 5334,80 m2, zemljišča pa 2992 m2. 2. SKLADIŠČE - LOKACIJA BPT- objekt se nahaja neposredno ob glavni cesti Kranj - Tržič in Bombažni predilnici in tkalnici Tržič. Kompleks obsega tri zgradbe, zgrajene leta 1968. Skupna kvadratura prostorov znaša 2245,80 m2, zemljišča pa 4695 m2. Razpisni pogoji. 1. Na razpisu lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v R Sloveniji, oziroma fizične osebe z državljanstvom R Slovenije. 2. Najnižja cena za obrat PUR pod tč. 1 je 124.313.790,00 SIT za skladišče - lokacija BPT pod tč. 2 pa 67.650.358,00 SIT 3. Prednost pri nakupu bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno. 4. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 8 dneh od dneva, ko se bodo odpirale ponudbe. 5. Na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe mora biti plačana kupnina v vrednosti 20 % od ponuđene cene v 8 dneh po podpisu pogodbe. 6. Prometni davek in vse druge javne dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. 7. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru po telefonu 064/53-260 int. 288 ali 284. Pisne ponudbe v zapečatenih ovojnicah z oznako "PONUDBA" bomo sprejemali na naslov PEKO TRŽIČ, SLUŽBA ZA INVESTICIJE IN PROJEKTE, Cesta Ste Marie aux Mineš 5, 64290 Tržič, v roku 15 dni od dneva objave. VREME Danes in jutri bo večinoma sončao, lev (jorsken svetu bo spremenljivo oblačno. Spe! bo topleje. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. LUNINE SPREMEMBE I V seddjo bo ob 8.47 snstopilo polna kiac, zstomi| bi biiopo Herschlovem vremenske« kiju« sfiremenfpvo vreme. ZADETEK V PETEK Drevi od 19. do 22. ure bo na sporedu Radia Žiri spet družinski kviz ZADETEK V PETEK, ki ga skupaj pripravljata uredništvi Gorenjskega glas in Radia Žin v mednarodnem letu družine. Tokrat bodo tričlansko tekmovalno ekipo sestavili BOGATAJEVI, Log 5 nad Škofjo Loko. Pri Bogatajevih, po domače pri Planinčarju, bo z radijskim mikrofonom gostoval Jure Stanonik, oborožen s polno mapo vprašanj za 10 serij (v vsaki lahko ekipa izbira med tremi, ki smo jih pripravili) - in na koncu bo še serija "vse ali nič", za katero bo v finalni oddaji nagrado prispevalo podjetje WECO Commerce iz Lesc. P. S.: Ker je nagrada vredna okroglih tisoč mark, so doslej vse tekmujoče družine šle na vse in se uvrstile v finale! Bo tudi pri Bogatajevih tako - o tem drevi, ko Vas prisrčno vabimo k poslušanju Radia Žiri. GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽIRI IN GORENJSKEGA GLASA gorenje LESCE, NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM; Rfi7UA nrulMA Ah b«la tehnika, mali gospodinjski aparati, nVKflA UUUHA *U, akustika, kuhinja, kopalnica, sntenskl material JM. f 10 y£l Dslovni čss: od a. do 19. urs. ob sobotah od 8. do 12. ur*. NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89.000,00 SIT ©©S^MMEH GLAS Y B S R P C H G L F J M K A N A D A A š T E v Z Ž X I W Č U Pošilja: Pošljite na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri do 26. AVGUSTA 1994 ........ Petra Filipič, novinarka, ki ljubi šport "Politika me ne zanima" Radovljica, 9. avgusta - Še nekaj let nazaj je bila v športnem novinarstvu nekakšna tiha domena, da je pač to delo za moške. Veliko na poti, vikendi na športnih prireditvah in tekmovanjih, kje bi to zmoglo dekle? Toda časi se spreminjajo, na športnih prireditvah se kot novinarke vse pogosteje srečujemo tudi dekleta. Ena najmlajših, ki si je zadnji dve leti utrla pot najprej na radio, kasneje pa še na televizijo, pa je simpatična Petra FUiipic iz Radovljice. Je bilo novinarstvo tvoja dolgoletna želja, morda tvoje sanje? "Pravzaprav ne. Hotela sem študirati psihologijo. Vendar sem bila zadnje leto sredje šole v Ameriki in sem zamudila sprejemne izpite. Tako me je mami kar vpisala na novinarstvo. Vendar moram reči, da mi sedaj ni žal, da mi je všeč študij.... predvsem mi je všeč, ker ni veliko matematike. Matematike in fizike nikoli nisem marala. Sedaj imam še tri izpite za tretji letnik." Prve novinarske izkušnje si "nabirala" na Radiu Kranj. "V drugem letniku smo imeli obvezno prakso in poiskati sem si morala novinarsko delo. Bilo pa je težko, saj si sama sebe nikoli nisem predstavljala kot novinarke. Na začetku sem kar mislila, da bom s to fakulteto lahko opravljala tudi kakšno drugo službo. Vendar sva se potem s prijateljico odločili, da greva na Radio Kranj in pač vprašava, ali naju vzamejo na prakso. Že takrat pa sem vedela, da če bom morda kdaj delala kot novinarka, da bo to šport.... politika me v nobenem primeru nikoli ni zanimala. To sem na radiu tudi povedala in se kasneje kar lepo vključila v športno redakcijo, kjer sem potem ostala tudi kakšnih osem mesecev. Kasneje sem začela delati na Radiu Triglav, vmes pa sem šla tudi na televizijo v Ljubljani, kjer so imeli avdicijo za športni program." In to avdicijo očitno dobro opravila? "Ja, toda najbolj "grozno" od vsega je bilo, ker sem bila edino dekle na avdiciji. Najprej sem naredila prvo avdicijo, nato je bil še ožji izbor....Ko sem že mislila, da z delom na TV ne bo nič, saj me nekaj časa ni nihče poklical, pa sem ob zimski olimpiadi vendarle dobila priložnost. Od takrat naprej, kakšne pol leta, pa honorarno delam na televiziji in seveda še vedno na Radiu Triglav." Vendar nič drugega kot šport? "Za televizijo delam le v športni redakciji, za radio pa včasih tudi kakšno kulturo ali kaj drugega "zanimivega", imam pa pravilo, da se v politiko "ne vtikam"." Ti prijateljevanje z veslačem Iztokom Čopom pri delu kaj pomaga? "Z Iztokom se poznava že iz osnovne šole, fant in dekle pa sva dobri dve leti. Čeprav mi Iztok z nasveti rad pomaga, pa se držim tega, da zasebnega življenja in dela ne povezujem preveč." Katen šport pa so ti najbolj všeč, s kakšnih prireditev najraje poročaš? "Zelo rada imam smučarske skoke, malo manj alpsko smučanje, sicer pa imam najraje športe, ki sicer niso medijsko popularni.... naprimer padalstvo in veslanje. Zadnje čase pa se navdušujem tudi nad hokejem. " Imaš poleg športa, novinarstva, Iztoka... še kakšno drugo ljubezen? "Če imam le čas zelo rada na sprehod odpeljem svojo novofun-dlandko Raiso. Z njo se veliko ukvarjam. To je zame eden najlepših hobijev. Rada si ogledam tudi kakšen dober film, če je le mogoče pa tudi zelo rada potujem. Za kaj drugega pa ob študiju in delu že zmanjka časa." • V. Stanovnik Po naših turističnih agencijah kar mrgoli mamljivih ponudb za popotovanja na tuje. Kaj pa na Pth potovanjih lahko dotiviš, če si bolj pronicljive in razmišljajoče sorte, če ti gredo na iivce Majhne barabije in si povrh vsega komaj napraskal denar za Potovanje, govore naslednje dogodivščine skupine slovenskih turistov, ki so potovali v Tunizijo. "Nezaslišano," so dejali ob Prihodu. "Nezaslišano, kakšno vodičko smo imeli v Tunisu!" Utaloščeni popotniki so te ustrezno napisati reklamacijo Za popotovanje - neki popotnik it skupine, Anglež po rodu, je iz svete togote vse skupaj tudi snemal, vključno s ščurki po sobah • mi pa smo iz njihovega dolgega in pretaljenega pripovedovanja izbrali le nekaj srčkanih fragmentov. Kaj bi to, da jih je vodička na letališču pričakala z najbolj Miniaturno in obrabljeno tabli-c° agencije in da so nekatere namestili izven Tunisa, tako da s° se morali na pogovore z vodičko voziti s taksijem, ki so 8a sami plačali; kaj bi to, da jim Je najtopleje priporočala samo ,rgovinice Keopsa, slovensko gostilno s šniclni in ribo. Huje )e bilo, ko je bilo gospej vodički Ireba plačati izlete. Pri tem je vodička tako Poenostavila preračun deviznih tečajev, da ji je kar precej cvenka kapnilo v lastno kapu-c°> Ker pa je enim blazno Kapricastim slovenskim izletnikom njeno devizno preračunst-v° le šlo preveč na jetra, je brez opravičila devizno razliko nejevoljno le vrnila. Žalostno so gledali naši 'zletniki, ko so jih oblekli v neke cape, ki naj bi bile bed-uinske obleke, kajti kasneje so na drugih izletnikih v puščavi videli res "taprave". In v taki opravi so bili naši beduini na kamelah kar skladni z okoljem, kjer so jahali: po smetiščih in bednih cestah Nabeula, da bi jim potem neki našemljeni "ta zaresni" beduini z nalakiraniml nohti priredili veličastno pogostitev: kozarček coca - cole. telinjega boja sredi puščave je bil v tem, da ji je za naslednji dan povedal napačno uro odhoda -pa je vodička zaspančakala in je morala skupina slovenskih bed-uinov dirkati za ostalimi safars-kimi izletniki. Pa so prišli prepozno v znano sveto mesto Keruan in si tam lahko ogledali le trinico, ki je taka kot vse, pa jim je močno odsvetovala ogled turističnega Tema tedna Slovenski beduini na kamelah Kako togotni so slovenski izletniki, ki so se vrnili s safarija? Zelol VI bi bili tudi, če bi v nekih zanikrnih beduinskih cunjah jahali na kamelah po smetiščih in preplačevali vse izletniške storitve.. Tridnevni safari po puščavi je bil en sam boj gospe vodičke s smehljajočim šoferjem. Sprla sta se te koj na začetku in kasneje eden na drugega kuhala mulo. Ko je telel vključiti njihovo glasbo in izletnikom pričarati malce več avtentičnosti, je trmasto protestirala - tako so se po puščavi vozili ob anglo - ameriški muziki. Karkoli je bil dejal, je prevedla ali ne, dokler se ni na koncu pogreznil v globok molk. Konkreten rezultat njunega pe- Hammameta in jih vabila izključno le k slovenski gostinki v slovensko oštarijico, kjer je bilo novopečenim slovenskim beduinom danozautivati dunajske šnicle! Nadalje jim ni in ni šlo v glavo, kako to, da so dvakrat plačali hrano, v hotelu in na izletu, četudi jih v hotelu tri dni sploh ni bilo! Ko bi jim pred odhodom vsaj v Ljubljani vedeli povedati za fakultativne izlete v Tuniziji, pa so se tudi v Ljubljani delali skrajno arogantne in ne- vedne. A zato je imela njihova vodička na licu mesta svojevrstne prijeme. Čisto na koncu jim je natresla nekaj splošnih podatkov o Tuniziji in še poslovila se je nekako takole: "Jaz sem tako sita te deiele! Jaz si telim samo domov! Tu ti stalno hočejo nekaj prodat'..." Ponavadi avtobus v poslovilnem momentu vsaki vodički v znak hvalei-nosti zaploska, a naši bed-uinčki so sedeli kot zadrti, z obrazi egipčanskih mumij. Samo enemu gospodu se je zasmilila in je ob slovesu začel tleskati z rokami, pa so ga vsi pogledali kot ose - in pri priči je nehal. Slovo od vodičke je bilo pač tako bedno, kakršno bedo in revo je ona priredila njim. Za veliko denarja, slaba muzika! Kaj se vendarle to pravi, da ti slabe volje vrne denar, če preračunaš, da je vzela goljufiv tečaj? Kaj se to pravi, da se ti vodička za osebne talitve naslednji dan opravičuje? Vsi smo krvavi pod koto in vsakomur spodleti. Njej je prevečkrat in preveč očitno! Vzemite jo iz Tunisa, dokler je še čas! Sita ga je, rešili ji boste naveličano dušo, sebi pa aranžmaje. Premaknite jo na drugo destinacijo ali pa ji poslej v Tunis pošiljajte same preverjene slovenske buteljne, ki jih bo zabavalo, da jezdijo po smetiščih in da jim na safariju iz same trme in mrzkosti do šoferja vodička vrti popevko Toma Jonsa o zeleni, zeleni travi domačije... • D. Sedej OBJAVA PROGRAMA LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA IN POZIV UPRAVIČENCEM K VPISU DELNIC PODJETJA ISKRA KIBERNETIKA-VZDRŽEVANJE, p.o. Na osnovi Programa lastninskega preoblikovanja, ki ga je Delavski svet podjetja ISKRA KIBERNETIKA-VZDRŽEVANJE potrdil na svoji 9. seji dne 15. 6. 1994 in katerega je z odločbo št. 0411/94-MB z dne 15. 7. 1994 odobrila Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju Agencija) ter v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetja: OBJAVLJA PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA kot sledi: 1. Podjetje: Iskra Kibernetika-Vzdrževanje, Podjetje za izdelavo in vzdrževanje naprav, stavb in opreme p.o. Sedež: Kranj, Savska loka 4 2. Pretežna dejavnost podjetja: - storitve vzdrževanja in servisiranja strojev, naprav in opreme 3. Predviden način oz. kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja družbenega kapitala: * prenos 40 % delnic na Sklad za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Odškodninski sklad ter Sklad RS za razvoj za nadaljnjo razporeditev na pooblaščene investicijske družbe * interna razdelitev delnic v višini do 20 % razpisanih delnic * notranji odkup v višini do 40 % razpisanega števila delnic 4. Predstavitev značilnosti interne razdelitve in notranjega odkupa: Interna razdelitev: * Upravičenci: I. krog: zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci podjetja, II. krog: ožji družinski člani zaposlenih podjetja, * Upravičenci bodo delnice vpisovali in vplačevali z lastninskimi certifikati pod pogoji in v rokih, navedenih v programu in sicer: Upravičenci iz prvega kroga bodo delnice vpisovali v 30 dnevnem roku, pri čemer se rok za vpis začne z dnem objave tega oglasa. * Če v navedenem roku ne bo vpisanih vseh 20 % delnic, namenjenih interni razdelitvi, kar bo najkasneje v 10 dneh po zaključku vpisnega roka ugotovila posebna komisija, bo z objavo internega razpisa najkasneje v naslednjih 10 dneh začel teči nov 15-dnevni rok za vpis delnic s strani ožjih družinskih članov (II. krog). * Če tudi v drugem krogu ne bo vpisanh in vplačanih vseh 20 % delnic, bo podjetje preostanek delnic do 20 % preneslo na Sklad RS za razvoj. * Drugi krog vpisovanja delnic bo zaključen predčasno v primeru, da bodo vpisane vse razpoložljive delnice. * če bo v prvem krogu vpisanih in vplačanih več kot 20 % vseh delnic, bo presežek lastninskih certifikatov, upoštevajoč kriterij proporcionalnosti, uporabljen v notranjem odkupu. * Delnice, pridobljene iz interne razdelitve so neprenosljive 2 leti od pridobitve, razen z dedovanjem. Notranji odkup: * Upravičenci: zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci podjetja; * Upravičenci bodo delnice lahko vplačevali v gotovini ali z morebitnimi presežki lastninskih certifikatov iz interne razdelitve * Značilnosti: upravičenci vplačujejo vpisane delnice s 50 % popustom, vse delnice notranjegaodkupa pa morajo biti vplačane najkasneje v nadaljnjih 4 letih od začetka programa. Program je uspešen samo, če v njem sodeluje najmanj 1/3 vseh zaposlenih podjetja. Upravičenci vplačujejo delnice pri podjetju. * če program ne bi bil uspešen, se vse delnice iz tega naslova prenesejo na Sklad za razvoj v obliki prednostnih imenskih delnic, vplačana sredstva upravičencev pa se vrnejo v njihovi nominalni vrednosti. * Upravičenci bodo lahko delnice vpisovali in vplačevali v 30-dnevnem roku, pri čemer ta začne teči z dnem objave tega oglasa v dnevnem časopisu in na oglasni deski podjetja. * Delnice, pridobljene v okviru programa notranjega odkupa so, dokler program ni zaključen, prenosljive samo znotraj programa, v nadaljevanju pa v skladu z določili statuta in delniškega sporazuma. Vse delnice so redne, imenske in dajejo poleg pravice do udeležbe na dobičku in stečajni masi podjetja tudi pravico do upravljanja, razen del delnic v okviru programa notranjega odkupa, prenesenih na Sklad za odkup v naslednjih 4 letih. * Upravičenci bodo hkrati z vpisom delnic podpisovali tudi pristop k delniškemu sporazumu. POZIVAJO SE VSI UPRAVIČENCI K VPISU DELNIC PREOBLIKOVANEGA PODJETJA, kot sledi: * upravičenci I. kroga interne razdelitve, da v 30 dneh od objave oglasa in poziva v dnevnem časopisu in oglasni deski vpišejo delnice v zameno za lastninske certifikate, * upravičenci II. kroga interne razdelitve, da v 15 dneh od dneva internega razpisa vpišejo preostale delnice v zameno za lastninske certifikate, * upravičenci notranjega odkupa, da v 30 dneh od objave oglasa in poziva v dnevnem časopisu in na oglasni deski vpišejo in vplačajo delnice programa notranjega odkupa. Tako delnice iz interne razdelitve, kakor iz programa notranjega odkupa bodo upravičenci lahko vpisovali in vplačevali na blagajni podjetja vsak delovni dan od 8. do 12. ure v okviru rokov, opredeljenih zgoraj. Dodatne informacije v zvezi s programom in pogoji vpisa in vplačila so na razpolago pri g. Francu Hribarju (tel. 064/222-828). SOBOTA, 20. AVGUSTA 9.35 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Cobi in prijatelji; Čarobna piščal; Zgodbe iz školjke 11.20 Piratski otok, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 15.45 Ostra slika, ponovitev ameriškega filma 17.20 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 18.10 Otroški program: Živ žav 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.25 Morje, sonce in seks 21.25 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 22.15 TV dnevnik 22.45 Sova: V uri mrličev, ameriška nadaljevanka 0.20 Videostrani 8.00 Euronevvs 13.40 Hitove muze: Cveto Kobal, flavta; Mojca Zlobko, harfa 14.10 Tedenski izbor: Poletni navdih, turističnaoddaja 14.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 15.20 Scara-mouche, ameriški film 17.20 Športna sobota 19.30 TV Dnevnik 20.05 Filmska magija, avstralska dokumentarna serija 20.30 Avtor!, avtor!, ameriški film 22.15 Sobotna noč 23.55 Videostrani Mojstri jutrišnjega dne 14.35 Ali imate radi klasiko? 16.15 Oče in sin 17.15 Ozri se po deželi 18.00Tenis 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Peklenski strah, ameriška komedija 22.10 Nestrov v Reich-enau, reportaža 22.15 Čas v sliki 22.30 Šport 23.15 Tvegana igra, angleški film 0.25 Twin Peaks 1.35 Zakon v Los Angelesu 2.45 Por-očila/Ex libris 19.00 Moda in mi - pripravlja in vodi T. Prezelj 20.00 7. Groharjev teden v Sonci - 3. del vsak dan - VIDEO STRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21. 00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELE TV 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Osma Sobotna sreča '94 (poletna akcija TA Odisej, TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ, Gorenjskega glasa in Radia Žiri) 21.00 Glasbeni gost v studiu: Skupina Čuki (ponovitev) 23.00 Nočni zabavno-erotič-ni program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 8.10 TV koledar 8.25 Lassiejin sin, ameriški film 10.00 Poročila 10.05 Šibenik '9410.50 Cirkus 11.30 Bat-man, risanka 11.55 Poročila 12.00 Resna glasba 13.10 Prizma 13.45 Poročila 14.00 Dokumentarna oddaja 14.45 Me je kdo iskal?, ponovitev 15.30 Dirigenti in glasbeniki, nadaljevanka 16.15 Risanka 16.25 Hišni ljubljenčki 16.55 Dva tedna za rešitev zemlje, dokumentarna oddaja 17.45 TV razstava 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.15 Lahek zaslužek, ameriški film 21.50 Cyd Charles, dokumentarni film 22.40 Poročila 22.45 Športna sd-bota 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.10 Štiri tačke (Sonja V.) 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 18.40 TV koledar 18.50 To je ljubezen, humoristična serija 19.30 Dnevnik 20.15 Polfinale izbora miss Hrvaške 22.15 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Območje somraka, ameriški film; Caddvshack 2, ameriški film 7.00 Borza dela 7.15 Video strani 9.00 CTM 10.00 Spot tedna 10.05 Teden na borzi 10.15 Kino, kino, kino 11.00 Karma 11.45 Mednarodna dirka v Kartingu - Portorož '94 14.30 Borza, dela 16.25 Spot tedna 16.30 ITV - begunska televizija 17.00 Sneg na Kilimandžaru, ameriški film 19.00 Ameriških deset 19.30 Učna leta 20.00 Vreme 20.05 Zlata roža Portoroža, posnetek festivala 21.20 Učna leta, ameriška nanizanka 21.50 Izgubljeni bratranec, ameriški film 23.35 Smithsonian, nanizanka 0.35 Spot tedna 0.40 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Mr. Destinv, ameriški film 10.45 Riba z imenom Wanda, ameriška komedija 11.15 Rdeči hudiči iz Arizone, ameriški vestem 12.30 Hallo Austria, hallo Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Materinska ljubezen, nemški film 15.00 Otroški program 16.15 Beverlv Hills 90210, Ljubezensk« skrbi 17.10 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Umor je napisala 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Fotomodel Jo, nadaljevanka 21.50 Zlata dekleta 22.10 Stres, francoska psihološka srhljivka 23.40 Čas v sliki 23.45 Mexican Jackpot, ameriška pustolovska komedija 1.15 MacGvver 2.00 Poročila/Ex libris 8.00 Vremenska panorama 8.55 Otroški program 12.45 Šport 14.25 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Mladinski program 10.30 Glasbo izbirate poslušalci 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 16.30 Zakajčkovi starši 16.50 Športni utrinek 19.00 Odpoved programa foto bobnar Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke KINO, SOBOTA NEDELJA, 21. AVGUSTA PONEDELJEK, 22. AVGUSTA CENTER amer. kom. NORI DETEKTIV ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR amer. akcij. kom. POLICAJ Z BEVERLY HILLSA 3 ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer ljub. drama MR. JONES ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer film MOJA PUNCA ob 18.30 in 20.30 uri 10.05 Otroški program: Živ žav 11.55 Čudežna leta, ameriška nanizanka 11.20 Mladi slovenski baletni plesalci se predstavljajo 11.55 32. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, prenos iz Gorenje Radgone 13.05 Podeželski utrip, angleška nanizanka 13.55 Slovenci v zamejstvu 14.25 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 15.30 Ročk Hudson, ameriški film 17.00 Krila nad svetom, ponovitev kanadske dokumentarne nadaljevanke 18.00 TV dnevnik 18.10 Jeeves in VVooster, angleška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.20 Igre brez meja: Bled na Portugalskem 21.55 Zgodovina 12 evropskih držav, angleška dokumentarna serija 22.30 TV dnevnik 22.45 Sova; Mestne zgodbe, ameriška nadaljevanka; 23.40 Dokazi, ameriška nanizanka 8.00 Euronevvs 10.00 Videostrani 11.00 Športna nedelja 14.10 Morje, sonce in seks, ponovitev 15.15 Žandar v New Yorku, francoski film 16.55 Nadaljevanje športne nedelje 19.30 TV Dnevnik 20.00 Alpe-Donava-Jadran 20.30 Hello, Dolly, ameriški film 22.55 Športni pregled 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Sprehod po soncu, ameriški čb film 9.55 Poročila 10.00 Daktari, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Sezamo-va ulica 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 12.55 Narodna glasba 13.26 Mir in dobrota 13.55 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Sounder, ameriški film 15.55 Opera box 16.20 Samostrel 16.45 Dnevi sreče, nadaljevanka 17.20 Obmejni policaj, ameriški film 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Cesarica, posnetek koncerta 22.10 Vrnitev domov, nadaljevanka 22.55 Poročila 23.00 šport 23.20 Slika na sliko 0.05 Poročila v angleščini 0.10 Sanje brez meja 14.50 TV koledar 15.00 Pop DJ Mag, ponovitev 16.00 Športna nedelja 18.30 Svila iz puščave, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.15 Črno belov barvah: In bog je ustvaril žensko, francoski film; Pozdrav Dubrovniku; Novice iz zgodovine; Lestvica popularnih 1972; Izbiramo glasbo 9.00 Spot tedna 9.05 20.000 milj pod morjem, risanka 10.20 Video igralnica 10.50 Izgubljeni bratranec, ponovitev ameriškega filma 12.30 Mednarodna dirka v Kartingu -Portorož '94, reportaža 13.30 Spot tedna 18.05 20.000 milj pod morjem, risanka 19.00 Beverlv Hills 90210, ponovitev 20.00 Vreme 20.30 Smithsonian, dokumentarna nanizanka 21.30 Kino, kino, kino 22.15 Zdrava video glava 23.00 Vreme 23.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 23.55 Spot tedna 0.00 CMT 9.00 Čas v sliki 9.05 Reportaža iz tujine 9.40 Iz moje knjižnice 10.25 Dežela velikanov 12.00 Tednik 12.30 Orientacija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Z dobermani se ne šališ, ameriški film 15.10 Gospod Rossi išče srečo 15.30 Otroški program 16.35 Parker Lewis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large traveller 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large reportaža 18.30 Umorje napisala 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Njena eks-celenca veleposlanica 21.00 Na-bucco, opera 22.00 K1, kultura v živo 22.25 Glas Islama 22.30 Moč slik 1.30 Astro Piazzolla 1.50 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čebelica Maja 9.30 Beverlv Hills 90210, ponovitev 10.15 Pan opti-kum 10.30 Vitezi okrogle mize, ameriški film 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan. Koroška 14.30 Umetnost in šara 15.45 Športno popoldne 17.15 Klub za seniorje 18.00 Očetje 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Zgodba o Los Angelesu, ameriška komedija 21.50 Čas v sliki/Šport 22.10 Policijski klic 101 23.40 Čas v sliki 22.45 Zelo resna zadeva, ameriško-kanadski film 1.20 Stres 2.45 Poročila/100 mojstrovin 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 19.00 Kosec vabi '94 v Selcih - 3. del 20.00 Izmenjava programa z LOKATV vsak dan - VIDEO STRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21. 00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELE TV V ČASU POLETNE TELEVIZIJSKE SHEME NI PROGRAMA OB NEDELJAH; 0.00 -24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznoval-ci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Dopoldanske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, športni utrinki 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vročih 11 18.00 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.00 Odpoved programa Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz ■ TRIGLAV JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo KINO, NEDELJA CENTER amer. kom. NORI DETEKTIV ob 17. in 19. uri, predprem. amer. epski spekt. MALI BUDA ob 21. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR amer. akcij. kom. POLICAJ Z BEVERLY HILLSA 3 ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. ljub. drama MR. JONES ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film MOJA PUNCA ob 18.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. kom. FIN GOSPOD ob 20. uri 10.20 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 10.45 Znanje za znanje, učite se z nami 11.15 Avtor! Avtor!, ameriški film 13.00 Poročila 14.35 Modigliani, dokumentarna nadaljevanka 15.25 Velika obdobja evropske umetnosti, dokumentarna nadaljevanka 16.20 Večerni gost: prof. dr. Berta Jereb 17.20 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevnik 18.10 Radovedni Taček: Lisica 18.20 Oscar Junor: Darilo 18.35 Robin in Rozi: Konjiček 18.45 TV Avtomagazin 19.30 TV dnevnik 20.05 Pravičnost na preizkušnji 21.10 Huda kri, nemška nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 22.20 Sova: Show Jackieja Tho-masa, ameriška nanizanka 22.50 Dokazi, ameriška nanizanka 23.45 Videostrani 12.50 Videostrani 15.40 Igre brez meja: Bled na Portugalskem 17.15 Forum 17.30 Utrip 17.45 Zrcalo tedna 18.00 V avtobusu, 36. epizoda angleške nanizanke 18.25 Sova, ponovitev 19.30 TV Dnevnik 20.05Otrok za dediščino, francoska drama 21.00 Radgonski sejem, reportaža 21.10 Kratka zgodovina časa, dokumentarna oddaja 22.30 Svet fotografije 23.00 Brane Rončel izza odra 0.30 Videostrani 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Monofon 13.10 Orlova zemlja, dokumentarna serija 14.00 2.4 otroka, humoristična nadaljevanka 14.30 Severna obzorja, nanizanka 15.15 Chubasco, ameriški film 16.55 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 21.00 Car men, dokumentarni film 22.05 Poročila 22.20 Rastoke - ranjena lepotica, dokumentarni film 22.40 Zagrebške cerkve 23.05 Slika na sliko 0.05 Poročila v nemščini 0.10 Sanje brez meja TVHi 15.05 TV koledar 15.15 Vrnitev domov, ponovitev nadaljevanke 16.00 Tenis 18.25 Potovanje po Italiji, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.10 Konji, škotska dokumentarna serija 22.00 Klub raj, nanizanka 23.00 Jazz 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.35 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.00 Spot tedna 16.05 Na velikem platnu 16.20 Poslovni dosje, dokumentarna serija 16.50 Zdrava video glava, ponovitev 17.40 Tropska vročica, ameriška nanizanka 18.30 Ikov memorial 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pop-spot 20.40 Brlog, španska humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Navdušenje, ameriški film 22.50 Ameriških deset 23.20 Spot tedna 23.25 Na velikem platnu 23.40 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Hooperman 9.30 Klub za seniorje 11.45 Glasbena skrinja 12.00 Zakladnica Avstrija 13.00 Čas v sliki 13.10 Črni labod, ameriški film 15.00 Otroški program 17.00 Ujemi me, jaz sem morilec, francoska komedija 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Športna arena 21.15 Majhne žrtve, ameriški film 0.20 Čas v sliki 0.25 Prva krogla zadene, ameriški vestem 1.50 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 9.00 Otroški program 11.15 Vremenska panorama 12.50 Tisoč mojstrovin 13.00 Smithsonian Vvdrld 14.15 Doktor Trapper John 15.00 Ana Christie, ameriško-nemški film 16.25 Dobrodošli v Avstriji 17.30 Lipova ulica 18.00 Zlata dekleta 18.30 Slika Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.07 Jedrski tango 22.00 Čas v sliki/šport 22.35 Evropski pogovori 23,35 Zgodba o žvečilnem gumiju 0.35 Klasične risanke 1.05 John VVaters 1.55 Poročila/1000 mojstrovin 19.00 Izbrani otroški program 20.00 S padalom v nebo - 3. del vsak dan - VIDEO STRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21. 00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELE TV 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Predstavljamo vam Teniški klub Elan Triglav Kranj 20.40 Skriti gost v studiu: Boris Benedik svetovni prvak v kegljanju 22.00 Državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu - Križe '94 (ponovitev)... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj - danes 9.20Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program dm vr ■ ■ io zin 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Koristni nasveti 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Meda polna skleda 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. radio triglav 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, PONEDELJEK CENTER amer. kom. NORI DETEKTIV ob 18. uri, amer. epski spekt. MALI BUDA ob 20. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! Odprte strani GORENJSKI G L RS GLASILO OSVOBODILNE FRONTE NA GORENJSKEM Leto I. — Št. 1 Današnje Odprte strani posvečamo partizanskemu tisku in še posebej dvema dogodkoma: izidu prvih treh Številk Gorenjskega glasa poleti leta 1944 in ponatisu Prešernove Zdrav-Ijice ob 100-letnici prvega izida, pozne jeseni istega leta. Posvečamo jih novinarjem, urednikom, grafikom, slikarjem, tiskarjem in drugim, ki so jih napisali, uredili in natisnili. Posvečamo jih kurirjem, ki so jih raznosili po Gorenjskem in drugod po Sloveniji, prav tako domačinom in terencem, ki so skrbeli, da so tiskarne lahko delale. Vsem, katerih izdelke smo poznali in jih občudovali, zanje pa nismo vedeli in mogoče tudi nikdar ne bomo. Pogovarjali smo se z urednikom prvih številk Gorenjskega glasa Bogdanom Osolnikom, Nasto Sesek - Julijo, ki ga je pomagala tiskati, in partizanskim grafikom Štefanom Vrbancem, - Štefkom. Miloš Jocif, ki je sodeloval pri ponatisu Zdravl-jice, pa nas je popeljal v Davčo in k Davčanom. Več avtorjev je opisalo razmere na Gorenjskem leta 1944. Pogled skozi zgodovinska očala je dodal zgodovinar Jože Dezman. Ker je 21. avgust torej 50. rojstni dan našega Gorenjskega glasa (redno je naš časopis začel izhajati 28. oktobra 1947. leta), čestitamo nekdanjim in sedanjim sodelavcem, urednikom, novinarjem, grafikom in vsem, ki so in še sodelujejo pri izhajanju časopisa. Uredništvo "Kako klaverna figura je to! Nekoč se je šopiril s pušeljci in harmoniko, ko je šel od nabora: Vojak bom! Potem se je bahal pred dekleti, da je slutil vojsko. Ko pa je bilo treba zagrabiti za puško in pokazati korajino srce -si je izkopal luknjo v senu in mati mu dvakrat na dan skrivaj nosi hrano na skedenj... Kam se boš skril, reva, takrat, ko bo zunaj zapela harmonika, ko se bodo s hribov zmagoslavni in ponosni vrnili tvoji tovariši, ki se danes borijo Za domovino? Komu se boš upal pogledati v obraz, ko pride spet svoboda in bo na tebi za vselej obvisel pečat strahopetca, skrivača, ko boš še ves bled in preplašen prilezel iz svoje luknje?" Navedeno je vprašanje, ki ga je v prvi številki Časopisa Gorenjski glas z dne 21. avgusta 1944 (str. 2) postavil njegov prvi urednik Bogdan Osolnik. In k osebnostnim značilnostim tistega, ki mu je bil poziv namenjen, dodal: "Nekoč je govoril: Zdaj še ni čas, danes pravi: Zmaga je tukaj in bo prišla brez mene! Zakaj bi še jaz nosil glavo na prodaj? - Tudi taki se najdejo! Med tem, ko ves svet občuduje odločnost in junaštvo naših borcev, ko drugi krvavijo in žrtvujejo vse, se taka šleva izmika svoji domovinski dolžnosti in čaka, da mu pade svoboda z neba kakor Miklavževo jabolko. Kaj 21. avgusta 1944 m I Pr\E5El\NOVA iZbRAVOITAi POGLEDI Z GORENJSKEGA JUGA *b\bil\%bi bili Naš glas in Zdravljica taki vsi? E), zrno- _ O_*/_ tU si se bratec, če "računico": "Da bi našli izhod iz misliš tako priti v svobodo! Predraga je svoboda, da bi jo uživali taki kot si ti!" Urednikove besede je treba seveda umeti v kontekstu amnestije, ki je bila razglašena avgusta 1944 in po kateri so si partizani intenzivno prizadevali, da bi v svoje vrste pridobili čimveč takih, ki se še niso opredelili ("skrivači") in jih tako odtegnili od domobranstva. V svoje vrste pa so vabili tudi domobrance same, a le do 15. septembra. Dr. Jera Vodušek Starič, zgodovinarka, ki velja za dobro poznavalko obdobja ob koncu vojne, ocenjuje, da "je bil ta poskus dokaj neuspešen " (Dokumenti slovenstva, 1994, str. 366). In dodaja, da sta slovenska KP in OF že jeseni 1944 razglasili politiko "zaprtih vrat", ki je prepad med obema stranema še poglobila. Ta prepad je bil, kot vemo, za domobransko stran poguben. te smrtne zagate, so takole računali: ako hočemo, da bomo po vojni obdržali dobičkonosno oblast, moramo osnovati organizacijo, ki na videz ne bi imela nikake zveze z nami in tudi ne z Nemci. Ta naj oznanja, da so partizani komunisti, ki hočejo uničiti vero, med ljudmi naj se vede pobožno, s seboj mora imeti duhovnika, ki jim bo maševal in jih obhajal, tako si bo pridobila zaupanje, ljudje se bodo zgrinjali okrog nje in kadar bodo prišli zavezniki, bodo izročili oblast tistemu, ki bo imel večino ljudstva za seboj..." - V naslednji, tretji številki tedanjega GG (20. sept, str. 3) je J. K. podpisal članek Narod bo sodil. In v njem zapisal: "15. september je minul. S 15. septembrom je padla odločitev. Desettisoči zapeljancev so spoznali resnost tega poziva in pristopili v vrsteNOV. Za vse ostale pa je preostalo le še eno - in to je plačilo za Judežev greh, kajti narodova sodba bo ostra." V drugi številki (8. sept., str. 4) uberemo še en Da je bila res "ostra", je znano. "Desettisoči cvet, ki sodi v antologijo tistega časa. Takole so zapeljancev" pa se verjetno nanašajo na celo partizani ocenjevali tedanjo domobransko Jugoslavijo. V Zgodovini Slovencev (1979, str. Cena 30 Ppf. stran 12 Jože Košnjek: Rojstni dan imamo 21, avgusta stran 13 Jože Košnjek: NASTA SESEK Nov časopis iz novega tiskarskega stroja stran 15 Bogdan Osolnik Tudi slovenska beseda je bila orožje stran 16, 17 Lepa tudi po petdesetih letih stran 18 Prof. Rado Jan Nad 2300 otrok v partizanskih šolah stran 19 Štefan URBANC-Štefko Najlepša je bila pesmarica, Naša pesem stran 20 Ivo Jan Partizanski odred v vsakem okrožju stran 21 Jože Dežman Beseda kot znoj, kri, meč, upanje Vabila, prireditve stran 22 Gorenjski glas 1900, 1944, 1947, 1994 Petdeset let pozneje 852) beremo, kakšen je bil rezultat na Gorenjskem. Gorenjski območni partijski komite je 19. septembra poročal CK-ju, "da se je politični položaj precej popravil in je spričo Titove amnestije 15. septembra prišlo iz raznih centrov 460 prostovoljcev (!). Trdovratno se je upirala le bela garda v Rovtah. Po poročilu obkoma 2. oktobra je prišlo iz štirih gorenjskih okrožij septembra 1944 v partizane 2057 borcev, in to največ iz jeseniškega okrožja (1077). CK je na to odgovoril, da je bil ta nenavadni dotok v NOB bolj posledica zunanjepolitičnih dogodkov kot pa zasluga obkoma..." Berite in sodite! Pravzaprav: čemu bi sodili? Ne bi raje slavili? Saj gre vendar za 50-letnico časopisa, ki je svojevrsten predhodnik našega. Občutek imam, da so imeli sotrudniki Gorenjskega glasa 1944 več posluha za "znamenja časa" kot njih nasprotniki. Imenitno se mi vrh tega zdi, da so ga tiskali na gorenjskem jugu, v Davči. V tej tiskarni so ponatisnili tudi Prešernovo Zdravljico (1844), ob njeni stoletnici. (Domobranci je niso.) Zato predlagam, da sklenemo in nazdravimo v duhu, ki preveva to pesnitev. Stopetdeset jih ima, a je še vedno kot rosa! • Miha Naglic Jože Košnjek: Pred 50 leti so v partizanski tiskarni DONAS natisnili prvi Gorenjski glas Rojstni dan imamo 21. avgusta Prva, rojstna številka Gorenjskega glasa, našega predhodnika, je izšla 21. avgusta leta 1944, natiskana pa je bila v Donovi tiskarni Donos. Sledili sta še dve številki: druga 8. septembra in tretja 20. septembra. Vsaka številka je izšla v skoraj 2000 izvodih, kar je bil za takratne čase in vojne razmere izreden dosežek. Potem je Gorenjski glas kot glasilo pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Gorenjsko nehal izhajati. Tudi na Gorenjsko je prišel Partizanski dnevnik. Prvi urednik Gorenjskega glasa je bil Bogdan Osolnik. V prvi številki 21. avgusta je uredništvo v uvodni besedi med drugim zapisalo, da je glasilo posvečeno še posebej gorenjskim razmeram, postane pa naj tolmač in zrcalo naših gorenjskih razmer ter vodnik našega gorenjskega ljudstva. Ne sme pa podleči ozkemu gorenjskemu lokal-patriotizmu in zaverovanosti v našo pokrajino, ampak mora podirati vse ozke pregrade lokalpatriotizma, ozkosrč-nosti in sebičnosti, "razširiti mora za-plankano obzorje tistim, ki še ne vidijo ali nočejo videti dlje od meja svoje vasi in ki jim tako ozek razgled onemogoča, da bi si ustvarili pravo sliko o današnjem zgodovinskem dogajanju". V uvodnem članku je poziv, naj se vsi, ki še omahujejo in ne sprevidijo, pridružijo narodnoosvobodilnemu boju, saj je zmaga blizu, prav tako pa je uredništvo pozivalo k dopisovanju v Gorenjski glas. Z začetkom izhajanja Gorenjskega glasa, izhajal naj bi tedensko, so prenehale izhajati nekatere druge publikacije. Uredništvo je obvestilo, da bo Gorenjski glas nadomeščal vse liste, ki so izhajali doslej v gorenjski izdaji kot na primer Slovenski poročevalec, Gorenjski kmečki glas, Slovenke pod Karavankami in Gorenjska mladina. Cena izvoda je bila 30 nemških pfenigov. Kaj so pisali v prvi številki V prvi številki, obsegala je štiri strani, je na prvi strani ob uvodni besedi uredništva poziv izvršnega odbora Osvobodilne fronte, ki sta ga podpisala predsednik Josip Vidmar in sekretar Boris Kidrič z naslovom Slovenci! Za Nemčijo in za vse domače izdajalce se je začel smrtni ples, pravi poziv, narodnoosvobodilni boj Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov pod Titovim vodstvom pa rojeva bogate sadove. Narodnim izdajalcem se ni mogoče več izgovarjati ne na zaveznike niti na novo kraljevsko vlado v Londonu. Obsodili so jih prvi kot drugi. Osvobodilna fronta je poslednjič pozvala v narodnoosvobodilni boj domobrance, plavogardiste, domobranske in plavogardistične oficirje ter tiste domobranske in plavogardistične voditelje in organizatorje, ki si niso nepopravljivo umazali rok z bratsko krvjo, prav tako vse Slovence, ki so na osnovi raznih teorij čakanja pa tudi raznih nejasnosti še vedno stali ob strani, medtem ko so se najboljši sinovi slovenskega naroda borili na življenje in smrt. Kdor tega ne bo storil, naj sebi pripiše narodni prezir in narodno zaničevanje, ki ga bo deležen, če ne bo razumel poziva fronte in zaveznikov. Kdor pa bo vztrajal v sodelovanju z okupatorjem in počenjal zločine nad slovenskim narodom ali njegovimi posamezniki, bo neusmiljeno kaznovan. Zadela ga bo pravična in zato strašna narodna sodba. Osvobodilna fronta je doslej vse, kar je napovedala in obljubila, tudi uresničila. Tako bo tudi tokrat. V prvi številki je objavljena informacija o sestanku Tita in Churchilla 21. in 13. avgusta v Rimu, kar kaže na pomen, ki ga zavezniki pripisujejo narodnoosvobodilnemu boju. Na sestanku so bili tudi Neprečitani časopisi (Nadaljevanje iz 2. številke) Druga naloga našega tiska Je, cif prodre med narod, da prodie tudi tja kamor že niti aktivistova beseda ne more priti. Naš časopis mora poslati stalen spremljevalec vsakega našega človeka. V njem mora najti odgovore na vprašanja, ki si jih zastavlja sain in ki mu jih !»ta\ ljajo posebno iiaši nasprotniki: o pomeriti in ciljih naše borbe. Našim nasprotnikom pa mora naš tisk z razkrinkavanjem njihovih izdajalskih voditeljev pomagati najti pravo pot. V pogledu razširjenja našega tiska med naše in nasprotne množice pa je na terenu storjenih največ napak. Po-vdarili smo že, da nismo v stanju v toliko pomnožiti naše naklade, da bi lahko vsaka hiša imela svoj časopis. Niti vsaka vas ga ne more imeti. Toda časopis moia priti do vsakogar. Treba je najti rešitev te naloge. Skupno čitanje časopisov j<-možno le v predelih, kjer sovražnik nima možnosti kontrolirati vasi popolnoma m to je edino, kako razširiti en časopis med deset, dvajset ali celo petdeset ljudi, zato bomo tja prav gotovo dajali manj časo- predsednik jugoslovanske vlade v Londonu dr. Subašič, predstavnik naše vojaške misije v Londonu general Velebit in namestnik ameriškega vojnega ministra gospod Peterson. Gorenjski glas je povedal, da se je začela 15. avgusta nova zavezniška invazija v Franciji, tokrat na jugu. Razglas za francoski narod je izdal poveljnik južnih zavezniških sil sir M.L. Wilson, k uporu pa je pozval Francoze njihov general De Gaulle. Vsi, ki ne bodo šli v upor, bodo poklicani pred vojaško sodišče. Gorenjski glas je objavil razglas o tekmovanjih na vseh področjih. Tudi Don, vodja Donasove tiskarne, kjer je bil tiskan prvi Gorenjski glas, se je vključil v tekmovanje in izdelal nov tiskarski stroj. Opisani so primeri, kako žene spodbujajo svoje može, naj gredo v partizane, zraver. pa je poziv, naj žene ne ovirajo mobilizacije svojih mož. V članku Preden odbije poslednji trenutek B. O. razmišlja o omahljivcih pri vstopu v partizane. Prav omahljivci in neodločne-ži so ponavadi najhuje kaznovani, grozi pa jim še nemška mobilizacija. Rok je napisal članek o selitvi, Urša o pogovoru GORENJSKI GLAS / 12. stran / Kranj, 19. avgusta 1994 treh mater. Lojzka pa se je razpisala o Miloševi puški. K.J. je opozoril na resnost nemških groženj, na katere je treba misliti, tudi na možnost plenjenja vsega, ko se bodo umikali. Zato je treba hrano in orodje ter imetje zavarovati, pri tem.pa sodelovati z odbori in gospodarskimi komisijami Osvobodilne fronte. Iz članka Lenarta pa je prva številka objavila poziv slovenskim domobrancem, naj premislijo svoje početje, saj jih je narod že prekrstil v - švabobrance. Druga in tretja številka Druga številka Gorenjskega glasa je izšla 8. septembra. V njej je Angela zapisala, da je mobilizacija za dokončno zmago prva naloga, objavljen pa je tudi izvleček iz govora predsednik izvršnega odbora Osvobodilne fronte Josipa Vidmarja. Objavljena je Deklaracija predsednika Nacionalnega komiteja osvo-bojenja Jugoslavije maršala Tita. V njej je med drugim povedano, da je bila dosežena visoka stopnja soglasja s kraljevsko vlado v Londonu, da so zavarovane vse nacionalne in demokratske pridobitve in da je edini cilj boja ustvaritev demokratske federativne Jugoslavije, ne pa ustanovitev komunizma, kot podtikajo nekateri. Objavljen je zadnji Titovpoziv sodelavcem okupatorja na strani Rupnika, Nediča in Paveliča, naj vstopijo v partizane. Računica, da bodo pomagali zavezniki, je neumnost, saj se zavezniki ne bodo vmešavali v naše notranje zadeve, NOV in POJ sta na strani zaveznikov, zavezniki pa so vse te spoznali za izdajalce. Gorenjski glas objavlja Deklaracijo jugoslovanske vlade v Londonu, v kateri ta priznava legalnost in legitimnost NOV in komandantu Titu. Zločini okupatorjevih poma-gačev morajo biti primerno kaznovani. Objavljeno je poročilo, da tudi na Gorenjskem že deluje komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja in njihovih pomagačev in da želi dobiti čim več obvestil o teh dejanjih. Tretja in zadnja številka "vojnega" porenjskega glasa je izšla 20. septembra. O.B. piše o volitvah, ki jih je razpisal SNOS, izvedli pa so jih že na osvobojenem ozemlju Dolenjske, Bele krajine, Notranjske in Primorske, deloma pa tudi na Štajerskem, začenjajo pa se tudi na Gorenjskem. Objavljeni so izvlečki iz Titovega govora ob prvi obletnici ustanovitve Dalmatinske brigade, pa poročilo o vosiojih sovjetskih odlikovanjih, ki so jih ob prihodu Rdeče armade na ozemlje Jugoslavije prejeli Tito, Edvard Kardelj, Milovan Djilas, Sreten Džuje-vič, Aleksander Rankovič, Ivan Miluti-novič, Arse Jovanovič ter blizu 40 drugih oficirjev in častnikov jugoslovanske armade, med njimi Franca Rozmana, Miroslava Ambrožiča, Stanka Semiča -Dakija in Ivana Turšiča. Objavljena so poročila o tekmovanjih v mobilizaciji, pionirskih tekmovanjih in zbiranju prehrane za vojake in diverzantskih akcijah ter napadih gorenjskih partizanov. •••-::<••; ::-.vx:::::; Nasta SESEK * Julija je Ma v Donasu med tiskarji prvih številk Gorenjskega glasa Nov časopis z novega tiskarskega stroja Prve tri številke Gorenjskega glasa so bile stavljene in natisnjene v tiskarni Donos, v dolini Ločnice med Soro in Katarino, ob potočku za kmetijo oziroma domačijo Ivana Legastje. Edo Bregar - Don, znani graditelj partizanskih tiskarn in tiskarskih strojev, jih je natisnil na povsem novem tiskarskem stroju. Veš Matija, ta stroj je moj ponos in vse moje veselje, je zapisal Don sekretarju oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko Maksu Krmelju - Matiju Nasta Sesek -Julija pa je bilo Donovo dekle in nato žena. Kdo je bil pravzaprav Edo Bregar -Opn? "Doma je bil iz Trbovelj. Sploh ni bil ne grafik, ne tiskar, ne iz poklica, ki bi kakorkoli dišal po tiskarni. Oba skupaj do partizanščine tiskarskega stroja še videla nisva. V Donovem značaju pa je bilo, da je stalno iskal kaj novega, kaj tuhtal in razmišljal. Bil je zelo nadarjen za tehniko. Zaposlen je bil v celulozni tovarni v Goričanah." Vidva sta bila najprej fant in dekle, Ugto mož in žena. Sploh je Don, tako jgm opazil, v imena svojih tiskarn redno vpletal tudi vaše rojstno ali partizansko ijne^ "Bila sva fant in dekle. 17. septembra leta 1944 pa sva se na sedežu oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko na Blegošu poročila. Poročil naju je Maks Krmelj - Matija, priči Pa sta bila Vilma Likar in France Perovšek. Sama sem do preselitve v Medno živela v Medvodah. Don je res tiskarne imenoval deloma po meni. Po meni oziroma po Partizanskem imenu Julija je imenoval eno Prvih partizanskih tiskarn na Gorenjskem pri Logu v Poljanski dolini, ki je začela delati marca 1944. Med drugim je natisnila Borove pesmi v 4000 izvodih. 23. avgusta istega leta so jo odkrili in belogardisti so jo uničili. Tiskarska ekipa, Edo Bregar - Don, Franc Boštjančič - Boš, ki je po Donu nekaj časa vodil tiskarno, Ludvik Pogačnik in Stanislav Hain - Ris so reševali sebe in tiskarno. ^Ogodek je bil tragičen za Ludvika Pogačnika, ki je padel. Ludvik je bil brat kranjskega tiskarja Albina Pogačnika z Labor, ki je po očetu, tudi Albinu, prevzel tiskarno Kolektor, iz katere smo dobili ogromno tiskarske opreme in pripomočkov. Avgusta pa je bil v Ločniški dolini že zgrajen Donas. Imenovala se je po Donu in meni oziroma delu mojega Kako so tiskali Gorenjski glas? Jože Krall v članku o Tiskarni Donas natančno piše tudi o tiskanju Gorenjskega glasa. Gradivo za časopis je prihajalo iz Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Gorenjsko in iz Oblastnega komiteja KPS. Edo Bregar - Don, navdušen nad novim tiskarskim strojem, je Maksu Krmelju - Matiji zapisal: Veš Matija, ta stroj je moj ponos in vse veselje. Mirno deluje kot kakšna mašina. Pridem takoj, ko bo stiskan časopis, da bom prinesel prvi Časopis. Prvo številko Gorenjskega glasa so v Donasovi tiskarni tiskali med 24. avgustom in 3. septembrom leta 1944. Številka je imela datum 21. avgust, natiskana pa je bila v 3000 izvodih in na Štirih straneh. S tem je dobila Gorenjska svoj tednik. Don je ocenil, da bo Gorenjski glas lahko izhajal kot tednik in da ga bo v Donasu mogoče tiskati v nakladi 2000 izvodov. 10. septembra je prišel v Donas tekst za drugo številko Gorenjskega glasa, ki so jo začeli takoj staviti. Tiskanje so morali prestaviti, ker je sovražnik izvedel na tem območju hajko. Ker Donas ni bil odkrit, so se tiskarji vrnili in 16. septembra natisnili drugo številko Gorenjskega glasa. Datirana je bila z 8. septembrom, izšla pa je v 1990 izvodih in na štirih straneh. Tekst so stavili Ris, Rada in Boš, tiskal pa ga je Stanislav Hain - Ris (po vojni je živel z družino v Kranju), ker je odšel Don na oblastni komite. Linorez za naslovnico je izdelal Boštjančič - Boš. Tretjo in zadnjo Vojno številko Gorenjskega glasa pa so med 23. in 29. septembrom stavili Ris, Don in Rada. Datiran je bil z 20. septembrom, natisnili so 2072 izvodov, imel je štiri strani, natisnil pa ga je novi strojnik Jernej. Na prvi strani je bil v linorezu Upodobljen maršal Tito. Izdelal ga je Maks Stupica - Dražgost. Potem je Gorenjski glas nehal izhajati. Nadomestil ga je Partizanski dnevnik. imena. Don je snoval tiskarske stroje in vodil izdelavo. Jaz sem prenašala načrte od Dona do izdelovalcev, ki so bili večinoma iz Medvod in iz Kranja. Prvi stroj je bil narejen junija 1944. Potem pa je Don želel narediti novega, večjega, s formatom 62-krat 34 centimetrov. Barva naj se ne bi več nanašala ročno, ampak s pomočjo mešalnega valja. Julija je Don že sporočal Krmelju, da ima tri četrtine stroja skupaj, da bo tehtal od 500 do 550 kilogramov in da bo najtežji del težak okrog 200 kilogramov. Devetega avgusta so bili na novem stroju že narejeni prvi, poskusni odtisi, 18. avgusta pa je Don sporočil na oblastni komite, da je stroj gotov. Namestili smo ga v novo tiskarno Donas v Ločniški dolini, blizu tiskarne Trilof. Na njem je bil kot eden prvih izdelkov natisnjen Gorenjski glas." Za tiskarno ste potrebovali kar precej velik prostor. "To je bil skupni prostor za tiskarno in za naše bivanje. Kako je natančno bilo, mi je že ušlo iz spomina, vendar ima moj prijatelj in sodelavec iz Donasa Franci Orel - Rožle skico, ki jo je narisal po spominu. Tiskarna je Uvodna bese ..Gorenjski glas" stopa s prvo števili 7~T javnost kot glasilo Osvobodilne fronte slov skega naroda, ki je posvečeno še po' našim gorenjskim razmeram in ki naj pc tolmač in zrcalo naših gorenjskih prili! vodnik našega gorenjskega ljudstva. Njegov namen ni povdarjanje ozkeg ^A^'pSF*-kega lokalpatriotizma — zaverovan „7 p* f k*tm?*in, !?tf*0? SZ***' pokrajino. Nasprotno. Njegova nal^^J^^^A^^S^ ...jati gledanje našega prebivalstva in j£\v*s,h ^>iS^4^C'^*' sevati tok naše borbe na Gorenjskem taC^e^o^e^** &^,S!A bo tudi vsa Gorenjska čimprej dohitela r?e„***e rJs u*op*t*p** ostalih slovenskih pokrajin in celokupne ^Jr*e^ venske narodno-osvobodilne borbe v okvMt*VWt*»©#/B/*»'i svetovnega dogajanja, da bo zaživela v tistem ognju in duhu, iz katerega nam vstaja nova domovina, združena Slovenija v demokratični, # ^ federat vni Jugoslaviji, v duhu neizprosne borbe ^ proti fašizmu in vsem njegovim pomagače w* ..Gorenjski glas" mora zato p»- renjs našo usmerjati e' ozke pregrade lokalpatriotizma 'v >sfhičnosii,-*raz.širiti .mora tistim, ki še ne vidijo ali meja svoje vasi in ki jim onemogoča, da bi si ust današnjem zgdovinskem d fre Sestanek Churchill—Tito d 0i ve[gusta se je v Rimu vršil sestanek, voko vlogo pripisujo ves zavezniški DO{)bodilni borbi pod vodstvom mar-kra, ^ga radia sta se v Rimu sestala in politik g. VV Churchill in naj->nje izpod fašizma naš veliki ve še predsednik jugoslovanske predstavnik naše vojaške misije v Angliji general Velebit in n vojnega ministra g. Peterson. Na tem sestanku so se pre' vojaška vprašanja, ki zadevajo pt operacije v Jugoslaviji in na Bali našimi in zavezniškimi predstavni' najtesnejšega sodelovanja in prii Kakšnih laži se bodo o švabobranski voditelji? Nova invazija v F" Iz prve številke - faksimile GORENJSKI GLAS / 13. stran / Kranj , 19. avgusta 1994 Kdo je delal v Donasu Tiskarna Donas se je potem selila, najprej na Jelovico, v okolico Rudna, kjer so jo sicer odkrili, vendar je tiskarjem uspelo marsikaj skriti, svobodo pa je dočakala na bohinjskem koncu. Donasu je oblast očitala, tako piše Krall, da premalo naredi, kar je Dona zelo užalos-tilo in je napisal, da tiskarna stoji samo takrat, ko ni dela. Problem delitve dela med Donasom in Trilofom pa je bil očiten, če beremo pričevanja in zapise. Konec oktobra 1944 je bil v Donasu skupni sestanek osebja tiskarne. Osebje tiskarne so takrat sestavljali Edo Bregar -Don, vodja tiskarne, stavec Stanko Hain -Ris, strojnik Jože Novak - Jernej, Edo Mrak - Matjaž, Evgen Sesek, Filip Lavriša - Save, Nasta Sesek - Julija, Olga Sesek -Rada, Anica Kopše - Darinka, Danica Sesek - Romanca, Rajko Ušeničnik, Franc Kopač, Franc Založnik - Dren, Franc Orel - Rožlje in Franc Turk - Milan. bila ob potoku za Legastjevo domačijo. Tam je precej strm hrib in vanj je bila potisnjena tiskarna, dolga približno šest in široka tri ali štiri metre. Vse je bilo notri in tudi dovolj dnevne svetlobe je bilo, da smo lahko delali. Danes je ob kmetiji oziroma gostilni Legastja tabla. To je ob poti proti obrtniškemu domu. Ko sem bila jaz v Donasu, smo bili tam midva z Donom, dve moji sestri Olga in Danica Sesek, Franci Orel - Rožle, Stanko Hain - Ris, Franc Turk - Milan iz Svetja, Filip Lavriša -Save, Jernej Novak iz Kranja, Edi Mrak -Matjaž iz Goričan in Anka Filej - Darinka. Med delovanjem Donasa se je nekaj ljudi zamenjalo, vendar je jedro ostalo isto. Moja sestra Danica je skrbela za kuho, sestra Olga in Darinka pa sta bili vlagalki." Se spominjate tiskanja Gorenjskega glasa? "Natančno ne več. Spominjam se, da ga je delala ekipa, ki sem jo naštela. Tiskanje je šlo kar hitro. V eni noči se je dalo marsikaj narediti. Včasih smo delali vse noči, vendar smo bili izredno previdni, da nas hrup in naše gibanje ne bi izdala. Večji problem je bil drug DVAKRAT STOODSTOTNO IZVRŠIL SVOJ PROGRAM Tovariš Don si Je postavil za nalogo v prvem tekmovanju, da bo Izdelal tiskarski stroj. Velikopotezen načrt — saj niti pred vojno v Sloveniji nismo izdelovali tiskarskih strojev! Ali močna volja premaga vse zapreke. V neverjetno težkih prilikah in z nadvse skromnimi sredstvi je tovariš Don že v prvem mesecu tekmovanja uresničil svoj načrt. Seveda so bile potrebne še črke in nešteto drugih malenkosti, ali tov. Don je z ostalimi sodelavci dosegel vse. Toda tov. Don ni miroval. Sklenil je izdelati do konca tekmovanja še en stroj — večji, boljši! Zopet znova na delo, načrti, akcije, težkoče! Vse težave in zapreke je premostil tov. Don v svojem neutrud- Iz prve številke - faksimile material, na primer črke. Nekaj časa smo imeli Črk samo za eno stran, potem pa nam je Albin Pogačnik dal še dodatno zalogo, tako da je bilo tudi stavljenje hitrejše. Po črke v Kranj sta šla Franc Orel in Franc Turk in to s kolesi skozi Goričane, Ladjo in Jeprco do Labor in nazaj. Bila sta izdana, vendar sta jo srečno odnesla. Več o tiskanju Gorenjskega glasa pa so napisali Jože Krall, Črtomir Zoreč in Cene Kranjc. Tiskarna Donas pa je bila ob Trilofu najpomembnejša partizanska tiskarna na Gorenjskem. Obe sta se do konca vojne selili. Trilof v Davčo, Donas pa na Jelovico." Zapisal novinar Jože Košnjek OGLASI v ljudno Vas vabimo, da nas v času Mednarodnega gorenjskega sejma obiščete na našem razstavno-poslovnem prostoru, letos na novi lokaciji v večnamenski dvorani, kjer Vam bomo posredovali pojasnila o vseh zavarovanjih, nova zavarovanja pa boste lahko sklenili s posebnimi ugodnostimi in popusti. Iredstavili Vam bomo zbiranje lastninskih certifikatov v pooblaščeni investicijski družbi Triglav za Gorenjsko. sv eseli bomo Vašega obiska, radi Vam bomo svetovali, kaj lahko storite za lastno varnost, varnost najblip in Vašega premoženja. z izpolnjeno anketo, ki jo boste oddali na našem prostoru na sejmišču, boste sodelovali v vsakodnevnem žrebanju praktičnih nagrad. APK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 CENJENE KOMITENTE NASE BANICE OBVEŠČAMO, DA BO EKSPOZITURA STRAŽIŠČE (DELAVSKA C. 19) OD PONEDELJKA, DNE 22.8.1994 DALJE ZAPRTA ZARADI PRENOVITVENIH DEL! VABIMO VAS, DA VTEM ČASU DENARNE ZADEVE UREJATE V OSTALIH EKSPOZITURAH: • na Bleiweisovi 1 (sedež banke) na Blciweisovi 4 (nasproti avtobusne postaje) • na Prešernovi 6 (center mesta)) • na Koroški 2 (Hranilnica - Globus) Komitente, katerim smo v ekspozituri STRAŽIŠČE vodili dokumentacijo računov obveščamo, da smo jo v celoti prenesli v ekspozituro Bleivveisova 1 (sedež banke), kjer v času adaptacije tudi urejate svoje denarne zadeve. PRENOVLJENA EKSPOZITURA BO ODPRTA V MESECU OKTOBRU. Gorenjska ^Banka Banka «< poAuhom L/ d o o mobitel aparati s tet. številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakup na KREDIT ali LEASING NOVO! Trenutno najmanjSi mobHniN telefon v Sovonf BENEPON DELTA 3.490 DEM Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317,061/12-51-288 VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YANNI d.o.o Cenjene stranke obveščamo, da smo dobiti novo telefonsko številko: RUBIN KOKRICA T€L: 22- 51 - 51 5* Organiziramo tečaj cestno prometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI z začetkom, 23. 8. 1994 ob 16. uri Praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA, GOLF, R-5, RENAULT CLIO ter motorno kolo z uporabo radijske zveze. Informacije: tel. 631-729 OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM! Pred Vami je začetek novega šolskega leta. Kot vsako leto Vam tudi letos ponujamo nekaj novosti v zvezi z nakupom vozovnic za prevoz v šolo. Če Vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, Vas obveščamo, da Vam v šolskem letu 1994/95 nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic: - blok desetih vozovnic (kuponske) - ugoden komercialni popust, - mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust, - polletna vozovnica - ugoden komercialni popust, - celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust, - enosmerne vozovnice (za vse zgoraj navedene vozovnice). Mesečne vozovnice lahko kupite na dva čeka, polletne ali celoletne vozovnice pa celo na tri čeke. Vse zgoraj navedene vozovnice veljajo neomejeno vse dneve v mesecu, oziroma v letu. V upanju, da naša ponudba prevozov zadovoljuje Vaše potrebe, Vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, - v Tržiču v turistični agenciji Integral Tržič, Predilniška 14, - v Bistrici pri Tržiču v Gasilskem domu, - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1. Dodatne informacije in vozne rede našega podjetja zahtevajte na prodajnih mestih ali po telefonu 064/50-394, 064/50-067 ali 064/53-280. PREDPRODAJA VSEH VOZOVNIC SE ZAČNE 16. 8. 1992. Ne zapravite za prevoz več denarja, kot je res nujno potrebno! Želimo Vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! kolektiv INTEGRAL TRŽIČ KLI - OKNA Dragocene stvari iz plemenitega lesa Ponovno pri vas na 44. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU v haR A KLI Logatec Bogdan Osolnik, sekretar pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte m Gorenjsko Tudi slovenska beseda je bila orožje upora Takratni sekretar pokrajinskega odbora govori o političnem in kulturnem delovanju na Gorenjskem leta 1944 ter o tiskanju Gorenjskega glasa, Zdravljice in drugih časnikov in knjig. Kakšne so bile razmere na Gorenjskem leta 1994? "Leta 1994 so tudi na Gorenjskem odmevali veliki uspehi zavezniških vojska na svetovnih bojiščih, zlasti izkrcanje v Normandiji in zavzetje Rima ter naglo približevanje sovjetske armade, hkrati z uspehi narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, ki so jo uradno priznali tudi zahodni zavezniki. Vse bolj je postajalo jasno, da se nacizmu bliža poraz. Vendar se je Hitler še krčevito upiral in si je zlasti prizadeval obdržati pod nadzorom področja, ki so bila za bojevanje strateškega pomena. Zato je bil položaj na Gorenjskem vse do konca vojne bistveno drugačen, kakor v drugih pokrajinah Slovenije, kjer je narodnoosvobodilna vojska izvojevala prostrana osvobojena območja. Tukaj je bilo le malo krajev izven dosega okupatorjeve roke. Nacistični aparat je še vedno načrtno in neizprosno deloval. Z močnimi policijskimi in vojaškimi silami je varoval strateško pomembne prometnice na tem območju, občasno pa izvajal tudi širše ofenzivne operacije Čiščenja terena. Zloglasni Gestapo je vztrajno zasledoval, zapiral in pobijal zavedne Slovence in organizatorje Osvobodilne fronte, marsikje pa tudi uspeval prek svojih vrinjencev in ovaduhov vnašati v organizacijo razdor in nezaupanje. V vseh večjih naseljenih krajih so bile okupatorjeve policijske in žandarmerijske posadke, ki so z uporabo motorizacije lahko hitro vojaško ukrepale. Še posebno je bila zastražena črta ob cesti in železnici, ki je delila Gorenjsko na levi in desni breg Save. Vsi mostovi so bili zastraženi, čolni na Savi uničeni. Kurirji in aktivisti so morali uporabljati najbolj tvegane načine prehoda čez Savo in železnico, v stalni dejanski smrtni nevarnosti. V razmerah, ko je Hitlerju začelo primanjkovati vojakov, so se nacisti vedno bolj zatekali tudi k uporabi slovenskih domobrancev kot pomožnih policijskih oddelkov; neposredno so bili podrejeni nemški komandi SS." Kako je bilo sploh možno delovanje aktivistov OF v teh težkih okoliščinah? "V takšnih razmerah je bilo delovanje aktivistov Osvobodilne fronte izjemno otež-kočeno. Vendar zahvaljujoč podpori vsega prebivalstva in dobri organiziranosti smo redno prihajali med ljudi, na "teren", kakor smo se takrat izražali, po vsej Gorenjski. Še več, aktivisti iz vse Gorenjske smo se zbrali na tridnevnem posvetovanju na Jelovici (13., 14. in 15. maja 1944). Kako lahko na kratko označite pomen posvetovanja za nadaljnji razvoj osvobodilnega gibanja na Gorenjskem? "Posvetovanje je bilo pomembno, ker smo si na njem ustvarili pregled stanja in delovanja osvobodilnega gibnaja po vsej pokrajini ter se dogovorili o nadaljnjih nalogah in metodah dela. Kritično smo obravnavali tudi napake in pomanjkljivosti, predvsem pojav premajhne politične širine. S predstavniki glavnega štaba slovenske narodnoosvobodilne vojske in IX. korpusa smo se dogovorili o sodelovanju vojske in političnega aktiva. Udeleženci so izvolili Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko, v katerega so bili vključeni tudi aktivisti OF, ki niso bili Člani slovenske Komunistične partije. Pokrajinski odbor se je takoj lotil tudi oblastvenih in upravnih nalog: gospodarstva, financ, zdravstva, šolstva in kulture. Skrbel je za izvajanje mobilizacije v enote narodnoosvobodilne vojske in za preskrbo njenih enot in bolnišnic. Poleti in jeseni je prišlo v partizanske enote okoli 3000 novih borcev. Ustanovljeni so bili trije novi odredi in več novih zalednih vojaških ustanov. Iz gorenjskih vasi in mest so po raznih skrivnih kanalih romale v enote 9. korpusa in celo na osvobojeno ozemlje na Dolenjskem velike količine hrane, opreme, zdravil in drugega materiala. Tekmovanje, ki ga je razpisal Izvršni odbor Osvobodilne fronte, je na vseh področjih dela sprožilo tekmovalni duh in nove prodore iznajdljivosti in požrtvovalnosti. Lep primer te vneme se nam kaže tudi v delu "tehnikov" v skritih ilegalnih tiskarnah, ki so pošiljali med ljudi različne tiske v razmeroma visokih nakladah. Pri tem so dosegali celo tako visoko grafično raven, kakršno predstavlja znana takratna bibliofilska izdaja Prešernove "Zdravljice"." Ali ni bil takrat ustanovljen tudi Gorenjski glas? "Da. Takrat smo ocenili, da ni dovolj, če samo ponatiskujejo osrednja slovenska glasila, ki so izhajala na osvobojenem ozemlju. Sklenili smo, da bomo sami začeli izdajati časopis pokrajinskega odbora OF, ki bo odseval razmere na Gorenjskem, in ki ga bodo ljudje v tej pokrajini še bolj čutili za svojega. Izhajal naj bi kot tednik. Prva številka je izšla 21. avgusta 1944." Prvi urednik Gorenjskega glasa ste bili vi. "Res je. V zapisniku s seje Pokrajinskega odobra OF z dne 17. avgusta 1944 piše, da smo ustanovili časopis "Gorenjski glas", da sem jaz njegov urednik ter da so vsi člani odbora dolžni v njem sodelovati in pomagati pri organizaciji dopisništev v vseh gorenjskih okrožjih. Profesor Lovro Žen je prevzel skrb za urejanje dopisov. V sicer skopi zapisnik so prišle tudi moje besede o zasnovi časopisa: "Gorenjski glas naj vsebuje dopise z vse Gorenjske, da bo zvesta slika Gorenjske! Vanj naj pišejo vsi člani pokrajinskega odbora. Pisati čimbolj preprosto in živo!" V zapisniku z dne 21. septembra pa že lahko preberemo: "Izšli sta dveštevilki Gorenjskega glasa, v nakladi 2000 izvodov. Izšle so tudi štiri številke Jeseniškega kovinarja in ena številka Pionirja. V kratkem izide slovarček tujk v 1200 izvodih. Pripravljeno je 19 pesmi za pesmarico..." Kakšno tematiko ste obravnavali v časopisu? "Na osnovi ohranjenih primerkov časopisa lahko odgovorim, da smo si zlasti prizadevali za čim širšo združitev vseh Slovencev v Osvobodilni fronti. Poskušali smo prepričati tudi dotlej še neopredeljene ljudi, da je prišel trenutek za odhod v partizane in vključitev v napore za dokončno narodno osvoboditev. Potem ko je jugoslovanska vlada v Londonu, ob koncu avgusta 1944, priznala narodnoosvobodilno vojsko in Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ), ter pozvala k združitvi vseh narodnih sil v "bojevno fronto pod vodstvom maršala Tita", smo si prizadevali, da bi ta sporočila dosegla tiste Slovence, ki so iz različnih pobud stopili v vrste okupatorjevih sodelavcev. Opozarjali smo jih, naj izkoristijo večkrat ponovljeno amnestijo in prestopijo v vrste narodnoosvobodilne vojske, ali vsaj odložijo orožje. Objavljali smo tudi svarila zaveznikov, kaj čaka sodelavce nacizma. Časopis je precej prostora namenjal tudi dopisom in kratkim novicam iz vse Gorenjske." Kje ste tiskali Gorenjski glas? "V skriti tiskarni v Davči, ki jo je zgradil Edo Bregar - Don. Po svojih zvezah je nabavil tiskarski stroj in ga v delih prenesel mimo nemških straž ter nato sestavil v bunkerju. Nabavil je tudi črke, barve in druge potrebščine, tako da se po grafični izvedbi časopis ni prav nič razlikoval od današnjih. Seveda je bilo veliko truda tudi z nabavo papirja za tako veliko naklado, pa tudi z razpečevanjem glasila po kurirski pošti." Zakaj je časopis po treh številkah prenehal izhajati? "Zato, ker je takrat začel izhajati Partizanski dnevnik kot skupno glasilo za Primorsko in Gorenjsko. Imel je prednost, ker je izhajal vsak dan. Bil je edini politični dnevnik protifašističnega boja na ozemlju okupirane Evrope, celo na območju "nemškega Reicha". Čutili smo se soodgovorne za njegovo vsebino in smo si prizadevali, da bi prinašal tudi čimveč prispevkov z Gorenjskega; Uredništvo nam je zanje namenjalo dovolj prostora. Spominjam se, da sem napisal tudi nekaj uvodnikov. Časnik je pomenil izjemno pridobitev v tistem času. Seveda ni bilo lahko kurirjem, ki so ga vsak dan prinašali s Primorskega in dostavljali po skritih zvezah po Gorenjskem..." Izdajali ste tudi slovarček tujk in pesmarico. Ali so gorenjske ilegalne tehnike pogosto tiskale razen politične tudi takšno literaturo? "Prav gotovo je bila to posebnost tiskarske dejavnosti v NOB na Gorenjskem. Naša Pokrajinska tehnika, vodil jo je Adolf Arigler - Bodin, je posvečala veliko skrb izobraževanju in kulturi. Tako smo odgovarjali na prizadevanja nacistov, ki so poskušali zatreti slovehsko besedo; sežigali so slovenske knjige, ukinili slovenske šole, prepovedali javno uporabo slovenščine. V pokrajinskem odboru smo prav zato posve Čali posebno pozornost razširjanju slovenska besede, ne samo prek politično informativni; tiskov, ampak tudi v pesmi, leposlovju ir učbenikih za pouk slovenščine. Izdali sme slovensko slovnico in pravopis in tudi na Primorsko poslali več sto izvodov teh knjig. Natisnili smo abecednik za partizanske osnovne šole z naslovom "Šolo smo odprli." Pripravil ga je neutrudni organizator partizanskega šolstva na Gorenjskem Ivan Ber-toncelj - Janoš, natisnila pa ga je tehnika v Davči, celo z ilustracijami v barvah. Tudi ta knjižica predstavlja izjemen dosežek gorenjskih tehnik in kulturno dejanje, ki mu je nehote izrazil priznanje celo okupator. Ohranjen je namreč nemški dokument, navodilo, naj takih materialov v prihodnje ne uničujejo, temveč naj jih kot kuriozum pošiljajo v Berlin. V knjigi svojih spominov na partizanska leta z naslovom "Z ljubeznijo skozi surovi čas", sem podrobneje opisal, kako sem Erinesel na Gorenjsko zbirko pesmi Mateja iora, posvečenih njegovi padli ženi Nini. Zbirko so gorenjski tiskarji v skritem podzemnem bunkerju, nedaleč od Loga pri Gaberku v Poljanski dolini, natisnili v 4000 izvodih. Žal so Nemci odkrili tiskarno in jo zažgali ter uničili celotno naklado. Ohranil se je le izvod, ki ga je imel pri sebi Franc Boštjančič - Boš, vodja tiskarne in avtor linorezov dveh ilustracij. Po njem je leta 1979 izšel ponatis s spremno besedo Lojzeta Gostiše." Kako pa je prišlo do bibliofilske izdaje Prešernove Zdravljice jeseni leta 1944? "Najprej moram povedati, da smo prav z Zdravljico začenjali vse javne prireditve kulturne skupine pri pokrajinskem odboru OF, ki jo je vodil France Štiglic - Tugo. Misel, da bi ob stoletnici nastanka pesmi pripravili njeno izdajo v umetniški obliki, ki bi že z grafično rešitvijo dokazovala spoštovanje do velikega pesnika in njegovega sporočila, se je rodila v grafičnem ateljeju pri pokrajinski tehniki v Davči. V njem sta delala arhitekt Marjan Šorli - Viher, Plečnikov učenec in mladi slikar - ilustrator, Janez Vidic. Z njima je sodeloval Boš, izkušen grafični delavec, ki je znal oceniti, kaj v danih možnostih tiskarne lahko uresničijo. Pokrajinski odbor OF je sprejel pobudo in je v tej ediciji tudi zapisan kot izdajatelj. Edo Bregar - Don, ki je ustanovil in vodil tiskarno "Trilof" - Tri leta OF! - je neutrudno nabavljal papir, barve in vse drugo, kar je bilo potrebno za takšen tiskarski podvig. Do konca leta 1944 so natisnili, zvezali in oštevilčili 1500 izvodov "Zdravljice". Podarjali smo jo kot posebno priznanje najzaslužnejšim borcem, aktivistom in voditeljem slovenskega upora. so Lepa tudi po petdesetih letih Tiskarji so bili posebne vrste partizani Pravijo, da so se kalili med tiskarskimi barvami, in da je tudi ta del partizanstva pomemben, saj slovenstvo v tistih časih brez kulture ne bi preživelo. Po vojni so jim pripisovali premalo pomena, a so ne le z znamenito Zdravljico, temveč z najrazličnejšimi letaki, časopisi in drugimi publikacijami prispevali pomemben del k narodni ozaveščenosti Slovencev. Kdo bi vedel, kaj vse skrivajo gozdovi in strme grape Davče, ki že s svojo razprostranostjo še kako zasluži naziv največje slovenske vasi. Koliko je kotičkov, ki jih pozna le malo ljudi, koliko pozabljenih skrivnosti čuvajo gosti gozdovi. Z Milošem Jocifom smo se vroče avgustovske nedelje odpravili iskat vsaj kakšen ostanek partizanske tiskarne Trilof, kjer je skupaj s svojimi kolegi tiskarji živel od jeseni leta 1944 pa do Tiskarna v osvobojeni Davči Miloš Jocif je v Trilof prišel v juniju štiriinštiridesetega, ko se je del stavcev in tiskarjev tja preselil iz Ločnice v okolici Medvod. Davča je bila takrat osvobojeno ozemlje, pa so veseeno le tri kmetije v najbližji okolici tiskarne vedele, kaj se dogaja v grapi pod njimi. Takrat petnajstletni Miloš Jocif je prišel v tiskarno Ločnico kot kurir. Dobro se spominja, kako so tiskarno iz Medvod preselili v Originalni sliki iz decembra leta 1944; Tiskarna, kije prevzela natis Zdravljice, je imela takrat za seboj že nekajmesečno obdobje delovanja. Ustanovil jo je organizator gorenjskih partizanskih tiskarn Edo Bregar - Don, ki je po lastnem načrtu sestavil tudi tiskarski stroj. Fotografiji je posnel Evgen Sesek iz pokrajinske tehnike OF za Gorenjsko. Na sliki od leve proti desni: Miloš Jocif - Rado, Milan Kulnik - Janez in Majda Justin. osvoboditve. Zadnji vojni božič so tam odmaknjeno območje Selške doline. V stiskali 1500 izvodov Prešernove Davčo so morali prenesti tiskarski stroj, Zdravljice, da počastijo stoto obletnico orodje in črkovni material. Pa so jih na nastanka pesmi, ki je Slovencem od poti presenetili Nemci. Kolona se je nekdaj mnogo pomenila. Zvezek, ozna- razbežala, kljub temu so izgubili dva čen z zaporedno številko 1, je dobil Tito, partizana. Eden od teh je bil Lojči drugega so poslali Edvardu Kardelju, Pogačnik, brat tiskarja Pogačnika z ostale pa so kot izjemno priznanje i namenili posebej zaslužnim partizanom. . SLOVENCI ■ ŠVABOBHANCI MOBIIIZIBAJO S tem hočejo tudi vasfki eo niste odzvali svoji vojafiki dolžnosti v /i ugoslovr.neki JLrnađi, potegniti v vrtinec ovo' ^^oc^insp* Zadnji dnevi pred 7 Labor, ki je ves čas vojne sodeloval s partizani. K njemu so hodili po papir, črkovni material in ostale tehnične potrebščine za nemoteno tiskanje, Pogačnik pa se je pred Nemci zagovarjal, da ga partizani pač napadajo in pokradejo tisto, kar potrebujejo. Pa se je na enem takšnih "ravbarskih napadov" zgodilo, da je v Pogačnikovo tiskarno pohitel partizan, zahteval tišino, potem pa črke in papir in v tistem trenutku na glas ugotovil "No... pištolo sem pa pozabil vzeti s seboj!" Po spopadu ob selitvi tiskarne v Davčo so še nekaj dni zbirali črke in rezervne dele, raztresene po dolini. Tako je Trilof - ime je okrajšava za tri leta Osvobodilne fronte' že kmalu začel delati s polno paro. V baraki ob potoku so ob svetlobi karbidne svetilke tiskali najrazličnejše letake, brošure in podobne propagandne materiale. Vodil jih je izkušeni tiskar Franc Boštjančič - Boš, takrat najstarejši med desetimi partizani, starimi po večini okoli dvajset let. Nekateri so bili že izučeni stavci in tiskarji, Miloš Jocif se je tega dela priuči že po enem mesecu bivanja v Davči. "Delali smo noč in dan, časa je bilo vedno premalo, zato je bilo treba tudi z učenjem pohiteti," pravi. Tisoč petsto izvodov Zdravljice so tiskali manj kot teden dni. Sredi strmega pobočja pod Španovo domačijo le še tisti, ki so tam pustili del svojega življenja, še najdejo kraj, kjer je skrita pred pogledi ob potoku stala tiskarna Trilof. Poroka, rojstvo, mitingi Za tiskarje v grapi so vedeli le na treh kmetijah v bližini: najbližja je bila opanova, kjer se je ustavilo vse, kar je bilo namenjeno v tiskarno - material, sporočila, hrana. Zanje so vedeli tudi Cemažarjevi, mimo katerih so hodili vsak večer k Podgrivarjevim po mleko. Kuhali so si sicer sami, saj jim je hrano, pravijo, da dobro in v dovolj velikih količinah, zagotavljala Selška gospodarska komisija. "Podgrivarjevi so bili zelo zavedna družina z dvema sinovoma in petimi hčerami," pripoveduje Miloš Jocif, "ni minil dan, da se ne bi oglasili pri njih. Tja smo hodili po mleko, kruh so nam Pekli, prirejali smo mitinge in pustovanje, Pa praznovanje novega leta in celo Poroko smo imeli tam. Oženil se je strojnik Janez Fister - Nace, to je bila prva civilna poroka, ki smo ji bili priče. Nevesta je prišla iz doline, tja je takoj po obredu tudi odšla. Vsi iz tiskarne smo Prišli k Podgrivarjevim in napeto čakali, kako bo. Poroke brez cerkve in župnika takrat pač nismo bili navajeni. Prišel je nekdo s pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko, jaz sem odrecitiral svojo Pesmico, kot smo se zmenili, nato je tisti iz odbora ženina in nevesto odpeljal v drug prostor. Kaj jima je tam povedal, ne vem. Ko so čez kratek čas prišli nazaj, je samo še razglasil, da sta poročena... in to je bilo vse." Potem je bilo seveda veselo, Prav tako kot za novo leto in ob pustu. Kot je povedal Podgrivarjev sin, ki je danes gospodar na kmetiji, so bili vojni časi pri njih zelo razburljivi. "Vedno se je kaj dogajalo. Partizanski tiskarji so vsak dan hodili po mleko. Oče in mama sta nas, otroke, seveda podila stran od njih, da ne bi preveč vedeli, pa smo vseeno še kako dobro občutili, da se nekaj dogaja. In vsake toliko časa so bili pri nas mitingi. Prav pred nosom Nemcev, ki so nas lahko gledali s svoje postojanke v Sorici čez ^dolino. Malo pred božičem štiriinštiride-setega je k nam prišla partizanka Ana Tepina. Še zdaj se vsako leto oglasi z Novoletno voščilnico. Visoko noseča je Prišla in okoli novega leta tu rodila sina. A se je že po nekaj tednih vrnila v brigado. Tudi mož je bil partizan. Otroka je pustila tu, kjer so do konca vojne zanj skrbele moje sestre, potem pa ga je prišla iskat in sedaj živijo v Ljubljani." Šestnajstletni Miloš Jocif pred Španovo domačijo novembra 1944, kjer se je zbiralo vse, kar je bilo namenjeno v tiskarno Trilof. V grapi pod kmetijo je tiskarna delovala vse do osvoboditve. Pri Španuje takrat živela vdova s sinom, kije okoli hiše sadila tobak za partizane, ki so si iz njega zvijali cigarete. Fotografijo je posnel Evgen Sesek In ker smo bili tiskarji in terenci v primerjavi z drugimi "pravimi" borci vedno nekako zapostavljeni, se nas je pet iz Trilofa odločilo, da osvobodimo Sorico. Da pridemo tja kot prvi partizani. Pa smo se odpravili. Pridemo do prve hiše, vprašamo, ali je res, da so Nemci odšli, in mimogrede mobiliziramo prvega primernega domačina, ki smo ga srečali. Tega smo potem v Sorici kot prvega pošiljali v prostore, ki so jih le nekaj ur pred našim prihodom zapustili Nemci. Seveda so se nas domačini strašno bali. Prepričani so bili, da bomo kar vse pobili. Mi smo samo pobrali hrano in orožje, pri županu je Samo, ki je bil v stari jugoslovanski vojski narednik in je edini vsaj približno kaj vedel o Miloš Jocif in Podgrivarjev sin pred hišo, kjer so pred kratkim postavili spominsko Ploščo: V globeli pod to domačijo je od 15. 9.1944 do osvoboditve delovala partizanska tiskarna Trilof, kjer je bila decembra 1944 natisnjena Prešernova zdravljica ob njeni s*oti obletnici. - ob 50. obletnici izida - skupnost partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske. Slovesna otvoritev bo 22. septembra gledal jo je in še kar držal. Mi pa okoli njega. V nekaj sekundah je eksplodirala. Ni preživel. Tako rekoč v svobodi, doma je umrl. Tudi mi štirje smo bili ranjeni. Nace, ki je bil najmanj poškodovan, je odšel v Davčo povedat, kaj se je zgodilo. Iz tiskarne so nas prišli iskat, odpeljali v Železnike, kjer nas je za silo oskrbela neka zdravnica, od tam pa v bolnico Franjo in nato v Gorico. Tam sem ležal tri tedne in zaradi delčka bombe v očesu skoraj oslepel. Ozdravil me je šele dr. Basin v ljubljanski Mladiki. Tista Zdravljica, ki smo jo stiskali ob božiču, me je čakala doma, ko sem se vrnil. Boš jo je prinesel, ko so tiskarno iz Davče po osvoboditvi selili v Kranj." Tiskarji osvobajajo Sorico Življenje v Trilofu je tako teklo razmeroma mirno. Morda so jim to ravno zato že takrat, še bolj pa po vojni, očitali partizani, ki so se borili z orožjem. Seveda so mladi fantje, polni energije in navdušenja to tudi čutili. "Tretjega maja je bilo, ko je prišel nekdo od domačinov in povedal, da se Nemci umikajo iz Sorice, kjer so imeli kar dve postojanki: eno v vasi in drugo v župnišču. Partizani so jih že dvakrat napadli, vendar kakih sto žandarjev niso uspeli odpoditi od tam. Zamisel, da bi ob stoletnici Zdravljice izdali njen ponatis, ki bi bil že s svojo likovno in grafično izvedbo nekaj posebnega, se je rodila jeseni leta 1944 v grafičnem ateljeju osrednje tehnike pri pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte za Gorenjsko. Izdajo sta zasnovala arhitekt Marjan Šorli - Viher, ki je svojo izobrazbo izpopolnjeval pri slavnemu Jožetu Plečniku, in mladi slikar Janez Vidic, ki je kot nadarjen samouk s svojimi ilustracijami takrat šele vstopal v svet likovne umetnosti. Družila ju je skupna želja, da bi klub omejenim tiskarskim možnostim in pomanjkanju materialov ustvarila publikacijo, ki bi po svoji likovni opremi na ravni najboljših izdelkov v bogati tradiciji slovenske knjižne grafične kulture. Stiskano publikacijo so zložili in jo vezali z obarvano vrvico, ki so jo iz domače volne spredla dekleta iz okolice Davče. Nenavadna edicija je romala s kurirjem po skritih partizanskih poteh kot dragoceno darilo za zasluge v NOB v vojski in zaledju. vojskovanju, zasegel arhiv. Okoli polnoči je v Sorico že prišel Jeseniško-Bohinjski odred. Niso se kaj dosti ustavljali, bili so na poti v Bohinj. Mi pa smo se, opiti od "osvoboditve", v vznesenem vzdušju vračali nazaj v Davčo. Na jasi malo pred Davčo smo se ustavili. Šoštarjev, domačin, le malo nad tiskarno je bil doma, se je odločil, da vrže eno od zaseženih bomb, toliko, da se oznani, da je Sorica svobodna. Vzel je bombo v roke, jo odvil, in potegnil za vrvico. "Joj, strgala se je," pravi, in gleda. Seveda si nismo predstavljali, da človek, ki je bil od leta 1943 borec Prešernove brigade, ne ve, kako deluje nemška bomba. Kar Da ne bodo vsi pozabili Miloš Jocif ni ostal med tiskarji. Po vojni je šel med železničarje. Boš, vodja tiskarne, je delal v Ljudski pravici in na Delu. V grapo v Davči se do pred kratkim ni vračal nihče od njih. Na mestu, kjer sta pred petdesetimi leti stali baraki tiskarne Trilof, ni ničesar več. Tudi pot do tja najde malokdo. Španova domačija je po vojni popolnoma propadla, Čemažarjeva še živi, Podgrivarjevi pa imajo tudi danes, tako kot takrat, veliko in uspešno družinsko kmetijo. Tam, kjer je največ življenja, in kjer so bili tiskarji iz Trilofa tudi najbolj pogosti gostje, je zdaj spominska plošča. Zato, pravijo, da Slovenci ne bomo pozabili, da fašistov iz naših tal niso pregnale le bombe. Prof. Rado Jan Narodnoosvobodilno šolstvo na Gorenjskem Nad 2300 otrok v partizanskih šolah Partizansko šolo so v krajih, kjer je obstajala, obiskovali vsi otroci. Vzdušje v šoli je bilo sproščeno in tovariško. Po aprilskem zlomu in trojni okupaciji Slovenije so nacistični in hortijevski fašisti odpravili na več kot dveh tretjinah Dravske banovine slovensko šolo, učitelje pa izgnali ali odstranili iz šol. Nemško okupacijsko območje je pokrivalo kar dobro polovico jugoslovanske Slovenije. Slovensko šolstvo in kultura v vsem svojem štiristoletnem razvoju nista doživela tako uničujočega udarca. Tedaj, v 1941. letu, so znova gorele slovenske knjige, kot v času Hrenovih protireforma-cijskih komisij. Okupatorji so šoli namenili zgolj funkcijo ponemčevanja in raznarodovanja. S tem namenom so uničili tudi vse slovenske knjižnice in kulturne ustanove, razpustili društva in kulturne organizacije, tedaj nosilke bogate kulturne ustvarjalnosti. Zato lahko z vso gotovostjo zapišemo, da si prebivalstvo Gorenjske ničesar ni bolj želelo in po ničemer bolj hrepenelo kot po obnovi slovenske šole. V Žireh največja "partizanska" šola Obnova slovenske šole se je začela (1943) najprej v krožkih, kjer so se otroci pod vodstvom starejših učili materinščine. Jeseni leta 1943 pa so nastali na gorenjskem jugu ob vznožju Jelovice in na Moravškem otoki osvobojenih ozemelj, na katerih so začeli snovati slovensko šolo, ki je v ljudskem žargonu dobila naziv "partizanska šola". S takim poskusom je začel v Žireh Vinko Govekar, ki je pred začetkom novembrske ofenzive zbral na posvet potencialne učitelje, da bi ustanovili v osvobojenih Žireh slovensko narodnoosvobodilno šolo. Podobno je bilo tudi na Moravškem, vendar je uresničitev te pobude v Žireh in drugih delih osvobojenega ozemlja na Loškem preprečila okupatorska ofenziva Traufe - Kap. Tako je do ustanovitve partizanske šole prišlo šele v drugi polovici februarja 1944, ko je vaški odbor Osvobodilne fronte Ledinica - Jarčja dolina - Selo odprl v gostilniškem salonu pri Poljanškovih na Selu prvo redno partizansko šolo na Gorenjskem. Pouk v tje šoli je obiskovalo 30 otrok iz teh vasi. Šola je delovala v treh krožkih prvega, drugega in tretjega razreda, vodila pa jo je mladinka Albinca Erzno-žnik - Tamara. Šola se je že poleti začela širiti, septembra 1944 pa jo NOO Žiri organiziral za šolski okoliš Ziri verjetno največjo partizansko šolo v Sloveniji, saj jo je v Času največjega obiska obiskovalo 340 učencev iz žirovskega šolskega okoliša, poučevalo pa pod vodstvom Martine -Rupert sedem učiteljev. Pouk se je dogajal v gostilniških salonih in zasebnih stanovanjih. Minerci 16. SNOB J. P. Vojka so namreč v začetku leta 1944 preventivno porušili vse tiste zgradbe v Žireh, v katere bi se utegnile ponovno nastaniti osvajalske ali z okupatorjem sodelujoče enote domobrancev. Še pred pokrajinsko konferenco Osvobodilne fronte za Gorenjsko - maja 1944 -so nastali šolski krožki na Martinj vrhu, pri Sv. Lenartu, v Potoku, Podlonku in drugod, tako da je ta konferenca glede šolstva sprejela sklep, naj šola postane splošna skrb vseh organizacij Osvobodilne fronte, torej ljudska. Pri POOF je bil oblikovan odsek za šolstvo; pokrajinski šolski nadzornik je postal Ivan Ber-toncelj - Janoš, ki za čas med 15. in 30. junijem 1944 že poroča, da v škofjeloškem okrožju že deluje 9 oddelkov s 160 učenci, po poročilu istega avtorja pa 15. septem- bra 1944 enajst oddelkov prvega razreda, 9 oddelkov drugega razreda, 1 oddelek tretjega razreda in 1 pionirski vrtec. V oddelke je bilo zajetih že 287 učencev, ki jih je poučevalo 11 poklicnih učiteljev. Decembra 1944 pa je samo v loškem okrožju, kjer so bili pogoji najugodnejši, obiskovalo pouk v 32 šolah 1.350 učencev, konec januarja 1945 pa 1.450 učencev, ki jih je poučevalo 46 učiteljev. Tako partizansko šolstvo v škofjeloškem okrožju predstavlja povprečno polovico vseh šolskih prizadevanj na Gorenjskem. Vodilen je bil okraj Žiri - Poljane - Selca. Pet poganjkov partizanske šole v medvoškem okraju pa je bilo zatrtih, ko so, kot priča vir, vseh pet učiteljev Nemci zaprli. V ostalih okrožjih Kranj, Kamnik in Jesenice pa je v istem času v 59 oddelkih prvega, drugega in tretjega razreda obiskovalo pouk 1.115 učencev, poučevalo pa po stanju 15. septembra 1944 29 učiteljev. Učiteljska konferenca v Davči Velik razmah je partizanska šola doživela po prvi učiteljski konferenci 7. oktobra 1944 v Davči. Na konferenci so obravnavali v prvem delu splošna politična in kulturna vprašanja, v drugem pa metodološko učnovzgojna. Član pokrajinskega odbora OF Anton Peternel - Igor je navzočim orisal politični položaj, pokrajinski šolski nadzornik, učitelj Ivan Bertoncelj, pa zasnovo nove šole. Udeleženci so obravnavali tudi čisto konkretna metodološka vprašanja izvedbe učne ure. V drugi polovici leta 1944 se je partizansko šolstvo začelo hitreje razvijati tudi v kranjskem območju, kjer so do junija delovali šele šolski krožki, jeseni pa je že poučevalo na 20 šolah 23 učiteljev. V kranjskem okrožju je vodil okraj Kranj -Kropa, v drugih okrajih kranjskega okrožja pa se spričo okupacijskih razmer ni moglo razviti. Na Kamniškem je v treh okrajih delovalo 15 šol s 25 oddelki in 350 učenci. Vodilni v kamniškem okrožju je bil okraj Tuhinj. Zgolj v Moravski dolini pa je slovensko partizansko šolo obiskovalo 256 učencev. V zelo neugodnih okoliščinah se je razvilo šolstvo v jeseniškem okrožju. Tu se je uspelo razviti le 15 šol in šolskih krožkov, ki so delovali v 15 krajih, otroke pa je poučevalo 6 kvalificiranih in 11 pomožnih učiteljev. Ra2ne oblike čik A Q d o. A A b t, B 6 e- JJ % i B c c C C C c t C č < C C < č t Č D a j? d D f e a e ■C 1 l i F, i \ T / F Q G" 9 9 C 9 f C H h h /r \h H GORENJSKI GLAS / IS. stran / Kranj, 19. avgusta 1994 Oddelek za prosveto pri predsedstvu SNOS je za partizanske šole odobril prirejeni učni načrt bivše slovensko-jugoslovanske šole. Predmetnik je ostal nespremenjen, na prvem mestu je ostal verouk, ki pa ga ni bilo moč izvajati, saj zanj ni bilo na voljo kvalificiranih kate-hetov; te so Nemci hkrati z učitelji pregnali leta 1941 iz dežele. Pouk je bil reden, s tem, da so otroci hodili v posameznih krajih v šolo vsak dan, drugod štiri ali pa celo le tri dni v tednu. Najhuje je bilo s kadri. Kvalificiranih učiteljev je bilo zlasti v loškem okrožju premalo, v celoti pa jih je bilo na Gorenjskem komaj tretjina. Toda tudi med pomožnimi učitelji je bilo mnogo talentiranih moči, ki so z zavzetostjo in naravnim darom dosegali zavidljive uspehe. Za šolske prostore, kurjavo in razsvetljavo ter preskrbo učiteljev so skrbeli vaški odbori Osvobodilne fronte ali narodnoosvobodilni odbori v tistih krajih, kjer so že bili izvoljeni. Na mnogih šolah so delovali roditeljski sveti in podmladki Rdečega križa. Pionirska organizacija je delovala zunaj šole in opravljala predvsem obveščevalno in varstveno funkcijo v zaščiti partizanskih šol. Z literaturo, s šolskimi knjigami in z drugimi pripomočki so se šole oskrbovale zlasti z edicijami partizanskih tehnik. Te so natisnile ličen abecednik z naslovom Gremo v šolo pa Priročnik za računanje, Slovenski pravopis, skrajšano Slovnico slovenskega knjižnega jezika, Zvvittrovo Zgodovino slovenskega naroda, Zemljevid slovenskega etničnega ozemlja, številne pesmarice in druge pripomočke, npr. stavnice. Partizansko šolo so v krajih, kjer je obstajala, obiskovali vsi otroci. Šola je bila nazorsko nevtralna, vendar narodnoosvobodilno usmerjena in angažirana. V vzgojnih smotrih je učence usposabljala za osvobodilni boj, seznanjala s potekom tega boja in jih ozaveščala o potrebi slovenske narodne enotnosti v boju za osvoboditev in združitev - Združeno Slovenijo. Varstvo šolam so zagotavljale predvsem pionirske straže in pionirsko-mladinska terenska obveščevalna služba in, seve, partizanske enote, če so se nahajale v bližini. Celoten sistem je bil zaščiten s kriptografskimi označbami. Vzdušje v partizanski šoli je bilo sproščeno, delavno, zavzeto in tovariško. Otroci so svoje znanje pokazali na partizanskih mitingih, kjer so s svojo otroško sproščenostjo popestrili kulturne programe in razveseljevali partizanske borce in krajane. Pedagoške usmeritve so učitelji dobivali na učiteljskih konferencah. Tretja in zadnja pokrajinska konferenca je bila 6. marca 1945, tik pred začetkom zadnje sovražnikove ofenzive. Na konferenci so učitelji že obravnavali naloge v zvezi s prevzemom šol po osvoboditvi. Teh navodil pa niso udejanjali tisti, ki so v zadnji ofenzivi padli ali podlegli ranam-Ofenziva je vzela življenje štirim partizanskim učiteljem in edinemu Gorenjcu, udeležencu učiteljskega tečaja pri predsedstvu SNOS. Podlegel je ranam in umrl v osvobojeni Gorici. Ta fant je bil učitelj Janez Demšar iz Žirov. Številni učenci partizanskih šol, danes Že večji del upokojeni profesorji, zdraV' niki, inženirji in strokovnjaki, so * svojimi dosežki potrdili vrednost slo' venske partizanske narodnoosvobodilni šole, zato je vredna trajnega spomina. t[ (/11 m tint I i ^ Maršal TOo je govoril UCR^'i1 »Tli » *••>»• J*, lili i».T ^3$*** Mm URBANC«ŠTEFKO, vodja tehnike Kokrškega odreda Najlepša je bila pesmarica Naša pesem Štefan Urbane - Štefko, rojen leta 1911 v Bistrici pri Tržiču, je prišel za vodjo tehnike Kokrškega odreda pri Čadovljah nad Tržičem 5. oktobra leta 1944 in ostal v njej 222 dni, do 12. maja 1945, ko je odšel s sodelavci v osvobojeni Tržič, se vrnil v tehniko, in jo dokončno izpraznil 14. maja. Slu Štefko ima ohranjen bogat dnevnik svojega bivanja v tehniki Kokrškega odreda, ki je to postala po ukinitvi Gorenjskega odreda in njene tehnike "B". V njej so med drugim tiskali in izdajali Gorenjskega partizana. V tehniki B Gorenjskega odreda je bila sedemčlanska posadka. 27. avgusta, ko se je to zgodilo, so bili v tehniki vodja Marjan Mas-terl - Brenko, politkomisar Justin Dolinar - Adam, strojepisec Andrej Česen, risar Janko Franzl - Vanj-ka, ilustrator France Slana kurir Anton Hirš -Tone. Kasneje sta na novo dolžnost odšla Marjan Masterl in Andrej Česen, kot politkomisar je prišel Janko Vrevc - Marjo, ki pa je že oktobra odšel. Najboljši izdelek, na katerega so bili tudi tiskarji najbolj ponosni, je bil časnik Gorenjski partizan. V njem se je uveljavljal mladi risar in ilustrator France Slana, sedanji priznani akademski slikar. Štefan Urbane - Štefko, v začetku vojne glavni kalkulant v tedanjem Peku, sicer pa navdušen risar in grafik, oboževalec izdelkov Božidarja Jakca, marca leta 1942 aretiran in zaprt v Begunjah in v Krautu in do prihoda v tehniko kulturni referent 4. (manevrskega) bataljona Gorenjskega odreda, se takole spominja svojega prihoda in dela v tehniki Kokrškega odreda: "Kurir me je iz bataljona vodil po vojaški štafetni liniji od vasi Gozd čez Kukovnico v Lom in naprej proti Dolini. Pod strmimi skalami nad čudovito Dovžanovo sotesko je tičala naslonjena na navpično skalo še ne povsem dokončana tehnika. Okolica se mi je zdela romantična, skoraj divja. Delovni prostori so bili v tehniki za tedanje razmere dobri. Tovariško so me sprejeli Mitja Valenčič - Sonc, propagandni referent štaba Kokrškega odreda, vršilec dolžnosti vodje in risar Janko Franzl - Vanjka, risar in ilustrator France Slana, strojepisec Tone Marčan - Borut in kurir Anton Hirš - Tone. Šestega oktobra sem od Vanjka prevzel vodstvo tehnike Kokrškega odreda, ki je morala biti vedno v bližini štaba. V tehniki sem ostal skupno 222 dni, do zadnjega dne dela na tej lokaciji. Nadaljevali smo z začetim delom in to zelo uspešno." Ko sem prebiral pred desetimi leti izdano brošuro o tehniki Kokrškega odreda, sem prebral, da ste izdali zelo kakovostno pesmarico slovenskih ljudskih in partizanskih borbenih pesmi. "Načrtovali smo in izdali 350 izvodov partizanske pesmarice z naslovom Naša SVOBOD pesem. Na 100 straneh je bilo 70 pesmi. Talentirani France Slana je začel risati vinjete in ilustracije za vsako pesem posebej. Vsi smo se zavzeli, da bomo naredili kakovosten izdelek za naše borce. Ker smo bili vsi tiskarji prej v enotah, smo vedeli, da borcem manjkajo besedila pesmi. Kot smo obljubili, smo izdelali 350 izvodov. Štab Kokrškega odreda je določil ključ razdelitve. Vsak, kdor je pesmarico prejel, jo je bil resnično vesel. Spominjam se, da sem 30 izvodov osebno nesel v štab II. in III. bataljona Kokrškega odreda. Bilo je 24. decembra leta 1944 zvečer in jim zaželel srečno in svobodno leto 1945. Intendanti so bili tako navdušeni, da niso vedeli, kako bi se zahvalili. Dali so mi 4 kilograme masti in 5 kilogramov mesa, kar je bilo za tehniko veliko. Zračunali smo na primer, da so samo decembra trije tehniki delali na pesmarici 1196 efektivnih ur ali 14 ur dnevno brez prostih nedelj in praznikov." V tehniki ste natiskali tudi druge brošure in dokumente, na primer ponarejene dokumente, žige, izkaznice in podobno. "Bili smo predvsem vojaška tehnika, zato smo izdelovali tiskovine za enote (številčno stanje, delovni protokoli, popisi moštva), trosilne letake, na primer ob padcu Berlina, radijska poročila, žige za ponarejene legitimacije in druge brušure, ki smo jih razdeljevali tudi civilnemu prebivalstvu.. Izdajali smo tekmovalni vestnik, ki je bil nagrajen. Tiskali smo skeče, besedila političnih predavanj in tudi smešnice na račun okupatorjev in njihovih sodelavcev ter razne pozive. " Kje in kako ste dočakali svobodo? "Delali smo do zadnjega. Devetega maja smo naredili 2500 trosilnih letakov Dan zmage v Evropi. Zadnji izdelek pa je bila brošura Udari - navali, usekaj - ispali o uspešnih sabotažnih akcijah Kokrškega odreda. Ima oznako 89/45, kar pomeni, da smo samo leta 1945 natiskali 89 različnih izdelkov. Šele v soboto, 12. maja, smo se tehniki Mitja Valenčič - Sonc, Tone Marčan - Borut, Marjan Belec -Nande, kurir Milan Regovc in jaz pridružili partizanom, ki so še ostali na tem območju. Z njimi smo odkorakali v srečni Tržič. Aktivisti Tržiča so nam na Slapu izrekli dobrodošlico in ponudili kruh in sol. Tehnika je delala naprej, vendar v Tržiču, v Peharčevi hiši, kar je zanimiv primer, za potrebe nove oblasti. Ta tehnika je bila ena redkih, ki je delovala toliko časa in ni bila odkrita. Delovala je skupno 270 dni, od 18. avgusta leta 1944 dalje." Zapisal novinar Jože Košnjek O N ODU! jjJO t. ŠTEV. 2 s-jseptember 1944 Cena 3orpf mm] ♦ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE NA GORENJSKEM Ivan Jan - Srečko: Nekaj o gorenjskih partizanskih odredih leta 1944 Partizanski odred v vsakem okrožju Po petdesetih letih na kratko o Gorenjskem, Kokrškem, Škofjeloškem, Jeseniško-bohinjskem in Kamniško-zasavskem odredu. Gorenjski odred Ta odred je bil matična in kadrovska enota gorenjskih partizanov. Že spomladi in na poletje 1943, ko je razmeroma naglo narastel na 9 bataljonov, je omogočil ustanovitev Gorenjske - Prešernove brigade. To se je zgodilo 12. julija. Dobro leto kasneje, poleti 1944. leta, ko je bil 27. avgusta ukinjen, pa je dal osnovo za sestavitev Kokrškega (drugega) in Škofjeloškega odreda. 6. junija so končno anglo-ameriške sile vdrle v Normandijo. Hitlerjev rajh se je s tem znašel v velikih kleščah. Tudi okrepljene enote NOV so dosegale vse večje uspehe. Enote 9. korpusa, v katerega sestavo je sodil tudi Gorenjski odred, so na Primorskem osvobajale nova območja, brigade 4. operativne cone pa so poleti osvobodile velik del Zgornje Savinjske doline. Zdaj je ozemlje Slovenije in seveda tudi Gorenjske pridobivalo na pomenu. V teh razmerah je tudi dovolil in po gestapu tudi ustanavljal domobranske postojanke, ki so na nekaterih območjih naglo naraščale. Najbolj v kranjskem, kamniškem in delno v škofjeloškem okrožju. Naraščati pa je začelo tudi število dezerterjev, ki so prehajali k domobrancem. To je bilo nekaj nepričakovanega. Boj gorenjskih odredov in NOG sploh je postajal vse težji. Gorenjski odred je konec avgusta 1944 štel okoli 600 borcev s tremi bataljoni in vrsto različnih ustanov ter delavnic, poskritih po gozdovih, grapah in strminah. Poleg drugega so v zakonspirirani tehniki tiskali tudi lično revijo Gorenjski partizan. Neprestane odredne mobilizacije, pogosti napadi in predvsem izvajanje minerskih akcij na železniškem omrežju ter drugih sabotažnih akcij, je jezilo okupatorjeve vrhove in domobranske posadke, ki so postajale ne le vse številnejše, temveč tudi vse udarnejše, najbolj nevarne pa političnim delavcem na terenu, kurirjem in raznim manjšim partizanskim skupinam. To še posebej, ker so nemški okupatorji sredi avgusta 1944 imeli na Gorenjskem najmanj 4.600 mož in skupno z okoli 400 domobranci 5.000 sovražnikov. Ker se je domobranstvo najbolj razvijalo na levem bregu Save, in to severno in severovzhodno od Kranja, je Gorenjski odred težišče svojega delovanja začel prenašati na ta sektor, kar je bilo pravilno. Najpomembnejši uspeh odreda pa je bil, da je samo v tem letu pridobil 3.375 novincev. Ukinitev Gorenjskega in ustanovitev Kokrškega in Škofjeloškega odreda Pokazalo se je, da je vsem vojaško-političnem dogajanju Gorenjski odred postal preslaboten in hkrati prcokoren, da bi še naprej sam pokrival vso Gorenjsko. Zato se je Glavni štab NOV in POS že 30. julija 1944 odločil za ukinitev in reorganizacijo Gorenjskega odreda. To je trajalo dolge tri mesece. Začelo pa se je s pomembno pokrajinsko konferenco sredi maja na Jelovici, kjer so sodelovali tudi člani CK KPS in voditelji 9. korpusa. Ta politično-vojaška konferenca je bila pomembna tudi zaradi odločitve, da na Gorenjskem ne gre snovati regularnih enot, kot so brigade, temveč, da je treba ostati pri odredih in gverilsko-partizanski taktiki. Okupator je namreč še vedno želel, da bi napadal partizanske enote tedaj, ko bi bile zbrane na enem kraju. Take pa so bile brigade. Tudi zaradi poveljevanja je bilo sklenjeno, da bodo poleg Kamniško-zasavskega poslej na Gorenjskem delovali še trije odredi: Kokrški, Škofjeloški in Jeseniško-bohinj- ski. Prva dva sta bila osnovana iz enot dotedanjega Gorenjskega odreda (KO in Šk. O.), Jeseniško-bohinjski (JBO) pa iz 3. bataljona Prešernove brigade. Kokrški odred Posebnost Kokrškega odreda je v tem, da je bil osnovan dvakrat. Prvič 18. junija 1942 v najhujših dneh okupacije, drugič 27. avgusta 1944. Njegovo operativno območje je bilo ozemlje Karavank oz. ves levi breg Save vse od Rateč do Kamnika. Dasiravno je od ukinjenega Gorenjskega odreda dobil večji del borcev, to je dva bataljona in več ustanov, je bilo v njem le okoli 300 ljudi. Vendar tretjino njih ni bilo oboroženih. Sprva je KO imel le dva bataljona, tretjega pa so ustanovili v začetku oktobra. Odredu je zaradi specifičnega območja pripadla tudi minersko-sabotažna četa. Njegove poglavitne naloge so bile predvsem neprestana mobilizacija, napadanje in razkrajanje domobranskih posadk, vzgoja in utrjevanje svojih enot, ki so bile še mlade, sodelovanje s terenskimi organizacijami OF, izvajanje vojaških in raznih sabotažnih akcij. Posebej pa je bilo važno uničevanje prometnega omrežja in oviranje industrijske proizvodnje ter drugih gospodarskih potencialov, ki so služili okupatorju. Iz tega časa so zelo znane zlasti drzna miniranja gorenjskih železniških prog in mobilizacija, čeravno je bil od poletja 1944 dalje tudi nagel porast gorenjskega domobranstva. Le-to predvsem na vzhodnem predelu odrednega manevrskega prostora s Kranjem, Cerkljami in Domžalami v središču. Porast domobranstva je na tem predelu tako oviral delovanje OF in partizanov, da tega terena ni bilo mogoče nadzorovati. Zato Kokrški odred ni mogel izpolniti vseh nalog. Poleg tega je moral pokrivati obsežen teren, ki je bil poleg tega tudi težko prehoden. Najtežje razmere so bile na območju Krvavškega masiva. Kljub temu je KO v 1944. letu izvedel vrsto uspešnih akcij, vključil v partizane več kot 900 novincev, ki jih je pošiljal predvsem v enote 9. Korpusa, se spopadel z domobranci in policisti, uničil več sto metrov železniških prog in pomagal tudi koroškim partizanom. Konec leta 1944 je KO imel 603 pripadnike. Škofjeloški odred Škofjeloški odred je od Gorenjskega podedoval manj moštva kakor Kokrški. Imel je le nekaj čez 100 borcev, dobil pa je tudi nekaj delavnic in tehniko na Martinj vrhu. Zato je bila ob vseh drugih nalogah, podobnih onim, ki jih je imel KO, najpotrebnejša mobilizacija novincev. Zato je odred vse od začetka do srede septembra 1944 porabil za urejevanje enot. Medtem je minersko-sabotažna četa že minirala oddelke železniške proge na krajih, ki so spadali v odredni GORENJSKI GLAS / 20. stran / Kranj, 19. avgnsta 1994 manevrski prostor. Zaradi potreb in nalog, je odred v nekaj mesecih mobiliziral čez 300 novincev. Nekaj jih je ostalo v odredu, večina pa je bila poslana v 31. devizijo. Velik priliv borcev, tako kot v Kokrškem in pozneje v JBO so predstavljali ubežniki iz nemške vojske. Spisek borcev odreda znaša čez 520 mož. Poleg številnih nemških postojank je bilo na območju odreda tudi 10 domobranskih postojank. Najmočnejša je bila v Škofji Loki. Zato tudi temu odredu ni bilo lahko, saj so domobranci v sodelovanju z gestapom in policijo zelo oteževali odre-dovo delovanje, zlasti pa zadajali udarce med aktivisti na terenu. Zato je bilo občasno sodelovanje odreda z 31. divizijo zelo koristno. Jeseniško-bohinjski odred Tudi Jeseniško-bohinjski je bil na osnovi povelja Glavnega štaba NOV in POS ter nato štaba 9. korpusa z dne 30. avgusta 1944 ustanovljen z namenom, da bi okrepil večjo vojaško dejavnost tudi v tem predelu. Tedaj v trikotniku Bled-Bohinj-Jesenice, razen minerskega voda in grup VOV, ni bilo partizanskih vojaških enot. Ta odred ni bil osnovan iz kakega dela Gorenjskega odreda, kot zmotno mislijo mnogi, temveč iz 3. bataljona Prešernove brigade, ki je bil tedaj v Predjami in je štel okoli 100 borcev. Enota je kot JBO takoj krenila na pot in 7. septembra dosegla osrčje svojega delovanja - Uskovnico. Ze med prihajanjem je odred s propagando prebivalstvu dal vedeti, da je tu spet močnejša partizanska enota. Odred je takoj začel izpolnjevati svojo poglavitno nalogo: mobilizacijo. Pri tem je bil zelo uspešen. Že v nekaj dneh je odred narastel za več kot 100 mož. Sestavili so dva bataljona in do 21. septembra 1944 je odred štel že čez 320, a dosegel je tudi 560 bork in borcev. Največji dotok novincev je prihajal z Jesenic in okolice, kjer je bilo doma še veliko za boj ustreznih moških. Deli odreda so se večkrat približali jeseni-škoblejskemu bazenu, kjer so nanovačili veliko novincev, zato so sestavili še tretji bataljon in potrebne prištabske enote. Kamniško-zasavski odred Tudi ta odred je bil sestavljen dvakrat. Prvič po hudih bojih in v hudi zimi 14. januarja 1943 kot Kamniško-savinjski odred. Le-ta je do poletja 1943 zmogel že nad 500 borcev, razporejenih v 3 bataljone. Ti so bili osnova za ustanovitev Šlandrove brigade, ki so jo osnovali 6. avgusta 1943. Torej le 6 dni pred Prešernovo, kar je dokaz, da so nemško mobilizacijo gorenjski partizani postopoma spreminjali v svojo. Drugič je bila ta enota sestavljena 15. februarja 1944, zdaj kot Kamniško-zasavski odred. Le-ta je mobiliziral veliko fantov, še več pa jih je prepeljal prek Save v 7. korpus na Dolenjsko. In sicer okoli 10.000. Vseskozi pa je spadal v sestavo 4. operativne cone, zato je bolj sodil k štajerskim kot gorenjskim enotam. Leto 1944 je ob razvoju OF za gorenjske odrede tipično velik porast števila borcev in učenja vodilnega kadra, vsako gorenjsko okrožje je dobilo svoj odred, značilne so bile številne in drzne miner-sko-sabotažne akcije, odredi so zdaj delovali naslonjeni na brigade 9. korpusa in 4. operativne cone, v tem letu se je zelo razvijalo nevarno gorcnjskko domobranstvo. Zato je bilo delovanje odredov oteženo. Potrebna je bila vsestranska konspiracija. Beseda kot znoj, kri, meč, upanje Propagandna vojna je bila med poglavitnimi elementi druge svetovne vojne. Osnovni partizanski propagandni nasprotnik na Gorenjskem je bila nacistična propaganda. Najhuje je pritiskala industrija strahu. Bič smrti je tolkel z naznanil o usmrčenih talcih, o pozganih vaseh, o obsojenih in pregnanih. O uničenju vsega, kar je napoti velikemu rajhu. Po drugi plati je Tretji rajh obljubljal Novo Evropo v časopisih, stenčasih, firerjevih tedenskih izrekih itd Vse to \so nosili po hišah, razobešali po naseljih, v obratih in šolah. Podanike so zasipala tudi našteta obvestila o tem, kar je zahtevala država. Osnovni cilj partizanske propagande je bil spodbuditi narodnoosvobodilni boj. Če ilustriramo osnovno poslanstvo partizanske propagande, potem lahko uporabimo misel iz Prve številke Gorenjskega glasa z dne 21. avgusta 1944, ko so v prvi številki zapisali, da Je njegova naloga vplivati tako, da bo Iporenjska "zaživela v tistem ognju in duhu, lz katerega nam vstaja nova domovina, pružena Slovenija v demokratični, federativni Jugoslaviji, v duhu neizprosnega boja Proti fašizmu in vsem njegovim pomagačem". P i- partijsko sektašenje oz. poudarjanje socialnorevolucionarnih ciljev in povezanosti s SZ je bilo v javnem nastopanju odrinjeno na !r°b. Nekajkrat je tudi na Gorenjskem proti tem pojavom ukrepala partizanska cenzura. Do poletja leta 1944 je partizansko gibanje !*a Gorenjskem pretežno dobilo mobilizacijski spopad in si zagotovilo večino rekrutov ter Večinsko podporo prebivalstva. Okupatorjeve ln kvizlinške enote so nadzirale predvsem Pomembnejša središča in prometne poti. postavljeni so bili temelji nove partizanske DrŽave: vseobsegajoča politika, vojska, polici-Ja- In seveda močan propagandni aparat. V ?lužbi upora in narodno/družbene revolucije |e bila tako puška kot vse oblike pripovedi in spovedi. Propagandna vojna je bila silovita. Cilj obeh strani je bilo uničiti sovražno propagando in preprečiti njeno širjenje. Npr. nacisti so kaznovali poslušanje tujih radijskih postaj, Partizani njim nasprotne govorice. Nacisti so *aPirali, pošiljali v taborišča in streljali, ^rtizani so opozarjali, kaznovali z zaplem-°ami in smrtnimi kaznimi. Predvsem prvi dve leti vojne pa je bilo Pfecej drugače kot leta 1944. V propagandni °°j so se gorenjski uporniki spustili tako irekoč goli in bosi. Leta 1941 je po zapletenih Poteh prišlo nekaj gradiva iz Ljubljanske Province, nekaj so ga izdelali v priročnih ^zmnoževalnicah, ki so bile skrite po domovih od Kamnika do Jesenic. Opravili so nekaj odmevnih propagandnih akcij. Okupator je stopnjeval kazni zanje. Tako so bili blejski mladinci za napisno akcijo poleti 1941 samo zaprti za nekaj časa, jeseniške skojevce pa za podobno akcijo konec leta 1941 postrelili. Razumljivo je, da so bili v času največjega okupatorjevega nasilja leta 1942 partizanski nastopi le redki. Bolj enakopravno se je partizansko gibanje spustilo v propagandni spopad z letom 1943, ko so se okrepile partizanske enote in je mreža političnih delavcev začela prepredati Gorenjsko. Že v letu 1943, posebej pa v letu 1944, je na Gorenjskem delovalo na desetine partizanskih proizvodnih točk, kjer s prepisovali, razmnoževali in tudi tiskali najrazličnejše tiskovine. Zemljevid kaže več deset t. i. tehnik in sedem tiskarn. Prednjačilo je Kamniško okrožje. Na vrhu razvoja je bilo to prava tiskarska industrija. Razmnožili so na stotine naslovov v več milijonih izvodov. Npr. tiskarna Donas je od avgusta do konca leta 1944 natisnila 47 tiskov na 162 straneh v nakladi 150.900 izvodov. Leta 1945 je imela dobro urejeno tiskarno, kvalificirano osebje (tiskar, strojnik, vodja ekspedita, strojnik, grafik, radiotelegrafist, izdelovalec žigov, radiposlušalnica itd.) ter svojo električno centralo. Partija si je kot voditeljica partizanskega gibanja tako kot politiko, vojsko in policijo povsem podredila tudi propagando in zato se govori predvsem o partijskih tehnikah. Delovale so pri političnih vodstvih (rajonskih oz. okrajnih in pri okrožnih ter pokrajinskem), nekatere pa tudi na nižjih ravneh organiziranja (npr. skojevska tehnika v Lescah je razmnožila Leninovo Žensko vprašanje). Tudi v vojaških enotah so od razmnoževanja na pisalnem stroju prišli do svojh tehnik. Npr. v Gorenjskem odredu so imeli žepne časopise po bataljonih in samostojnih vodih, vrsto gradiv pa so natisnili v svojih tehnikah A in B. Osnovna gradiva so bila propagandna in informativna. Dnevno so pripravljali trosilne listke, letake, lepake, plakate, radijska poročila, stenčase. Izhajala so najrazličnejša glasila. Ponatiskovali so centralne izdaje Slovenskega poročevalca, Mladine, Naše žene, Kmečkega glasu. Obenem pa je partizanski tisk imel močno gorenjsko obeležje. Izhajala so pokrajinska glasila Gorenjski glas, Gorenjska mladina, Slovenke pod Karavankami, Gorenjski pionir, Jeseniški kovinar. (Po)natisnili so tudi številne brošure: Kdo je in kaj hoče OF, Tri razdobja v razvoju delavskega gibanja, O drugi fronti, Narodnoosvobodilni odbori in partija, Klevete in dejstva, Zgodovina VKP(b) itd. Razmnožili so nekaj šolskih priročnikov, npr. Začasni učni načrt, Praktično delo v šoli, Navodila za pouk računstva, Slovenski pravopis. Izšlo je nekaj pesmi, predvsem je omembe vredna Prešernova Zdravljica, ki sodi med najkvalitetnejše partizanske tiske. (Po)natiskovali so mnoge politične okrožnice, pozive in grožnje, napovedi itd. Veliko dela je bilo z razmnoževanjem oblastnih deklaracij in proklamacij, z obrazci in dokumenti z za že leta 1943, posebej pa leta 1944 nesluteno razbohoteno administriranje in birokratiziranje. V večini primerov je šlo za ponatise dokumentov centralnih organov partizanskega gibanja, razvila pa se je tudi lokalna pismenost. Pisanje dopisov v partizansko časopisje je bila tako izpovedna nuja kot aktivistična naloga. Arhivi hranijo dokumente, ki dokazujejo, da je partizansko gibanje spodbudilo množično pisno izražanje mnogih ljudi, ki jih sicer najverjetneje ne bi nikoli srečali med pišočimi. Osnovna oblika pismenosti so bila našteta poročila. Pisali pa so še tako politične in vojaške spise kot agitke in razne oblike literarčenja in nekaj kvalitetne poezije - omenimo Miha Klinarja, Borisa Globočnika, Toneta Pipana. Ohranjena so tudi humorna in satirična besedila ter podobe, ki so dragoceno pričevanje o luči smeha, ki je svetila v črnih časih. Z risbo, govorjenim nastopom, petjem in glasbo je pisana beseda tvorila silovito orkestriranje, ki je preglasilo nacistično in kvizlinško agitacijo in ju prekosilo tako po množičnosti kot po ustvarjalni moči. Da je bilo vse to, kar smo našteli zgoraj, mogoče, je bilo potrebno graditi vse na novo. Za vsako tehniko ali tiskarno je bilo treba zagotoviti varen skrit prostor, pa najsi je bil v naseljenih krajih ah pa je bilo treba zgraditi zemljanko ali barako v skritih kotičkih na prostem. Mnoge je bilo treba večkrat preseliti. Vsako postojanko je bilo treba oskrbeti s stroji in opremo. Da so lahko delovale, so jim zagotavljali vse potrebno tako sodelavci partizanskega gibanja kot politični organizatorji in vojaške enote. Za zbiranje t. i. tehničnega materiala so bili zadolženi tehnični intendanti pri političnih organizacijah. Sodelavci partizanskega gibanja so nosili papir, matrice, barve in ostalo od vsepovsod, tudi s Koroške. Nekateri posamezniki so zagotavljali velike količine. Precej pisalnih strojev in ostalega so partizani zaplenili v občinskih uradih in v podjetjih. Nekaj strojev so partizani izdelali sami, predvsem Edo Bregar-Don. Prav tako razvejana kot oskrbovalna je bila kolportažna mreža. Kurirji so raznosili tiske do političnih in vojaških vodstev, ti pa so jih delili naprej. Sodelavci partizanskega gibanja pa tudi partizani sami so opravljali številne trosilne, lepilne in napisne akcije, razširjali so t. i. literaturo po domovih, nekaj pa so jo razposlali tudi po pošti. Mnoge tovrstne akcije so bile drzne in domiselne. Če upoštevamo zbiralce papirja, barv, pisalnih strojev in drugega, tiskarje, kurirje, raznašalce natisnjenega, potem je partizanski tisk oskrbovalo in razširjalo na tisoče ljudi. Ta mogočna propagandna mreža je po vojni predstavljala enega od temeljev, na katerem se je ohranjala partijska oblast. To pa je že zgodba, ki je aktualna še dandanašnji dan. JUBILEJNE PRIREDITVE GORENJSKA 1944 PETEK, 19. 8. 1994 - »zid spominske številke ob 50-letnici ustanovitve "Gorenjskega glasa" ponedeljek, s. 9.1994 ob 18. uri V GALERIJI NA GRADU V ŠKOFJI LOKI -slavnostna predstavitev ponatisa partizanske izdaje Prešernove Mravljice iz leta 1944 in otvoritev spominske likovne razstave nekdanjih udeležencev NOB PETEK. 9. 9. 1994, OB 17. URI v PREŠERNOVI ROJSTNI HIŠI V VRBI ' Jubilejna prireditev ob 150-letnici nastanka Zdravljice SOBOTA, 10. 9. 1994, ob 9. URI ^PREDDVERJU OSNOVNE ŠOLE FRANC *'NZGAR V LESCAH ■otvoritev razstave partizanskega tiska g« /7. URI V TURISTIČNEM KAMPU SOBEC PRI BLEDU " sPominsko ljudsko zborovanje "Gorenjska 1944" £etrtek 15 9 1994^ ob 18 URI SALONU HOTELA SLON V LJUBLJANI ' Predstavitev ponatisa Prešernove Zdravljice ČETRTEK, 22. 9. 1994, ob 11. URI 'Odkritje spominske plošče na domačiji Podgrivar v Davči, blizu Katere je delovala partizanska tiskarna Trilof SEPTEMBER 1994 V KNJIŽNICI IVANA TAVČARJA V ŠKOFJI LOKI 'Predstavitev monografije dr. Emila Cesarja o Bogu Flandru -Asovem Joži SOBOTA, 22. 10. 1994, OB 18. URI ŽtREHERUI ZADRUŽNEGA DOMA V ^otvoritev razstave o šolstvu na Gorenjskem narodnoosvobodilnem boju SPOMINSKO LJUDSKO ZBOROVANJE "GORENJSKA 1944" V TURISTIČNEM KAMPU ŠOBEC V SOBOTO,10. 09. 1994, OB 11. URI SLAVNOSTNI GOVORNIK PROFESOR DR. MATJAŽ KMECL SODELUJEJO: AKADEMSKI PEVSKI ZBOR FRANCE PREŠEREN IZ KRANJA PIHALNI ORKESTER IZ GORIJ VOKALNI OKTET LIP Z BLEDA ČLANI DRAME SNG: MILENA ZUPANČIČ, POLDE BIBIČ, ANDREJ KURENT PO ZBOROVANJU BO TOVARIŠKO SREČANJE S PROSTO ZABAVO IGRAL BO VO-KALNO-INSTRUMENTALNI ANSAMBEL GORENJSKI MUZIKANTJE POD SKUPNIM GESLOM GORENJSKA 1944 SE SPOMINJAMO DOGODKOV PRED SO-LETI - februar - marec: začetek partizanskega šolstva na Gorenjskem - 12. - 13. aprila: pokrajinska konferenca Zveze slovenske mladine v Davči in izvolitev njenega vodstva - 13. ■ 15. maja: zbor aktivistov OF Gorenjske in izvolitev pokrajinskega odbora OF ■ 15. maja: pokrajinska konferenca delavske enotnosti in izvolitev pokrajinskega odbora DE - junij - julij: formiranje zalednih vojaških oblasti (vojaškega področja in krajevnih poveljstev) - avgust - september: oblikovanje partizanskih odredov - Kokrškega, Škofjeloškega in Jeseniško-Bohinjskega - avgust: razmah partizanskega tiska, ustanovitev časopisa "Gorenjski glas" in "Jeseniški kovinar" - september: množičen vstop Gorenjcev v partizansko vojsko, volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore na osvobojenem ozemlju in razmah partizanskega šolstva - december: natis bibliografske jubilejne izdaje Prešernove Zdravljice v partizanski tiskarni Trilof v Davči ob 100-letnici njenega nastanka Odprte strani (KMMJMEEGLAS Leto XLVTJ - št. 65 - CENA 80 SIT Kranj, 21. avgusta 1994 Gorenjski glas 1900 - 1944 - 1947 - 1994 Petdeset let pozneje Minuli petek je bil Gorenjski glas natisnjen v 57.330 izvodih, povprečno vsak torek in petek izhaja v 25.370 izvodih v obsegu najmanj 24 strani, redno ga bere 93.000 bralk in bralcev v starosti od 10 do 75 let... Ko s to prilogo obeležujemo 50. rojstni dan Gorenjskega glasa, je potrebno na kratko preleteti njegovo zgodovino še za nekaj desetletij nazaj - obenem pa njegov sedanji trenutek in prihodnost. Gorenjska ima namreč več kot devetde-setletno tradicijo izdajanja svojega pokrajinskega časopisa, kajti že 13. januarja 1900 je izšla prva številka Gorenjca, političnega in gospodarskega lista, ki je zatem izhajal kot tednik vsako soboto do marca 1916. Na tega prvega predhodnika današnjega Gorenjskega glasa spominja, med drugim, tudi to, da se marsikje po Gorenjskem za Gorenjski glas še vedno uporablja ime "Gorenjec". Le-ta v letih med 1916 in 1933 ni izhajal, med bralci se je pojavil spet februarja 1934 in kot "tednik za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto" izhajal do 5. aprila 1941. O tem, kako so pred petdesetimi leti uspeli natisniti in dostaviti bralcem Gorenjski glas, je napisano v tej prilogi. Leta 1947 je začel izhajati gorenjski časopis Naše delo, 1. oktobra 1948 pa prva številka Gorenjskega glasa, ki je bil do leta 1955 tednik, zatem štiri leta poltednik (kot sedaj), pa pet let celo trikrat tedensko (1960 - 1964), nato pa ponovno kot poltednik. Kar nekaj tisoč Gorenjk in Gorenjcev ta del zgodovine Gorenjskega glasa dobro poznate, kajti ta časopis je Vaš družinski prijatelj že dobra štiri desetletja. Vsa ta leta prihaja na Vaš naslov; nekako nekaj manjka, Če ga ni v hišnem nabiralniku. Seveda se je število naročnikov Gorenjskega glasa z leti povečevalo, začetne številke so danes dvajsetkrat večje. V skoraj petdesetih letih rednega izhajanja se je format časopisa sicer spreminjal, ravno tako tiskarske tehnike - vseskozi pa se je obseg časopisa postopno povečeval, s tem pa možnost, da časopis dobro spremlja dogajanje po Gorenjskem. Pred tremi desetletji je gorenjski medijski prostor, poleg časopisa Gorenjski glas, postopno začela dopolnjevati mreža lokalnih radijskih postaj, poleg njih pa nastajajo tudi lokalne televizijske postaje. Razvoj elektronike je pač hiter, nekdaj robustne in drage aparature so postale dostopne in cenejše, zato sta radijski in televizijski sprejemnik dandanes nepogrešljiva v vsakem gospodinjstvu in skupaj s časopisom (tiskanim medijem) zapolnjujeta človekovo potrebo po informiranosti. Gorenjski glas 1994 Letos bo Časopisno podjetje Gorenjski glas, ki je od predhodnikov prevzelo ustanoviteljstvo in izdajateljstvo polted-nika Gorenjski glas, izdalo 102 številki časopisa, v obsegu najmanj 24 časopisnih strani na številko. V prvih sedmih mesecih je časopis izhajal v povprečni nakladi 25.370 izvodov, poleg tega pa je zaradi občasnih naročniških akcij bilo natisnjenih še nekaj tisoč dodatnih izvodov, ki jih je PTT podjetje PE PTT Kranj dostavilo v vsa gospodinjstva na območju določenih pošt. Minuli petek, 12. avgusta, so Gorenjski glas prejela vsa gorenjska gospodinjstva, zato je bilo natisnjenih 57.330 izvodov. Še dva svojevrstna rekorda beleži Gorenjski glas prav v letošnjem letu: v mesecu maju sta izšli številki v obsegu 60 strani (s prilogo Slovenske počitnice) in 56 strani (pred referendumom o novih občinah). Obenem se je v zadnjih treh letih število zaposlenih v Časopisnem podjetju Gorenjski glas zmanjšalo za dobro petino. Izdelovanje časopisa v ČP Gorenjski glas je računalniško podprto. Vsak novinar v uredništvu (11) ima ustrezno opremljeno delovno mesto z osebnim računalnikom tako v uredništvu na Zoisovi 1 v Kranju kot tudi doma. Računalniki v uredništvu (novinarski, lektorski, uredniški, itd.) so povezani v mrežo, v katero je vključeno tudi podjetje Media Art Kranj, ki za Gorenjski glas opravlja storitev grafične priprave (elektronski prelom,montaža). Tudi črno-bele fotografije v podjetju izdelujemo sami v lastnem fotolabora-toriju, z repro postopkom ali skeniran-jem pa jih vključujemo v montaže. Rotacijski tisk časopisa Gorenjski glas opravlja podjetje Delo TČR - Tisk časopisov in revij Ljubljana, naslavljanje naročniških izvodov in ekspediti-ranje pa opravljamo sami v ČP Gorenjski glas. Konec lanskega leta smo vse poslovne funkcije Časopisnega podjetja Gorenjski glas združili na eni lokaciji, v poslovni stavbi na Zoisovi 1 (prej Moše Pijadeja 1). V stavbi uporabljamo poldrugo nadstropje za potrebe uredništva, marketinga in ostalih služb, del avle za maloooglasno službo in manjši prostor v kleti za ekspedit. Iz Mediane 94 Inštitut za raziskovanje medijev Ljubljana je v letošnji raziskavi branosti, gledanosti in poslušanosti slovenskih javnih glasil (medijev) "Mediana 94" analiziral tudi Gorenjski glas. Uvrščen je v kategorijo regionalnih časopisov -poleg Gorenjskega glasa izhaja v Sloveniji še 6 pokrajincev. Po opravljeni anketi v sklopu Mediane 94 je ugotovljeno, da Gorenjski glas bere 93.000 bralk in bralcev (v starosti med 10 in 75 let) oziroma 83.000 bralk in bralcev (v starosti od 18 do 75 let). Po ugotovitvah Mediane Gorenjski glas bere malenkost več moških kot žensk - glede na starost bralk in bralcev pa izstopa branost v starostnih skupinah 25 - 29 let, 40 - 49 let in 50 - 59 let. Večina bralk in bralcev (in seveda naročnic oz. naročnikov) Gorenjskega glasa je z območja ožje Gorenjske - petih (sedanjih) občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Precej izvodov Gorenjskega glasa pa pismonoše vsak torek in petek raznosijo tudi v poštnih okoliših Smlednik, Medvode, Vodice, Kamnik, Mengeš, torej po širši Gorenjski. LESTVICA 5 + 5 Tuji del: 1. ALL4 ONE: I swear 2. WET WET WET: Love is aH around 3. BIG MOUNTAIN: Baby i love vour way 4. D. J. BOBO: Everybody 5. PRINCE ITAL JOE & MARKY MARK: Unite Predlog: LAURA PAUSINI: Strani amori Domači del: 1. ANJA RUPEL: Lep je dan 2. MAJDA ARH: Oprosti mi 3. FARAONI: Mi ljudje smo kot morje 4. AGROPOP: Kje si nocoj 5. SANJA MLINAR: Sončno dekle Predlog: METULJ: Hej punca Živio! Veliko dobre glasbe smo poslušali v sredo, kar pove že sam pogled na lestvico 5 + 5, ki jo oblikujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Žiri. Poklepetali pa smo tudi s skupino Spin - Matijem Krajnikom, ki bodo danes uživaina koncertu Pink Floydov na Dunaju, sicer pa se Spinom odpira pot tudi na zahod. Poklicali pa smo tudi Aleša Klinarja - Agropop, ki je potrdil, da je njihova Šerbi še naprej "ledig in frej". V oddaji smo izžrebali tudi tri, ki jih nagrajuje Založba Amadeus iz Ljubljane. Ti pa so: Lidija Jarc, Vrtna ulica 18, 69250 Gornja Radgona, Vida Bobnar, Vasca 12. 64207 Cerklje, in Boštjan Dolinar, Brekovice 13, 64226 Žiri. Čestitke vsem. Čestitke pa glasbeno uredništvo Radia Žiri pošilja tudi naj časopisu Gorenjskemu glasu, ki praznuje pomemben jubilej. Vse najboljše torej in še naprej na dobro sodelovanje. Slišimo se čez 14 dni na frekvencah 89,8 91,2 in 96,4 MhZ. Pozdrav od vaše Saše Pivk. Domači predlog KUPON Tuji predlog Ob klepetu s Naslov Kupončke pošjlite (na dopisnici) na RADIO ŽIRI, 64225 ŽIRI. A Agromehanika *4001 KRANJ- Hrastje 52/a p.p. 111, tel.: 064/324-033,324-034, telex: 37744, fax: 386413 TRAKTORJI IZ LASTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA TRAKTORJI AGT 830 NRM€NJ€NI ZR D€LO Nfl STRMIH T€R€NIH, V GOZDARSTVU, POU€D€lSTVU, SRDJRRSTVU IN VINOGRADNIŠTVU. PROMOCIJSKE CENE IN MOŽNOST KREDITA PQS€B€J VRS OPOZRRJRMO NR MOŽNOST pftODRJ€ VRŠ6GR STROJR STRRO ZR NOVO. OCCNC IN INFORMACIJC V BIAGOVNCM CCNTRU HRAST J € OD 7. DO 9. URC, POZNCJC PA Nfl GORCNJSKCM SCJMU. TOREK, 23. AVGUSTA SMEH DELA DOBRO KRI -PESEM VAS REŠI VSEH SKRBI Še vedno je poletje, čeprav ne več tako pasje in mi vam pripravljamo še eno vedro poletno oddajo Glasba je življenje s podnaslovom Smeh dela dobro kri, pesem vas reši vseh skrbi! V jutrišnji oddaji ob 13. uri na 96 MHz Radia Triglav se bosta torej prepletala glasba in humor, seveda pa ne bomo pozabili žrebati med vsemi sodelujočimi v nagradni igri ob 130-lemici pivovarne Union. Prejšnji teden smo nagrade izžrebali takole: Marija Novak z Vrhnike ter Roman Kosmačin iz Medvod bosta po pošti prejela po dve majici, uro pa bo ta teden poštar prinesel Mariji Venišnik iz Velenja. Čestitamo! Še dva tedna nas ločita od finalnega žrebanja, ko se bo nagrajenec lahko odpeljal z gorskim kolesom. Pišite nam! V rubriki Petrolov pouk pametnega prometa pa se naš strokovnjak za prometna vprašanja nenehno trudi in odgovarja na raznorazna prometno-problematična vprašanja. Gospa B. L. R. sprašuje: - Moja hčerka zelo rada stopa. Zelo se boji, da se ji ne bi kaj zgodilo in bi se lepega dne znašla na oddelku v bolnišnici. Je moja bojazen upravičena? Saj veste, kakšni so danes šoferji. Strokovnjak odgovarja: - Vaša bojazen je upravičena, vprašanje pa zelo pomanjkljivo. Ne vemo, za kateri oddelek bolnišnice sprašujete: za kirurgičnega ali za porodniškega? Na slišanje jutri, v soboto, 20. avgusta, v oddaji Glasba je življenje, na vaši radijski postaji Radio Triglav Jesenice! (GL + ^ ^ ŠKODA Volksvvagen Group Trgovsko podjetje KAMM, d.o.o. Zgornje Bitnje 108 A, 64209 Žabnica sprejema v delovno razmerje 1. KOMERCIALISTA 2. DVA PRIPRAVNIKA Od kandidatov pričakujemo pod 1.: - srednješolska, strojna, ekonomska ali komercialna šola - izpit delovnih izkušenj - 3-mesečno poskusno delo - aktivno znanje tujega jezika (nemščina) pod 2.: - strojna, ekonomska ali komercialna višja šola - aktivno znanje tujega jezika (nemščina) - izpit B kategorije - 3-mesečno poskusno delo (možnost zaposlitve) Pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi pošljite: KAMM, d.o.o., Zgornje Bitnje 108 A, 64209 Žabnica. Informacije: tel. 311-302, 311-303, 312-188 Woodstock po Woodstocku Viva ročk 'n' roll Hja... Kaj je ostalo od legendarnega VVoodstocka izpred petindvajsetih let, kaj je ostalo od največjega sex, drugs & rock'n'roll zleta v zgodovini, ko je pol milijonska množica ljudi za tri dni "okupirala" velik travnik, da bi doživela ročk velikane tistega časa (najbrž so manjkali le The Beatles, The Rolling Stones in The Doors). Je od leta 1969 minilo več kot petindvajset let? Torej, pretekli vikend se je dogodil NVoodstock '94, sicer ne Ljubljanska 1 na taistem travniku, v taistem kraju kot VVoodstock '69 (vsekakor pa v spomin le-temu), ampak v podobni podeželski vasici Saugerties, nekje severno od New Yorka. Za ničlo manjše število ljubiteljev glasbe, generacijsko nedefiniranih, od hipijev iz šestdesetih let do njihovih otrok, sodobnih MTV - Kids, je lahko "použi-lo" nostalgijo ročk starcev, kot so Joe Cocker, Crosbv, Stills & Nash... na eni in neizmerno energijo sodobnih rockerskih jezdecev, kot so Aerosmith, Metallica, Red Hot Chili Pep-pers... na drugi strani. Od ideje uporništva proti obstoječemu sistemu, proti takratnim vrednotam skomercializiranega zahoda, ki je tistega "daljnega" avgusta v Woodstocku združevala množice otrok cvetja, je od tega, v rocku kultnega imena, danes ostala zgolj blagovna znamka. Vrat kitare in ptič na njem. Zavzemanje za svobodno ljubezen, kar se je na koncertu leta '69 med drugim odražalo z vsesplošno goloto in javnim kopuliranjem, je danes preraslo v spolno samozadostnost preko računalnika, opojnost trave, hašiša in LSD-ja, ki so množico dvigali v stanje nadze-meljske blaženosti, je zamenjala smrtonosna odvisnost od heroina in kokaina, ameriški "way of life" se je razširil na ostali svet, mir ... A vendar, nekaj se v petindvajsetih letih ni spremenilo. Ostala nam je namreč ljubezen do glasbe, do rock'n'rolla. In dež seveda. • Igor K. 10.40 Zgodbe iz školjke 11.10 Zlati čeveljčki, otroška oddaja 11.30 TV Avtomagazin 12.00 Filmska magija, dokumentarna serija 12.25 Mladi slovenski baletni plesalci se predstavljajo 13.00 Poročila 14.25 Sobotna noč 16.05 Alpe-Donava-Jadran 16.35 Športni pregled 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Vrtiljak, mehiška nadaljevanka 18.45 Iz življenja zAivljenje 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Portret Mete Hočevar 21.00 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 21.50 Svet poroča 22.30 TV dnevnik 22.45 Sova: Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka 23.20 Dokazi, ameriška nanizanka 0.10 Videostrani 13.00 Euronews 17.00 32. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, posnetek iz Gornje Radgone 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV Dnevnik 20.05 Tusitala, angleško-avstralska nadaljevanka 20.55 Radgonski sejem, reportaža 21.05 Pro et contra 21.55 Videošpon 22.55 SP v kolesarstvu, posnetek iz Capo Orlanda 23.40Nogometna tekma za pokal UEFA 1.10 Videostrani 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 1215 Divja vrtnica 12.40 Monofon 13.10 Orlova dežela, dokumentarna serija 14.05 2.4 otroka, nadaljevanka 14.30 Severna obzorja, ponovitev 15.20 Modra strela, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Papež Ivan Pavel II, dokumentarna oddaja 20.45 V velikem planu 22.15 Poročila 22.25 Akustikoteka 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja 15.05 TV koledar 15.15 Vrnitev v Paradiž, ponovitev avstralske nadaljevanke 16.00 Tenis 18.20 Konji 19.30 TV dnevnik 20.15 V večnem hladu, humoristična nanizanka 20.45 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.30 Neznani delfini, dokumentarna serija 2220 Vrnitev Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Popspot 14.45 CTM 16.30 Soot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.50 Brlog, španska nadaljevanka 17.20 Navdušenje, ameriški film 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Počitnice gospoda Hulota, francoski film 22.40 Dan pojutrišnjem, dokumentarna serija 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.50 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Cas v sliki 9.05 Zlata dekleta, ponovitev 9.30 Kdor se smeje, zmaga 10.15 Charlie Muffin, ameriški glasbeni film 13.10 Revolveraši iz Časa Grande, ameriško-španski vestem 14.30 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Mravlje -velesila v naravi 21.07 Pogledi od strani 21.20 Tohuvvabohu 21.50 Ambo terno 22.00 Zlati fant, nemški film 23.45 Čas v sliki 23.45 Grenka pot, ameriški film 1.10 Majhne žrtve 240 Poročila/Tisoč mojstrovin 8.00 vremensKa panorama 8.55 Otroški program 11.10 Vremenska panorama 1250 1000 mojstrovin 13.00 Neznani cilji 13.50 Heidi in Erna 14.15 Doktor Trapper John 15.00 Jupitrova ljubljenka, ameriški glasbeni film 16.40 EP v kolesarstvu 16.35 Izlet v včerajšnje dni 17.30 Orientacija, verska oddaja 18.00 Zlata dekleta 18.30 Tista stvar je, kviz; Novo v kinu, filmi in njihove zvezde 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Rešeni angel, komedija 21.05 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 Twin Peaks 0.45 Zakon v LA 1.35 Poročila/1000 mojstrovin 19.00 Otroški igrani program 20.00 Mačja razstava v Železnikih - 2. del vsak dan - VIDEO STRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21. 00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELETU 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.30 Popoldne z Miss Slovenije 21.10 Slovenski šopek: Shirlie Roden in John Christian na Šmarjetni gori, 9. 8. 1994 22.00 Film: Kili point 23.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 18.00 Gorenjska danes, utri 19.30 do 24.00 Večerni program CELOVEC Hondll 8ahnhofstr20 Uei.0043-463-511566 PISARNIŠKA TEHNIKA lElf KOMUNIKACIJC vaSa sipo« ovn* tbcovina Z OSKNIM SVI TOVANJIM tU S I O V I S O t-A 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Glasba in zabava 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnica 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Varnos Triglavom 17.00 Novice 17.30 Za ljubitelje narodnoza bavne glasbe 18.00 Aktual-tema 19.00 Odpoved programa Oddajamo vsak dan od 16. c 19. ure, ob nedeljah od 10. dt 15.30 ure, na UKV stereo 88, in 95 MHz ter srednjem vai 1584 KHz. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste 7.00 Včeraj na tujem, včera; doma 7.15 Halo, porodnišnice 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegr?: 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 1200 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, TOREK CENTER amer. kom. NORI DETEKTIV ob 18. in 20. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA meh. erot. drama KOT VODA ZA ČOKOLADO ob 20.30 uri GORENJSKI GLAS • 24. STRAN Petek, 19. avgusta 1994 NAGRADNA KRIŽANKA MOBITEL PE KRANJ Biti nenehno povezan s svetom je prijeten občutek, je občutek varnosti in udobja. To je hkrati tudi zahteva komuniciranja današnjega in jutrišnjega dne. Takoj in v celoti vam izpolni MOBITEL Poslovna enota KRANJ. Do nedelje, 21. avgusta, so svojo dejavnost preselili na GORENJSKI SEJEM na razstavni prostor v večnamenski dvorani, po sejmu pa bodo spet na voljo v poslovnih prostorih na Koroški cesti 27 v bivši Bežkovi vili, tel. 064/222-616. Za današnjo križanko prispevajo naslednje nagrade: 1. moška ura MOBITEL 2. ženska ura MOBITEL 3. -12. majice MOBITEL mobitel Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo in ga vpisanega na kuponu dostavite ali pošljete na MOBITEL PE Kranj, Koroška cesta 27 do četrtka, 25. avgusta 1994, do 8. ure, ko bo tam javno žrebanje. Za lažje reševanje križanke navajamo vseh 6 slikovnih gesel: FORTE, MAXON, CLASS, DELTA, WAN-DERER, CARR YPHONE. Želimo vam veliko sreče! Prva nagrada v Cerklje Za veliko nagradno križanko Gorenjskega sejma smo dobili 1.764 po večini (z redkimi izjemami) pravilnih rešitev. Nagradno geslo je bilo: GORENJSKI SEJEM PRVI SLOVENSKI SEJEM PO VOJNI. Žreb Je nagrade namenil: 1. Janez Žleblr, Dvorje 12, Cerklje (srebrnik PPC Gorenjski sejem); 2. Miro Frelih, Beleharjeva 39, Šenčur (veliki dežnik Gorenjskega sejma); 3. Ema Lebar, Stražiška 21, Kranj (družinska vstopnica za sejem); 4. Marija Nagy, Gogalova 6, Kranj (družinska vstopnica za sejem); 5. Miio Lavrič, Gorenjska c. 15, Naklo (družinska vstopnica za sejem); 6. Jure Razlnger, Orehovlje 36, Kranj (družinska vstopnica za sejem); 7. Jakob Langus, Črnivec 6, Brezje (družinska vstopnica za sejem); 8. Milena Hribar, Drulovka 37, Kranj (nagrada Gorenjskega glasa); 9. Lojzka Benedik, Stara Loka 94, Škoffa Loka (nagrada Gorenjskega glasa); 10. Franc Slanic, Groharjevo naselje 2, Skofja Loka (nagrada Gorenjskega glasa); 11. Marija Umbreht, Ul. Draga Brezarja S, Kranj (nagrada Gorenjskega glasa); 12. Joži Katrašnlk, Zoisova 9, Kranj (nagrada Gorenjskega glasa). Nagrade dobite v malooglasnl službi Gorenjskega glasa Zoisova 1 v Kranju. PRITOK RUDOLF JEZERA KOPJE ZA BIK0B0RBO FRANCOIS MANSART •25» # 5£ a OSLOMBA JADRANSKI OTOK <4f AFRIŠKI KOPITAR IGRA S KARTAMI SLIKARSKA SMER OLUŠČENA ŽITNA ZRNA POKR V ARABIJI NAJD REKA PIRENEJ POLOTOKA Z MORJEM OBDANO KOPNO VODNA ŽIVAL RASTLINSKA UŠ 15 AMER LEŠNIK! 30TR0ŠNJA POUDAREK 30 OBER EVR OTOČNA DRŽAVA IME DVEH DRŽAV V AMERIKI (S IN J) CANKARJEV DOM KIRURŠKI NOŽ NOSILNI STEBER V OBLIKI ŽENSKE POVRŠ MERA LESENO PIHALO PREDST MOŠKEGA SAMOST ČAROVNIK C00PER-FIELD ZMIKAVT MANJŠE DREVO S TRDIM LESOM 10 SOCIALIST KARL TROPSKI VETROVI 20 VRSTA PAPIGE 23 ULIČNO GLASBILO ODSTOTEK UDELEŽ SINJSKE ALKE 28 17 27 25 NAUK 0 BITJU PARJENJE SRNJADI FILMSKA ZVEZDA 35 22 KAJNOV BRAT ZAŽIGAL NA ZMES ZA BOMBE tfJLKANSKC ŽRELO PLAČILNO SREDSTVO 32 SL KIPAR FRANCE TVORNIK SODOBNI PISATELJ HEINZ G ALBERT EINSTEIN FRANCOSKI PLEMIČ JAKOB ALJAŽ AM. EKON KENNETH (NOB. N.) VOLOVSKA ANTILOPA RAČUNALNI ŠKA MAGN POLNILNA ENOTA SLOV LETOVIŠČE BRANE OBLAK IZTREBLJ PTIČ VELIKAN OČE IGRALKA GARDNER DVOJICA LIT. JUNAK MARTIN VRSTA SIRA AM PEVEC BILLY AVSTR POROČ AGENCIJA GRŠKA ČRKA 16 KOSTARI-ŠKI POLIT OSCAR 19 37 PAPEŽEVA KRONA PLASTIČNA TALNA OBLOGA 13 36 AFR. VOD. NELSON ZMRZNJEN SNEG KAMNINA IZ AVALE KRINKA SODOBNIK KELTOV 26 DEL OBRAZA RIMSKI HIŠNI BOG DELAVSKA ENOTNOST SL PIS. JOSIP ZAČETNIK ARIANIZMA NADLEŽNA ŽUŽELKA OŽINA NA MALAKI ŽENSKA KIJE VAROVANA 14 LOJNA BULA MITOL LETALEC 21 PRIPOV PESMI 34 BOGASTVO GOZDOV TOLST TREBUH KOV SPOJ VZDEVEK RADKA POLIČA ŠP SLIKAR FRANCI-SCODE NEKD IME ZAHERA-KUON ŽENSKO IME NICK DAVIŠ AMER KOPITAR OBŽALOVANJE JAPONSKO MESTO PODROČJE DEKANA ARABSKI NAJEMNI VOJAK VISOK GORSKI VRH OLIVER MLAKAR 2T VRTEČI SEDEL STROJA SLOV FILOZOF SHOLASTIK MATUA ALUMINU IKRAVEC 11 33 VZKLIK NA BIKOBORBI NEKD TOVARNA V SARAJEVU 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 27 NEKD ATENSKA ŠOLA 12 H20 ARABSKI ČAJ MORSKI SESALEC SL. KIPAR BORIS 31 MIHAJL IVANOV ODKLON OD SPLOŠNEGA PRAVILA 24 RL0KOST SESTAVIL F KALAN POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Podvigi ameriških Slovencev Ljubljana v znamenju žlahtne kapljice Kranj, 18. avgusta - V knjigi Slovenian Heritage (Slovenska dediščina) je Slovenski raziskovalni center predstavil podvige ameriških Slovencev. Gradivo o pomembnih slovenskih podvigih Po vsem svetu še vedno zbirajo. V knjigi je predstavljen tudi ameriški Slovenec Jože M. Zlatoper, ki je začel kot rudar, nadaljeval kot knjigovodja in zaključil kot podpredsednik velike ameriške trdke Lubrizol Corporation. Še zanimivejša je kariera njegovega sina Ronalda, ki je bil naprej mornariški bojni pilot v Vietnamu, nato učitelj Pilotov in koordinator številnih mornariških programov. V Zalivski yojni je bil nato poveljnik mornariške bojne skupine skupine USS Ranger, ki je odločilno pomagala zagotoviti zmago nad iraško mornarico. Kasneje je postal podadmiral in 6. avgusta letos je kot polni ameriški admiral prevzel vrhovno poveljstvo ameriške vojne mornarice na Pacifiku, ki obsega vse enot od Kalifornije do Južne Koreje, Japonske in Avstralije. Na slavnostni prevzem poveljstva na letalonosilki USS Carl Vinson v Pearl Harborju na Havajih sta Prišla tudi Ronaldov oče Jožef in mati Marija in tako se 52-letni sin slovenskih staršev uvršča med najslavnejše admirale v Evropi in Ameriki. Pri številnih obveznostih pa se pridno uči slovenščine. V Ameriki se vse bolj uveljavlja slovenska slikarka in kiparka Lilian Brulc, avtorica spomenika slovenskim rudarjem v Minne-s°ri, znana je kot ilustratorka knjig Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra, sodeluje tudi pri Slovenski ženski zvezi, njen življenjepis bo izšel v seriji o slovenskih uspešnikih po sveu. Junija letos ji je na razstavi v Winsconsinu Slovenski umetnostni syet podelil nagrado za zasluge. Njena monumentalna dela najdete Sirom po Ameriki, tudi v Panami in drugod. Prispevala je naslovnico k zadnji številki umetnostne revije Christianitv and the Arts. revija pa jih je posvetila tudi uvodni članek. Slovenski ameriški raziskovalni center še vedno zbira gradivo o Pomembnih slovenskih uspehih po širnem svetu. Kdor želi Pomagati, lahko informacije, časopisne izrezke, slike, napotke Pošlje na naslov: prof. Edi Gobec, Slovenian Rsearch Center of Amerika INC, 29227 Eddy Road, Willoughby Hills, Ohio 44092 Revija Turist Kranj, lg. avgusta - Kamniško podjetje Majolka je izdala že drugo številko družinske turistične revije turist. Revija na štiriindvajsetih straneh predstavlja najpomembnejše dogodke na področju turizma in prostega Časa od izida prve številke v nadaljevanju pa objavja vrsto reportaž, zanimivih za obisk domačih in tujih gostov. Tokrat je ekskluzivno predstavljena Postojnska jama, tudi tisti del, ki ga obiskovalci občiajno ne vidijo. Revija vsebuje tudi zanimive napotke in nasvete dopustnikom, kako se na primer pripraviti na planinsko turo, kako so dolžna naša predstavništva v tujini pomagati popotniku, ki zaide v težave. Urednik revije Turist Jurij Popov je v uvodniku zapisa, da so bili odmevi na prvo številko dobri, prisluhnili pa so tudi kritikam in tako nekoliko spremenili format. Povečali pa so število strani ter s tem tudi reportaž in koristnih nasvetov. Cena pa je ostala enaka, revija stane 390 tolarjev. Izšla je v nakladi 10 tisoč izvodov, tiskala Pa jo je Nova medija iz Ljubljane. Ljubljana, 18. avgusta - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo 29. avgusta odprli 40. mednarodni vinogradniško vinarski sejem Vino '94, ki bo odprt do 3. septembra. Na jubilejnem sejmu se bo predstavilo približno 1.500 razstavljalcev, med njimi kar dve tretjini neposredno. Poleg številnih slovenskih vinarjev in vinogradnikov ter podjetij se bodo predstavili Albanci, Avstrijci, Arentinci, Hrvati, Italijani in Madžari, prek zastopnikov pa Francozi, Nemci, Norvežani, Švicarji in Angleži. Sejem bo spremljal mednarodni posvet o kontrolirani zaščiti porekla slovenskih vin in vinogradniškem katastru, pripravili ga bodo 31. avgusta, glavni referat bo imel Zdenko Rajhner, predavali pa bodo še Anton Kermser iz Avstrije, dr. Leimbrock iz Nemčije in Jpsef Soelva iz Italije. Posvet o izvozni strategiji slovenskih vin in bilanci pred trgatvijo pa bodo pripravili 30. avgusta. Zadnji dan sejma, 3. septembra pa bo posvet o vinski zakonodaji, trženj in estetiki vina. Pripravili bodo tudi nekaj razstav, na ogled bo cordon d'excelence in vsi letošnji šampioni ter slovenski šampioni preteklih let, razstavljenih bo vseh 1.300 vzorcev, kolikor jih je prispelo na letošnjo mednarodno ocenjevanje vin. Panonski viteški red pa bo pripravil razstavo slovenskih laških rizlingov. Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana Območna enota Kranj objavlja naslednja delovna mesta 1. OBDELAVA ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ na poslovni enoti Jesenice 2. ADMINISTRATOR V ODSEKU OSEBNIH ZAVAROVANJ na poslovni enoti Jesenice Delovno razmerje bo sklenjeno pod tč. 1 in 2 za določen čas (nadomeščanje delavk za čas porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom in poskusnim delom do 3 mesece. Za opravljanje del morata kandidata poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje: - da imata srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in - najmanj 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj svoje lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Bleiweisova 20 v sektor za splošne in kadrovske zadeve. K prošnji predložite zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja navedenih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnegaroka. KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUPNI/HtODATNl I MPjMfiODMB i MMgJlBHMBS MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj, Tržič) 75,25 77,30 10,40 10.85 7,24 AVAL Bled, Kranjska gora 76.15 76,50 10,70 10,65 7.40 COPIA Kranj 76.30 76.70 10,75 10.90 7.50 CREDTTANSTALT N.banka l|. ni podatkov EROS (Stari Mayr), Kranj 76,30 76,35 10,78 10,85 7,40 GEOSS Medvode 76,25 76,25 10,78 10,84 7,30 GORENJSKA BANKA (vse enote) 75,00 76,70 10,45 10.90 7.00 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 76,00 76,70 10,65 11,00 7,40 HDAMnlca Ljubljana 76.30 76,55 10,73 10,82 7,40 ILIRI KA Jesenice ni podatkov INVEST Škofje Loka 76,10 76.60 10,72 10,89 7,10 LEMA Kranj 76,20 76,60 10,76 10,86 7,20 MtKEL Stražisce 76,25 76,90 10,70 11,00 7,40 PBSd.d. (na vseh poštah) 75,00 76.55 10,10 10,78 7,00 SHKIov. hran. tn pos. Kranj 76,20 76,50 10.70 10,85 7,30 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 76,50 76,90 10,15 10,90 7,25 SLOGA Kranj 76,95 77,00 10.55 10,95 7,35 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 75.00 - 10,45 - 7.00 SLOVENIJATURtST Jesenke nI podatkov ŠUM Kranj 76.25 76,45 10.78 10,84 7,30 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 76,32 76,58 10,81 10,86 7.40 TALONZg. Bitnje 76,32 76,58 10,81 10,86 7,40 TENTOURS Domžate 76.20 76.70 10.70 10.95 7,40 UBK d.d. Škofja Loka 75,80 77,60 10,50 11,00 7,35 VVILFAN Kranj 76,30 76.50 10,79 10.87 7,35 W!LFAN Radovljica, Grajski dvor 76,15 76,55 10,75 10,85 7,30 ZORI Kamnik 76,00 78,40 10,75 10.85 7.30 7,55 7,70 7.80 7.50 7,60 7,81 7,70 7,55 7,66 7,60 7.85 7,45 7,60 7,70 7.65 7,60 7.80 7,80 7,80 7,70 7,70 7,60 7.45 POVPREČNI TEČAJ 75,97 76,68 10,64 10,89 7.30 7,66 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 10,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnica, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. STA TISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana P0VPKĆHEPlAtiIMUPOSIIHO OSEBO i PODJEJM MMI/GIH MGMZAOMH MMmLOmilL JlfflU m BRUTO VI 94 SIT NETO ^L9A SIT SKUPAJ 92014 GOSPODARSTVO 87816 NEGOSPODARSTVO 105546 INDEKS BRUTO PLAČ SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO VI 94 V 94 100,9 100,8 101,2 SKUPAJ 58453 GOSPODARSTVO 56165 NEGOSPODARSTVO 65828 INDEKS NETO PLAČ ^Lf# V 94 SKUPAJ 100,8 GOSPODARSTVO 100,7 NEGOSPODARSTVO 101,0 Odločimo se za Prihodnost, ki bo Obrodila Vpis certifikatov že poteka od 85.07.1994 dalje na več kot 600 vpisnih mestih po celotni Sloveniji. Informacije dobite: S HRAM, Gosposvetska 5 tel. 061/ 133 40 29; SVEMA, Ljubljana tel. 061/ 125 62 93; Medvešek Pušnik, Ljubljana tel. 061/ 140 30 10; Gospodarski forum, Ljubljana tel. 061/ 125 80 01; Consulting Koper tel. 066/ 61 690, 67 272, 67 273; ABE Marketing, Trbovlje tel. 0601/ 24 065, 27 333; Odvetnik Logar, Ljutomer tel. 069/ 83 116 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Pol stotnije kmečkih žena na planinskem pohodu Pri petinšestdesetih na Triglavu Najstarejša med 48 kmečkimi ženami, ki so se povzpele na Triglav, je bila 65-letna Cilka Erzar iz Vopovelj. Kranj - Društvo kmečkih žena Kranj je v ponedeljek in torek popeljalo 48 kmečkih žena in pet mož proti vrhu Triglava. Petinštirideset jih je priplezalo na vrh, medtem ko je osmerica počakala na Kredarici. Kot je povedala kmetijsko gospodinjska svetovalka Metoda Karničar, kmečke žene rade zahajajo v hribe. Prejšnja leta so bile na Ledinah, Češki koči in na Kofcah, letos pa so se opogumile in odločile, da končno "osvojijo" tudi najvišji slovenski vrh. Da vse skupaj ne bi bila nepremišljena avantura, je skrbelo pet alpinistov oz. vodnikov z Jezerskega, ki so spremljali pohodnice na poti proti vrhu - od Rudnega polja do Vodnikove koče in Kredarice ter naprej proti Triglavu. Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli po srečno končanem vzponu. Vse so se žive in zdrave (in celo brez posebnih žuljev) vrnile domov. Od 48 kmečkih žena in petih moških, jih je 45 priplezalo na vrh, med njimi tudi 65- letna kmetica Cilka Erzar iz Vopovelj in leto mlajša Ivanka Tomazin iz Nakla, nekdaj zaposlena v nakelski kmetijski zadrugi. In kot smo zvedeli, si Cilka po povratku s Triglava ni privoščila nobenega počitka: v sredo zjutraj je že bila v hlevu. A če smo omenili najstarejše pohodnike, moramo še najmlajše. To so bili osnovnošolci: 10-letni Matic Šinkovec z Zgornjega Jezerskega ter malo starejša Jana Hribernik s Planice in Katka Korenčan iz Podbrezij. V društvu že razmišljajo, da bi prihodnje leto pripravili enodnevni planinski izlet k Sedmerim jezerom in po bohinjskih planinah. • CZ. Deseti Kmečki praznik pod Storžičem Bašljani vabijo na praznik Bašelj • V nedeljo bo v Bašlju spet kmečki praznik. Domačini, Mačani in Tupaličani bodo prikazali, kako so nekdaj v vaseh pod Storžičem spravljali seno s hribov, s cepci mlatili žito, z gepljem poganjali mlatilnico, slamoreznico, "pajki"'... Če se je staro orodje že zdavnaj umaknilo sodobnim strojem in napravam, se na nekaterih področjih preteklost vrača: ponovno bodo ustanovili agrarno skupnost, ki je nekdaj gospodarila s precejšnjimi zemljišči, a je bila po drugi svetovni vojni prisilno ukinjena. Bašljani so se za jubilejni, deseti kmečki praznik posebej potrudili in prireditev, ki se bo začela ob dveh popoldne, popestrili še z nastopom folklorne skupine iz Preddvora in kvarteta Jutro z Jezerskega ter s tekmo v vlečenju vrvi med Bašljani in Naklanci. Za prijetno razpoloženje bo skrbel ansambel Gašperji in "njihov" humorist Kondi. Že v soboto zvečer bo na prireditvenem prostoru Noč pod Storžičem s prikazom starih fantovskih običajev in z ansamblom Storžič s Trstenika. V turističnem društvu Bašelj - Bela obljubljajo, da bodo izkupiček od prireditve koristno porabili, tako kot so ga tudi z vseh dosedanjih, ko so ga namenili za ureditev smučišča in postavitev vlečnice v Belci, za izgradnjo brunarice in nogometnega igrišča, za obnovo cerkve na Lovrencu, za urejanje večnamenskega igrišča, za popravilo krajevnih poti, ureditev avtobusne postaje v Bašlju - in še bi lahko naštevali. Za uspeh prireditve so zaslužni tudi dobrotniki in pokrovitelji. Med letošnjimi je treba še posebej omeniti Šiviljstvo in trgovino KlakoČar s Srednje Bele, zavarovalnico Adriatic, salon pohištva Ark Maja Predoslje, Vilo Bella s Srednje Bele, Gorenjski glas, Remont Kranj - prodaja vozil Volvo in Renault, trgovino Špelca iz Bašlja in Izdelovanje zlatarske embalaže in gostinske opreme ter tiskanje Sovine iz Celja. • CZ. NAGRAJENCI Nagradno vprašanje, ki smo ga zastavili prejšnji petek, ni bilo teiko. Pravilen odgovor je: Kmečki praznik pod Storžičem bo v nedeljo že desetič. Četrturno jahanje med prireditvijo (začela se bo ob 14. uri) so si zaslužili: Simon Bučan, Britof 248, Metka Peterlin, Podboršt 1, Komenda, Marička Mavec, Šorlijeva 3J, Kranj, Igor Križnar, Sv. Duh 137, in Albina Brdnik, Smlednik 34. Čestitamo! KMEČKA DRUŽBA Kaj? Svoj certifikat lahko zaupate Kmečki družbi. V Kmečki družbi bomo s tako zbranimi certifikati premišljeno in gospodarno kupovali delnice perspektivnih in strateško pomembnih podjetij iz vse Slovenije, s čimer bomo zagotovili, da bo vaš certifikat varno in donosno naložen. Vaša Kmečka družba. Kmečka družba /a upravljanje invcslieijskih skladov d.d Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: (Kil/ 132 60 47. _ CERTIFIKATI _ Strela udarila v gospodarsko poslopje na Nemškem Rovtu Gospodar požrtvovalno rešil traktor "Če ne bi bilo hitre pomoči domaČih in okoliških gasilcev, bi požar verjetno zajel še hišo in sosedovo gospodarsko poslopje," pravita Helena in Jože Pirnar z Nemškega Rovta. Nemški Rovt - "Ko se je v soboto proti večeru pripravljalo k nevihti, sem bil na dvorišču, pred gospodarskim poslopjem. Še dobro, da močno ne grmi, sem premišljeval, ko je naenkrat tresnilo. Pogledal sem okrog sebe in videl, da se iz strehe kadi. Že čez nekaj sekund je bilo sleme po vsej dolžini v ognju. Stekel sem k sosedu in zavpil - "gori", nato pa po traktor v hlev. Ogenj se je že močno razširil, naročje gorečega sena mije padlo za vrat in me ožgalo po hrbtu. Traktor sem zapeljal na varno, odvrgel gorečo srajco in se povaljal po bližnji luži," pravi Jože in poudarja, da ga bodo lažje opekline na hrbtu še nekaj časa spominjale na sobotno "hudo uro". Helena in Jože Pirnar Sosedje so še pred prihodom gasilcev potegnili izpod mostu pred poslopjem voz in iz hleva rešili telički. Gasilci so prihiteli zelo hitro: najprej domačini, z Nemškega Rovta, kjer so člani društva tudi trije Pirnarjevi (Jože od 1962. leta dalje, sinova Boštjan in Igor od sedmega leta starosti dalje), nato še iz ostalih bohinjskih društev - iz Bohinjske Bistrice, iz IGD LIP Tomaž Godec, s Polja, z Nomnja... Vodo, ki so jo pripeljali s seboj ali so jo črpali iz protipožarnega bazena in iz stanh kmečkih vodnjakov, so usmerili v gorečo, osemindvajset metrov dolgo in devet metrov široko stavbo, še zlasti v tisti del, ki meji proti hiši in sosedovemu poslopju. "Vsa čast gasilcem in vaščanom! Če ne bi bilo njihove pomoči, bi ogenj verjetno zajel tudi našo stanovanjsko hišo, sosedov hlev in verjetno še kaj," pravi Helena in poudarja, da med doma- čini še vedno "živi" strah izpred več kot sto let, ko je pogorela domala vsa vas. Za najmanj sto tisoč mark škode Dež, ki se je ulil po treskan-ju, je sicer precej ukrotil srbor-itost ognjenih zubljev, ni pa jih mogel umiriti in preprečiti velike škode, ki je nastala med požarom. Ob tem, ko so od stavbe ostali le zidani deli, je zgorelo tudi štirinajst ton sena iz prve in druge letošnje košnje, štiri kubične metre rezanega lesa, dvoje garažna vrata, slamoreznica, puhalnik, betonski mešalec, žitni mlin, dva elektromotorja, žaga in drugo kmetijsko orodje in oprema. "Škode je za najmanj sto tisoč mark," pravi Jože in brez ovinkarjenja pove, da več kot sto let staro gospodarsko poslopje ni bilo zavarovano. "Ja, nekdaj smo ga zavarovali in se ni nič zgodilo, potlej, ko ga zaradi dename stiske nismo več, pa..." Do zime novo poslopje Pirnarjevi kljub nesreči, ki jih je presenetila sredi poletja, neobupavajo. Po šoku, ki so ga preživeli, in opeklinah, ki še "skelijo", že trezno razmišljajo. "Če bo šlo vse po načrtih, bomo do zime na pogorišču stare stavbe že zgradili novo gospodarsko poslopje. Dela bomo verjetno zaupali gradbenemu podjetju Bohinj. Nekaj bomo financirali sami, pomagal bo starejši sin, pomoč nam obljubljajo tudi gasilci, vašča-ni... Dobri ljudje nas kličejo po telefonu in sprašujejo, kaj potrebujemo. Ne le vaščani in okoličani, celo iz Sorice nam ponujajo seno," pravita Helena m Jože, ki se zahvaljujeta vsem, ki so jim doslej kakorkoli pomagali. Prašiča in zajci -preživeli! Pirnarjeva kmetija je bila nekdaj velika, s 25 do 30 repi v hlevu. Ko so zemljo razdelili med več dedičev, je postala majhna, ostalo pa je veliko gospodarsko poslopje s hlevom, v katerem sta Helena in Jože v zadnjih letih redila največ pet glav govedi. Letos imata štiri repe: dve kravi in dva telička. Kravi sta bili v soboto, ko je poslopje zajel ogenj, na paši, telička so pravočasno rešili, prašiča in zajci pa so pod starimi oboki ("velbi") dobro prenesli vročino in preživeli. "Pomembno je, da bo do zime streha na stavbi. Potlej bomo že nekako rinili naprej," pravita Helena in Jože, ki si ob skromnem dohodku s trinajst hektarjev velike kmetije (prevladuje gozd) in s pokojninama, zasluženima z delom v radovljiški Almiri in v jeseniški Železarni, ne moreta privoščiti velikih vlaganj. In če "potreba" po vlaganju pride nepričakovano, kot je nepričakovano udarila tudi strela, je še toliko težje. • C. Zaplotnik Po spomladanskem vznemirjenju Medvedje mirujejo Bled - Rejci, ki imajo živino na bohinjskih in drugih planinah, so bili spomladi preplašeni. Ne le zato, ker so lovci opazili na Gorenjskem pet do sedem medvedov, ampak tudi zaradi škode, ki so jo povzročili. Kot je znano, je medved ob koncu maja preplašil čredo konj na Stari Pokljuki in na Pretnarjevem rovtu pokončal tri mesece staro in 250 kilogramov težko žrebe, last kmeta iz Spodnjih Gorij. Le dan kasneje je ob navzočnosti pastirja pašne skupnosti Bitnje preganjal čredo goved po Biteniski planini in močno popraskal junca, ki si je med begom poškodoval prvo levo nogo. Sredi junija so člani ovčarske skupnosti Bled opazili sledi medveda na Veliki ravni - Podlipnici, le dan kasneje so ga videli na Cundrovem rovtu na Starem vrhu... Čeprav je bilo po teh dogodkih pričakovati, da bodo medvedje še naprej po planinah plašili živino, povzročali škodo in skrbi lastnikom, so se umirili in doslej nove škode niso povzročili. .• CZ. 1 ; V/7 mesarstvo v*j^!-*ej ~ Anton Čadež prodajalna: predelava: Jezerska cesta 3 Visoko 7 g 64000 Kran) 64212 Visoko tel.: 064/242-166 tel.: 064/43-032 KMEČKA DRUŽBA Zakaj 1 Privatni delniški kapital več kot 500 oseb iz vse Slovenije. Premišljena investicijska politika. Strateške povezave z znanostjo. Široko zaledje na terenu. Vseslovenska poslovna strategija. Vaša Kmečka družba. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d., Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47 CERTIFIKATI KMEČKA TJ DRUŽBA Kje in kdaj? Po vsej Sloveniji od 1. avgusta dalje v poslovalnicah Slovenske zadružne kmetijske banke, Hranilno kreditnih služb, PM&A ter v vseh poštah. V vaši Hranilno kreditni službi pa nam certifikat lahko zaupate tudi na izplačilni dan za mleko. Vaša Kmečka družba. Kmečka družba /a upravljanje investicijskih skladov d.d., Miklošičeva 4, Ljubljana, let.: 061/ I 12 <>(> 17. CERTIFIKATI UREJA; Vilm* Stanovnik Ameriški košarkarji so navdušili Škofjeločane DVOMETRAŠI "ZMLELI" LOKA KAVO Razpoloženi košarkarji ameriške študenstke ekipe iz San Francisca so že na začetku sezone ogreli košarkarsko Škof j o Loko Škofja Loka, 17. avgsuta • Sredina večerna tekma med študentsko ekipo San Francisca in novim A ligašem iz Škofje Loke, ekipo Loka kave je bila lep uvod v 9°vo košarkarsko sezono v hali Poden. Škofjeloška košarka, ki letos praznuje 40-letnico, pa je s ponovno uvrstitvijo moške j-kipe (ženska ekipa Odeje Marmorja je že dolgo v vrhu slovenske košarke) med Najboljša slovenska moštva dosegla zastavljeni cilj košarkarskih zanesenjakov v jnestu pod Lubnikom, ki jih je kljub 'suhim letom" očitno ostalo še dovolj. Tako tudi ni čudno, da se je kljub hudi vročini pred osvežilno nevihto v sredo S I. krogom kvalifikacij se je v torek te začel letošnji košarkarski pokal V tem Krogu gorenjske ekipe niso igrale, pač pa bo prvo pokalno srečanje na Gorenjskem danes, ko ekipa Etikete Žiri na igrišču v Žireh gosti ekipo Radovljice. Košarkarji Loka kave pa bodo prvič nastopili v III. krogu, v sredo, 24. avgusta, ob 20. uri. Tekma s Kraškim Zidarjem bo v hali Poden. Ameriški košarkarji so v Škofji Loki pokazali, da resnično prihajajo iz dežele košarke. Amerika trenutno pač prva dežela košarke. Dvometraši vseh odtenkov barv (najvišji je bil kar 215 centimetrov visoki Fong Sung), so bili razigrani tako pod svojim košem, kot v obrambi, tako da Ločanom ves čas tekme niso dali dihati. Srečanje je bilo izenačeno le v prvih minutah, ko so Ločani celo vodili s sedmimi koši razlike, zvečer v hali Poden zbralo lepo število navijačev, ki so že ob začetku sezone hoteli J^deti, kaj si lahko obetajo od novih A »gašev. Vendar pa so tokrat Ločani naleteli na resnično razigrane ameriške košarkarje, ki so p0 dveh porazih v prvih srečanjih (takoj P° prihodu so v ponedeljek igrali s Triglavom in v torek z Interierjem Krško) v Škofji Loki očitno želeli dokazati, da je Navdušil mladi rod TRIGLAV: SAN FRANCISCO ROSTER 102*7 (52:44) Kranj, 15. avgusta - Športna dvorana na Planini, gledalcev 300, sodnika Bremec in Kolar iz Kranja. ( V uvodni tekmi za sezono 1994/95 so Kranjčani gostili univerzitetno moštvo San Francisca in ga zanesljivo premagali. Vodili so vse od začetka is gostom niso dovolili, da se jim prebližajo na manj kot Pet točk. Čeprav Triglav v svojih vrstah nima več dva odlična igralca, *» sta prestopila k Smelt Olimpiji Marka Milica in Marka luška, je trener Martin Gorenc dokazal, da se v Kranju razvija nov mladi rod. vredno je presenetil Jure Eržen, ki se ni ustrašil temnopoltih Košarkarjev in dosegel 11 točk. Poleg novega člana ekipe pa je blestel 1 *e Aleš Prevodnik, ki praktično ni zgrešil meta. Tako so Kranjčani ^°kazali, da se bodo v novi sezoni bonli za uvrstitev v play off. Kje pa °?do igrali, je še pod vprašajem, vendar pomočnik trenerja Tomo ^egljcvič napoveduje, da v dvorani na Planini. Ekipa Triglava je 'jriela v svoji vrsti še nekaj mladih in perspetkivnih igralcev kot so i?rega Jankovič, Darko Vidakovič, Uroš Troppan, Grega Hafhar in Ur»giša Drobnjak. • Jože Marinček JUBILEJNA TEKMA JEKLENIH I Bohinjska turistična družba in Nedeljski dnevnik sta organizama letošnjega triatlona jeklenih. Jekleni možje in ženske se "odo nato pa so se gostje razigrali in povedli. Tako se je prvi polčas končal z rezultatom 39:58 za ekipo San Francisca. Tudi v nadaljevanju tekme, kljub nekaj lepim akcijam Ločanov (in na drugi strani atraktivnim potezam Američanov), ekipa Loke kave ni imela možnosti ogroziti visokega vodstva ekipe San Francisca. Tekma se je končala z rezultatom 85:103. Največ košev za domačine je dosegel kapetan ekipe Dušan Mitič, 25. Tudi pri gostih je bil najuspešnejši kapetan ekipe, temnopolti dvometraš Brooker T. VVa-shington, ki je zadel 18 točk. "Smo na začetku pripravljalnega obdobja, treniramo tri tedne in seveda se hitro vidi, da imajo fantje "težke" noge, da akcije še niso uigrane,... Tudi novinci v ekipi, s čimer mislim predvsem na Darka Vuksa-niča, ki je prvič zaigral za našo ekipo, pa na Marka Karničarja in Saša Pečana, se še niso povsem vključili v moštvo. S kar tremi novinci v ekipi pa je bilo težko odigrati prvo tekmo sezone s tako razpoloženo ekipo, kot so bili danes Američani. Zadevali so trojke, narekovali so izredno hiter ritem igre, mi pa jim nismo mogli ves čas slediti. Vendar pa je do začetka lige še mesec dni časa. Do takrat načrtujemo odigrati še precej tekem za trening, že prihodnjo sredo, 24. avgusta, pa igramo pokalno tekmo z Al ligašem Kraškim Zidarjem. Kot cilj letošnje sezone smo si zastavili zanesljiv obstanek v A2 ligi," je po prvemnastopu svojega moštva povedal trener Loka kave Igor Dolenc • V. Stanovnik, slika: L. Jeras m n 'do pomerili v čolnarjenju, kolesarjenju in teku. Bohinj, 18. avgusta - Na naslov Bohinjske turistične družbe, 64265 bohinjsko Jezero (za triatlon jeklenih) se je že moč prijaviti za etošnjo jubilejno preizkušnjo, 10. triatlon jeklenih. Start letošnjega triatlona bo v soboto ob 8. uri na kopališču ob ^"'njskem jezeru, triatlonci pa bodo morali najprej opraviti 6-k 0rnctrsko čolnarjenje od kopališča do Naklove glave in nazaj na Prekr ' ^am l!*1 k°d° čakala kolesa in 30 kilometrov dolga proga naJ* Jereke do Rudnega polja. Tam bodo triatlonci odložili kolesa in aaljevali z 8-kilometrskim tekom prek Konjščice do Veleea polja, M *o zapora ob 12.30 uri. 23 d ^ k°d° nastopili v kategorijah mladincev do 22 let, članov I od let *Ct' č,anov " od 31 do 40 let, mlajših veteranov od 41 do 50 g starejših veteranov od 51 do 60 let in super veteranov nad 60 let. Član- ?a bodo tekmovale v treh kategorijah, članice I do 30 let, p Ce " od 31 do 45 let in veteranke nad 45 let. n ,°j8°j' za nastop na triatlonu jeklenih so: kolo, lasten čoln, ■jv?r°tnik (2 kg teže), obvezna pa je tudi zaščitna čelada. tek movanje bo potekalo po pravilih Triatlonske zveze Slovenije, lovaln na no, KnHn /,lr iv^tui-nn sr»r»sr»hni nnraviti triatlon. ZAČELA SE JE POLETNA LIGA Bled, 19. avgusta - Z uvodnima srečanjema med Olimpijo Hertz in K AC-em ter Sportino Bled in Acroni Jesenicami se je včeraj popoldne na Bledu začela letošnja poletna hokejska liga. Trajala bo do nedelje, ko bo ob 17. uri finalno srečanje za prvo mesto. Najzanimivejša obračuna pred finalom pa bosta prav gotovo danes popoldne, ko se bodo ob 16. uri hokejisti Olimpije Hertz, ki bodo na Bledu predstavili svoje nove okrepitve, pomerili z ekipo Kazahstana, ekipa naših državnih prvakov, Acroni Jesenic, pa bo ob 20. uri igrala s Kaufebrenom. Prav pri ekipi Kaufberna pa je prišlo do zapletov, saj bodo morali že v soboto zvečer odpotovati domov (kjer imajo napovedano tekmo z ekipo Berlina) in tako ne bodo mogli igrati, če se morebiti uvrstijo v nedeljski finale. Do zapleta je namreč prišlo zato, ker naj bi po prvotnem razporedu tekem poletna liga trajala od srede do sobote in ne od četrtka do nedelje. Gotovo pa bodo Nemci igrali še jutri, ko se bodo ob 20. uri pomerili z ekipo Sportine Bleda. Jutri ob 16. uri pa bo tudi srečanje med ekipo KAC-a in Kazahstana. Tekma za tretje mesto bo v nedeljo predvidoma ob 13. uri, tekma za prvo mesto (doslej so oba naslova osvojili hokejisti Acroni Jesenic) pa ob 17. uri. Za ogled obeh dnevnih tekem bodo naprodaj enotne vstopnice po 700 tolarjev, na blagajni športne dvorane na Bledu pa je moč kupiti tudi sezonske vstopnice po 150 DEM v tolarski protivrednosti. • V. Stanovnik ©OSEBAH ««KKnxmxnn snovalci pa naj bodo zdravstveno sposobni opraviti triatlon. Janina za tekmovanje je 1.500 tolarjev, plačate pa jo po poštni 'paznici, kamor obvezno pripišete tudi letnico rojstva. Prijave 'Dlrair. a___11 _______A___i..i;..... Xi,.ri.,^ ?t..„ill; K,>vn/>ti>li 26 raJo do vključno 22. avgusta. Razdelitev štartnih številk bo v petek, Jtartav8Usta, v hotelu Kompas od 18. do 21. ure in v soboto na ki D^m mestu od 6. ure naprej. Vsak tekmovalec dobi majico, tisti, UsPe< V določenem času na cilj, pa dobi spominsko kolajno za dobi °Prav'Jen triatlon. Prvi trije v posamezni in skupni uvrstitvi £aJ° Pokale, praktične nagrade pa bodo razdelili z žrebanjem. Tam h" m raz8'asitev rezulatov bo pri hotelu Kompas ob 17. uri. 47i , 0 tekmovanja dobite tudi dodatne informacije po telefonu 723-Vsak dan od 7. do 18. ure. • V. S. VABILA, PRIREDITVE 4H l i sv0; Ur balinanja - Na balinišču Podnart bo od danes do nedelje ekir/Vptna Prireditev - 48 ur balinanja. Na njej se bosta pomerili Prist dnarta in gostilne Adrian. Prireditev bodo popestrili s ankom raftinga pod mostom v Podnartu danes ob 14. uri, ob 15. kalin*3 k° nas*opil Grega Moličnik, svetovni mladinski prvak v v h«jSlui ki bo prikazal precizno izbijanje. Zaključek maratona bo n^d(-'lJo ob 16. uri. • ViS. ob P?anJe v Radovljici - Na kopališču v Radovljici bo v nedeljo puv '-.45 v okviru akcije "Brazde vzdržljivosti" organizirano „^nje. Informacije dobite po telefonu 715-770. • V. S. dnjp-e?Ws*° °pen" v tenisu - Od danes do nedelje bo na Jezerskem ^riia odPrt'.teniški turnir za pionirje, člane, veterane in ženske. te]gfVe sprejemajo še danes do 19. ure (razen za pionirje) po trg0^nu 44 - 164. Organizatorji tekmovanja so TD Jezersko, v'tev'na •'e7"rJan 'n studio Mitcom, ki bodo izvedli tudi predsta-ln tekmovanje v paint ballu. • V. S. EVROPSKO PRVENSTVO V BASEBALLU Ljubljana, 19. avgusta - Od danes do prihodnje nedelje, 28. avgusta, bo v Ljubljani potekalo Evropsko prvenstvo skupin B v baseballu. Na njem bo nastopalo 15 reprezentanc: Avstrija, Bolgarija, Češka, Gruzija, Hrvaška, Litva, Madžarska, Moldavi-ja, Norveška, Poljska, Slovaška, Švica, Ukrajina, Velika Britanija in Slovenija. Uradna otvoritev prvenstva bo jutri ob 16.30 uri na igrišču ŠD Golovec v Štepanjskem naselju, naša ekipa pa se bo prvič predstavila ob 17. uri, ko bo zaigrala z ekipo Litve. Kot je pričakovati, so favoriti za eno prvih dveh mest (ki vodita na kvalifikacije za olimpijske igre v Atlanti) Litva, Velika Britanija in Slovenija. • V. S. PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI V SALON POHIŠTVA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241 031 AEK MAJA Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure PRIČAKUJEMO VAS V RAZŠIRJENIH RAZSTAVNIH PROSTORIH! PRVA TOČKA ZA ŽIVILA? V I. SNL nogometaši Živil v nedeljo gostijo Biostart Publikum, jutri pa se začenja tudi tekmovanje v m. SNL Kranj, 19. avgusta - Potem ko so se edini gorenjski prvoligaši, ekipa Živil Nakla v prvih dveh krogih izgubili, si od nedeljskega srečanja vendarle obetajo vsaj točko. Zanjo pa se bodo morali pošteno potruditi, saj v Kranj prihaja ekipa Biostart Publikuma, ki trenutno vodi na prvoligaški lestvici. Za Živila bodo tokrat nastopili vsi, razen kapetana Križaja, prvič pa se bo predstavil tudi novinec Gorazd Plevnik. Tekma na kranjskem nogometnem štadionu se bo v nedeljo začela ob 16.30 uri. Prejšnji teden so s prvenstvom začeli tudi drugoligaši, po izpadu Triglava - Creine pa Gorenjci v tej konkurenci letos nimamo ekipe. Ekipa Triglav Creine se bo imela priložnost izkazati v prvem krogu tekmovanja v tretji ligi, ki se začenja ta konec tedna. Kranjčani že jutri, 20. avgusta, ob 17. uri na kranjskem stadionu gostijo ekipo Loka Medvode. Drugo gorenjsko tretjeligaško nogometno srečanje pa bo v nedeljo na Jesenicah, kjer domača ekipa Jesenic gosti ekipo Brd. Tekma se bo začela ob 10.30 uri. V 2. krogu slovenske mladinske in kadetske lige ekipi Gorenjskega glasa jutri gostujeta pri ekipah Istrabenza v Kopru. • V. S. Zopet na slovenskem trgu. Sodobni, ekonomični in vzdržljivi traktorji in transporterji LINDNERpo novih bistveno cenejših cenah! Obiščite nos na Gorenjskem sejmu v Kranju v času od 12. do 21. avgusta 1994. Spoznali boste, do smo najugodnejši! Zastopa in prodaja: ZIP TRADE d.o.o. Jesenice Sp. Plavž 6 b 64270 Jesenice Tel.: 064/861-276,861-277 fax: 064/861-414 M -SORA 4 /s KAJ? Izdelava stavbenega pohištva IZVOZNE KVALITETE OKNA po naročilu vseh oblik in velikosti - OKNA, vgrajena suhomontažno v star obstoječ okvir. KAKO? Brez montaže. Z dostavo in montažo. «)ČEM? Po predračunu konkurenčne cene. možnost plačila: -avans - 3 obroki s čeki -delni avans in 6 obrokov s čeki -delni avans in ugoden kratkoročni kredit 22 DE MIZARSTVO ŽIRI KJE? M -SORA DE MIZARSTVO ŽIRI tel.: 064/691-115 tel.: 064/691-310 tel.: 064/691-778 ZA ČASA SEJMA DODATNI SEJEMSKI POPUST PRIČAKUJEMO! VAS V HALI A GORENJSKI GLAS • 28. STRAN GLASOVI KAŽIPOTI Petek, 19. avgust 1994 GLASOV KAŽIPOT Izleti Izleti z upokojenci Kranj - Društvo upokojencev Kranj pripravlja ta mesec še naslednje izlete: Na Grossglockner in na Zeli am See in Bischofshofen, ki bo v sredo, 31. avgusta, z odhodom ob 5.30 izpred kina Center v Kranju. Na Storžič po Žrelu bomo odšli v četrtek, 1. septembra, ob 6. uri. Odpeljali se bomo s posebnim avtobusom izpred kina Center. Hoje je za 6 ur. Cena izleta je 200 SIT. DU Žabnica pa vabi na izlet v Prekmurje, ki bo 29. avgusta ob 6.30 z avtobusom. Odhodi iz vseh avtobusnih postaj od Straiišca do Sv. Duha. Planinci pa bomo odšli na čaven v četrtek, 25. avgusta, ob 5.30 izpred kina Center v Kranju. Ponovno pa se bomo odpravili na kopalni izlet v Portorož. Izlet bo 1. septembra z odhodom ob 6. uri izpred kina Center v Kranju. Kosili bomo v restavraciji Ljubljana v Portorožu. Za vse navedene izlete sprejemajo prijave na Društvu upokojencev ob uradnih urah. Razstave Modeli za loški kruhek Šk. Loka - V Galeriji Fara bo danes, 19. avgusta, ob 19.30 uri otvoritev razstave ročno izrezljanih lesenih modelov za loški kruhek. Petra Plestenjak - Podlogar na ogled postavlja modele, namenjene za dekoracijo ter njihovo prvinsko uporabnost, to je peko medenega peciva. Razstavljeni bodo tudi odtiski modelov - loški kruhki, ki jih je spekla Cirila Šmid in usnjeni izdelki usnjarstva Slatnar. Otvoritev bo spremljal Drago Kunej z originalno glasbo na ljudskih glasbilih Štajerske. France Slana Begunje - V galeriji Avsenik bo danes, 19. avgusta, ob 19. uri otvoritev razstave slik akademskega slikarja Franceta Slane. V kulturnem programu bo nastopil Slavko Avsenik mlajši. Dušan Filipčič V galeriji na Loškem gradu bo danes, 19. avgusta, ob 20. uri otvoritev razstave slik akad. slikarja Dušana Filipčiča. Prireditve Gledališče "Na brci" Šk. Loka - V soboto, 20. avgusta, bosta Minu Kjuder in Franko Korošec iz tržaškega gledališča Na brci uprizorila igro z naslovom V začetku je bil kaos... potem pa kaiin, zgodbe po motivih Daria Foja. Predstava, ki jo je likovno opremil in organiziral Peter Furian, prevedel in režiral pa Sergej Verč, bo vo 20. uri na Loškem gradu. »»»»»»»»»»»»» Folklorni nastop Srednja vas • Jutri, 20. avgusta, bo v Srednji vasi v Bohinju ob 17.30 uri nastop folklornih skupin KUD Triglav Srednja vas. »»»»»»»»»»»»» Vlado Kreslin Kranj - Eden zadnjih koncertov Poletja v Kranju pod marelo bo nastop znanega pevca Vlada Kre- slina. Koncerti La follia Radovljica - Zadnji od koncertov XII. festivala Radovljica bo nastop plesne skupine za staro glasbo iz Firenz La follia. Odrski spektakel s kančkom norije poustvarja veselo plesno razpoloženje Francije v 17. in 18. stoletju - v odlični interpretaciji igralcev zaživipred občinstvom v vseh odtenkih. Koncert bo, tako kot ponavadi, v radovljiški graščini, jutri, 20. avgusta, ob 20.30 uri. Slovesnost na Hujah Kranj - S pomočjo krajanov Huj in Planine, ob podpori krajevne skupnosti in občine Kranj je bila na Hujah obnovljena podružnična cerkev sv. Jožefa. Slovesna blagoslovitev z mašo bo v nedeljo, 21. avgusta. Slovesnost bo vodil škof Alojz Uran. Večer ob Čukovem bajerju Kokrica - Turistično društvo Kok-rica bo jutri (v soboto), 20. avgusta , priredilo tradicionalno turistično prireditev pod naslovom Večer ob Čukovem bajerju. Srečanje se bo začelo ob 16. uri, ko bo najprej tekmovanje v košnji. Ob 17. uri bo nogometna tekma med žensko ekipo in ekipo pionirjev. Hkrati bodo odprli tudi razstavo zdravilnih zelišč in prikazali oblikovanje z glino. Ob 19. uri bo kratek kulturni program, podelili pa bodo tudi priznanja za urejenost hiš. Ob 21. uri pa bo tradicionalni spust lučk po bajerju.Od 19. ure naprej bo igral ansambel Blegoš, vmes pa bodo tudi različne družabne igre. Žegnanjska nedelja Krvavec - Na Krvavcu bo v nedeljo sveta maša z žegnanjem. V planinskem domu na Gospinci bodo postregli s krofi. Za glasbo in ples pa bo poskrbel harmonikar in lajnar Zdravko Debeljak iz Železnikov. Okarina etno festival Bled - V okviru Okarina etno festivala bo danes, 19. avgusta, ob 20. uri Keltski večer. V zdraviliškem parku bosta nastopili skupini Liffev Banks z Irske in Bleizi Ruz iz Francije. »Mlrlrlrlrimirltlrim Na Ermanovec Sovodenj - Planinsko društvo 55-030 18608 Prodam MIZARSKI poravnalni stroj s tremi operacijam«, dobro ohranjen. »738-877_i86M Gozdni TRAKTOR zg>b~ '< LKT 84 *S, prodam, škof Niko, Brda 6, Radovi j ica, Zg. lancovo 18633 Zelo ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje. »48-099 18642 Prodam GUMI VOZ z dero za traktor. »70-524 18649 Ugodno prodam IZRUVAČ kro«»-pirja. «421-363 iseso Ugodno prodam TRAKTOR SAME PAJ.CON 5Q KS, letnik 1985, 1600 dei.ur s čelnim plugom. Odar, »723-427__^ Univerzalna STRUŽNICA fi 500x1500, prodam. Cena 5500 g£M. »211-390 186S7 Prodam nov AVTOMAT TROPICAL *a Dnpravo hladnih napitkov. »214- £78_186*3 Prodam TRAKTOR STAJER 18 KM. »401-492 ta«7B MIZARSKO KOMBINIRKO 5 operacij, 40 široko, prodam »65-073 Prodam MOTORNO ŽAGO JON-SERED turbo. Tržič, Partizanska 15 Prodam HLADILNIK za belo in rdeče vino, nov, 20 % ceneje in mizarske stroje HOBY PROGRAM Rehberger Blaž, Mače 6 b. Preddvor <86AS, 3 vrstno, melodija special. «67-198 187» GR. MATERIAL LEKERO Milje pn Kranju vam nudi veliko izbiro kvalitetnih KERAMIČNIH PLOŠČIC vseh vrst, GRANITOGRES ploščice, kopalniško opremo, stenske, stropne, talne obloge -OPAŽ, LADIJSKI POD, PARKET. Okna vrata in senčila vseh vrst: ALU ŽALUZUE, ROLETE, POLKNA, lAMELNE ZAVESE. Pridite in se prepnčajte! «43-345, mobitel 0609/ 617-872 mm Prodam suhe smrekove in borove PLOHE in DESKE za opaž. Korenjak. Predoslje 95, Kranj taua Prodam skoraj novo garderobno OMARO, 12 nrtf ITISONA. novo OKNO z roleto 90 x 140. «632-281 18607 Prodam okrogel GRUŠT, punte, bankine, ugodna »421-860 tem Prodam OPAŽ 12 m 16 mm dolžine, po naročilu. »64-207 isese Prodam dvoje GARAŽNA VRATA dvokrilna, dimenzije 3.40 x 2.75 m. » 733-506 18716 Prodam TRAME 10x10 cm in sune smrekove PLOHE in deske. Kalan. Polica pn Podnartu 6, »70-225 Prodam suhe smrekove deske 25, 50 in 90. Sp. Brnik 37 i»7»* Prodam OKNO Termoton 180x140 in rabic mreže. »41-498 18773 Prodam suhe smrekove DESKE 18-100 mm in les za ostrešje. »70-286 OSMRTNICA V cvetu mladosti nas jev8. letu starosti zapustila draga hčerka m sestra TANJA ČIČA šorlijeva 4 Od drage pokojnice se bomo poslovili 19. avgusta 1994 ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Žalujoči: oče Rade, mama Radmila, brata Daiibor in Danijel ter ostalo sorodstvo Kranj, 18. avgusta 1994 OSMRTNICA Sporočamo Žalostno vest, da je nenadoma sklenil svojo življenjsko pot nekdanji politični komisar Gorenjskega odreda in dolgoletni predsednik sedanje Skupnosti borcev tega odreda, rezervni polkovnik, tovariš ANTON KRŽIŠNIK -LJUBO Od pokojnika se homo poslovili v ponedeljek, 22. avgusta 1994. ob \1. uri na pokopališču v Žireh. (Zglednega in spoštovanega tovariša in prijatelja se bomo vedno radi spominjali. Občinska /druženja borcev in udeležene** NOB Gorenjske s Skupnostmi borrev Gorenjskega odreda, Kokrškega odreda. Škofjeloškega odreda in 31. <»vte»je nov in rm, Kranj« 11. ■▼gusfa 1994 IZOBRAŽEVANJE Prodam KNJIGE za 8. razred OŠ. «327-155 18264 MATEMATIKO za srednje šole in univerze, instruiram. « 213-656 letnik trgovske 421-007 Kupim knjige za soie - smer prodajalec 18690 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 aH 48-545 — Odkupujemo HLODOVINO smreke, jelke, celulozni les ter bukova m kostanjeva drva. »520-749 ali 621-849 17^15 Kuptm ne posekan LES. Plačam v gotovini! šifra: GOTOVINA 173«» LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. «621-773, po 15. uri 17S0G Kupim 2-sodno STANOVANJE na Zlatem polju ali pri Vodovodnem stolpu. «215-975 -mm Kuprm HROŠČA do 2000 DEM. «211-507 učna Kupim SUHA bukova drva, lahko mešana z brezovimi. «41-688 i8n< Plemensko KRAVO kupim. « 422-673 mm Kupim nekaj KNJIG za 1. letnik srednje vzgojiteljske šole. « 401-156 zvečer tfjzr Zlato masivno MOŠKO VERIŽICO kupnrt po zmerni ceni. «326-203 Kupim karamboliran avto, letnik 1990-92 «623-210_18752 Kupim žensko gorsko KOLO m 30 vreč Dertrta. «681-041 i«m LOKALI Opremo "Etažer" in registrsko BLAGAJNO za trgovino nojno m mjsćno prodam. »733-679 18*24 Oddam prostor primeren za skat-disče, 100 m2 Kurmk, Tupafefi* 11. W Mh49$_mm iščemo gostinski lokal v na>em » 214-74/_m* Oddam prostor za obrt ali skladišče (Tržič). »57-841 mt# Ugodno prodam nove regetfe za tehnično ali živilsko trgovino in reg blagajno »325-06Ž_\am Na ugodni lokaciji v Kranju oddam nove poslovne prostore 36 m2 16 75 m? /a mirno obrt. »214-7/5 is/<» V Železnikih ugodno prodam POSLOVNI PROSTOR 64 m?, primeren /a većje dejavnosti »66-211 «732 Prostor ra trgovino / živil in dovoljenje ter parkiriščem na dobri k>Kac-i> v Kranju na Planmi II., ODDAM »061 349 639 ALI 061/349-390 W9i_ V Radovljici oddamo lokal za trgovino 120 m2 z odkupom opreme ter savno 7 brejem Pisarniške prostore oddamo v Kranju Najame mo SO0 m2 skatdišča v Kranjd z okolico APRON 331-292 iseVe KOLESA Prodam ohranjen MOPED APN 6. »58-074 18146 Poceni prodam fantovsko KOLO na 5 prestav. »327-155 iJ266 APN 6 S, tetnik 1993, ter APN 6, letnik 1987, ugodno prodam. »633- 725 t8618 Prodam APN 6 nov. »695-070-8625 p* »m Smo nouo 616, zvečer iseto Prodam KOLIBRI AVTOMAT1K s smerokazi, rdeče barve še v garanciji. «58-124 18674 Prodam malo rabljeno žensko KOLO 3 prestave za 15000 SIT. »324-602 1870* Prodam skoraj novo ŽENSKO KOLO na 5 prestav, šuceva 9, Primskovo Kranj 1S72S Dirkalno KOLO 12 prestav, malo voženo, prodam. »725-359 i»7*i OBČINA ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET Izvršni svet skupščine občine Škofja Loka objavlja na podlagi 3. člena Pravilnika o sofinanciranju izobraževanja nadarjenih učencev glasbe in sklepa sprejetega dne 19. 7. 1994 Intenzivna ponovitev snovi iz slovenskega jezika za OŠ in SŠ pred začetkom šolskega leta! Možen dogovor za kasnješe instrukcije. »710- 741___,„73-: vabimo vas v začetni tečaj ŠIVANJA nadaljevalni se prične 29.8. »622-256, po 20. uri is«« mobitel Pe KRANJ ^064/222-616 Prodam MOTOR avtomatik dobro ohranjen. Sp. Brnik 37, Cerklje 18743 Prodam MOŠKO KOLO maraton 10 prestav. «622-391 18767 OBVESTILA BREZOVE METLE prodajam v ponedeljek na KRANJSKI TRŽNICI! AVTO VLEKA NON STOP 168 AVTO ŠOLA ing.HUMAR ORGANIZIRA TEČAJE CE9TNOPROMETM1H PREDPISOV v kranjski $iffiflazj£i ;aSetek '&č«ja P0MEĐEUEK 22 avgust* 1994, o* M. v* VOZILI BOSTE NA SODOBNIH V0ZIUHR5, GOLF in motornem kolsso YAMAHA. _ tt311-035! PRIDELKI Prodam pol hektara stoječe silazne tdOmjZE W4ži-T28 18406 Prodam KROMPIR za krmo «421- 08? _ wm Prodam krmilni KROMPIR Eržen, Zg Bitnje 41. »312 056 i»74g Krompir tš Km**, pr&jairi. Sp. Brnik RAZPIS za zs:ra>jje vlcg za dodeljevanje SREDSTEV IZ J03STOVEGA SKLADA t Upravičerc do sofinanciranja izobraževanja so nadarjani učenci glasbe. to prebvajo v občini Škofja Loka K. ^^^i^,^8*0 ^N1*! upravičenci - da ima prosilec odličen oziroma prav dober .sc*~ . D^-odnem soison Mu raaer za učence glasbe v prvem Mu šolanja, - da mesečni dohodki družine prosilca, v kateri živi, v zadnjih treh mesecih ob koncu razpisa na družinskega člana ne presegajo 45,9 % povprečnega bruto 00 v Sloveniji. HI. Dokumentacija, s katero se dofcaatae pravica do sofinanciranja: - spričevalo za šolsko Mi 1993/94, razen za učence prvega Mnika - potrdilo o javnih nastopih v preteklem šolskem Mu - potrdilo o bruto dohodkih družine za obdobje maj, junij, julij - potrdilo o skupnem gospodinjstvu IV. Rok za vlaganje prošenj. Prosilo morajo vložiti prošnjo in vso zahtevano dokumentacijo za sofinanciranje do IS septembra 1994. Prošnje in dokumentacijo sprejema Občina škofja Loka. Sekretariat za družbeni razvoj. Poljanska c. 2, skorja Loka. Prašila bodo o vlogah obveščeni do konca seotembra 1984. Pn lw»a» orete Vukcdćj Dmomz. L t Panasonic Atestirane centrale, telefoni in teteteksi zapre« postoroefe SBMSZORiGtNAljNMDEU «J08L*5CE1>« ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TROOV1MA - SE=r?N/1S vjprMtM.. 06*222 868 *x 384 222 867 LJUBLJANA, ^/fo«. Of! KRANJ 364 222 "5C OTR. OPREMA Prodam [kombinirani ofroski VOZIČEK za 15000 STT. »682-221 mm Ugodno prodam nov OTROŠKI JOGI »214-278 is«*« OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dotžin dobite Zbilje »061 /611 -078 17773 ZAPRAVLJIVE C na gumi kolesa in kompletno novo PARADNO OPREMO za dva konja, prodam »0608/ 31-637, 31-513 tt»ti Poceni prodam NOVE KASETE -nemščina v treh mesecih. »327-155 18286 Prodam GAJBICE okovane, za krompir in jabolka. Frelih, Posavec 64, Podnart 184«5 Plastične SODE za hrano, 70 literake in 200 Merske, poceni prodam » 061/841-277 18688 Prodam TERARIJ 40x90x40 z vso opremo, cena ugodna, skoraj nov. »222-524 1»606 Prodam HRASTOVE SODE 50 I in 130 I. Zlato pdte 15 A, »212-471 18643_ Prodam dva invalidska VOZIČKA, sanitarnega m terenskega, zek> ugodno. »422-492 18646 Prodam GAJBICE (krompir, jabolka) po 320 SIT. Ličar, Posavec 48, Podnart 18647 POSESTI Poljanska dolina - Brode, oddam opremljeno počitniško hišo, primerno za starejše ljudi, ki imajo veselje z vrtom, za 350 DEM mesečno s predplačilom. » 061/575-403 zvečer 184S4 NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS flA GORENJSKEM! GLAS GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 19. avgusta 1994 Na Koroški Beli na krasni parceli 1348 m2 po že sedaj ugodni in ponovno znižani ceni zaradi starosti prodam stanovanjsko HIŠO, vsa podkletena z garažo CK. Smidova 26, Koroška Bela 1M12 Poceni prodamo starejšo HIŠO na Koroški Beli. »83-274, 83-056 mm Prodam zazidljivo PARCELO na Sovodnju, elektrika, voda. »691-624 1M11 Prodam vinograd z zidanico 1000 m2 na Dolenjskem ZA 8000 DEM s pripomočki, vencelj, Gorenje savska 36 A, Kranj is«25 Hišo 300 m2 prodamo v Kranju-Mlaka, 180 m2 dvojček rta Primsko-vem, staro potrebno obnove v centru Tržiča, staro z veliko zemljišča pri Cerknem, nad. gradnjo pri Cerkljah, parcelo 1200 m2 z dokumentacijo v Radovljici: vikend parcele pod Krvavcem in drugo. APRON 331-292 is»7i PRIREDITVE "FEŠTA" NK BITNJA! Igra ansambel Monroe. Sobota 20.8. od 18. do 03. ure na igrišču. ihii Vokalno instrumentalni duo vas zabava na porokah in podobno. »312-327 16673 TRIO igra za ohceti, v lokalih, izletih, piknikih. »70-015 ism POSLOVNI STIKI Vaš denar vežemo z 2 kratno bančno obrestno mero. » 221-040 med 8. In 13. uro usi7 Prodam CERTIFIKAT za gotovino 50 % ceneje. »718-523 isno TV - video - hi-fi marantz SONY Panasonic DBL jama KEF AKCIJA: GORENJE 51 TTX 45.990 SONY E-180 630 SONY UX - S60 260 ISKRA COMET 7.800 ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD15.hD019.h OB SOBOTAH OD S.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.:222-055 POZNANSTVA Fantje in dekleta stari od 17 do 30. let, sem simpatičen, 24/180, ljubim diskoteke, družbo, potovanja, toda želim si pravo prijateljstvo, zaželjen telefon ki fotografija. Šifra: ŽURIR-AJMO SKUPAJ 17719 Iščem starejšo GOSPODINJO na deželo, šifra: SAM i87ee RAZNO PRODAM Robim tepihe, itison, tapison. 060 a 78 1(038 Prodam štiridelno ZAJČNICO s predali za 6000 SIT. »41-037 iaeis Prodam novo izolirano PASJO KOČO za 7000 SIT. »41-037 iseie Prodam cepljena mešana DRVA. «733-656 18645 Prodam malo rabljen kuppersbusch in 4 gips plošče. «633-701 iess7 Prodam JESENOVE PLOHE in OVCO z jagnetom. «41-876 iseso Prodam foto aparat, otroški voziček, posteljico, vikend posteljo, jogi. «331-401 18682 Prodam BUTARE. «45-532 leeee Prodam vitlo, gumi voz, žago za razrez hlodovine, mlin šrotar. Bohinjec, Leše 19, Tržič 18726 Prodam 126 P, letnik 1982, po delih in TROSED šipad. «53-176 18736 Prodam gradbeno DVIGALO, hrastove KADI za namakanje sadja. «422-439_1875» Prodam 20 GAJBIC (jabolka, krompir). «421-765 18776 SATKOTSKI sis tomi" Amstrad" « K. xVl>«J AIX>V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID (jARANCUA, OBROKI F n AfltM Z MONTAŽO SAMO OOXJtM * SISTEMI ZA VEĆ STRANK* ♦VRTIJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK <.K.IOKA, (,()I)IŠ1<' 12«. I KI.: 064 633-425 Vodovodne in elektro instalacije, popravilo in montaža pip, WC kotličkov, bojlerjev,... « 325-815 iseos NOVO VODOVODNO INSTALACIJO v hiši, kot tudi razna popravila (zamakanje, popravila bojlerjev, pip itd) ter predelavo vam naredimo strokovno in z garancijo. Delamo po celi Sloveniji. «218-427 18610 KOMBI PREVOZI tovora do 1500 kg. «215-211_ 18612 Izdelujemo kovinske zaščitne mreže za okna. Obiščite nas na Gorenjskem sejmul «82-104 isese RTV SERVIS ŠINKOI Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. «331-199 isees Imate problem s pralnim, šivalnim strojem, štedilnikom?! OGS SERVIS, «211-140_18668 Vodovodne instalacije opravim hitro in poceni. «215-335 iseu Rolete, žaluzije, lamelne zavese izdelujemo, montiramo! «621-443, DO 20. Url 18672 OGS SERVIS pralni, pomivalni, šivalni stroji, štedilniki vseh znamk. «211-140 18776 KOMBI PREVOZI tovora, selitve, vleka. «422-434, 616-860 18782 Medicinski tehnik nudi nego na domu, masažo, razgibavanje, merjenje krvnega tlaka, pedikuro. 046- 355 16606 Strokovno in po ugodni ceni vam nudim vodenje poslovnih knjig za podjetnike in d.o.o. «57-509 isase STAN. OPREMA STANOVANJA Prodam DVOSED - ležišče, 4 GUME s platišči 13". «225-411 1*679 Prodam kuhinjska svetila po 1200 SIT. «324-602_leroe Prodam rabljeno SEDEŽNO G RT. In zamrzovalno SKRINJO LTH. 048-638, od 16. do 19. ure i»737 ŠPORT Vabljeni na začetne ali nadaljevalne TENIŠKE TEČAJE na VISOKEM In (ali) v PODVINU. «216-692, dopoldan, popoldan in zvečer 710-112 18686 STORITVE PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. « 325-815 i4«74 Rolete, žaluzije', lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na «213-218 15190 ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič, hitro in poceni. « 57-214 zvečer 18075 Podjetniki! Zagotavljamo vam strokovno ki kvalitetno vodenje poslovnih knjig. «216-706 1B340 Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi... Pomaga vam PEDIKERKA tudi na vašem domu. «46-369 18400 Popravilo in napeljava vodovodne inštalacije. « 633-689 16436 Servis TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9 do 17 ure. « 329-886 16476 Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, tudi vse vrst fasade. Babic, Begunjska 9, Lesce. « 0609/622-946 iesie Izdelujem kovinske stopnice tudi okrogle, vrata, ograje, zastekljujem balkone. « 631-537 1852» SATELITSKE ANTENE, garancija, servis, dograditev A kanala, MMTV kanala. « 310-223 ibs62 V Kranju na Zlatem polju prodam takoj vseljivo 2-sobno STANOVANJE 47 m2. «063/794-165_17672 Želim najeti GARSONJERO ali 1-sobno stanovanje zase in za svojega otroka, v škofji Loki. « 061/127-10-01 Regina 16461 Najamem 1-sobno STANOVANJE opremljeno a telefonom do 300 DEM. «738-941, zvečer tmt Zamenjamo 3-sobno STANOVANJE 64 m2 Vodovodni stolp za večje stanovanje ali hišo z doplačilom v Kranju. Puhar Zmago, Kebetova 1, Kranj, «216-602_mm Zamenjam 1-sobno družbeno stanovanje za kupljeno garsonjero na Planini. «327-149, dopoldan 18675 Oddam SOBO študentom. 048-256 18701 EINE naliobroktr! SAT TUĐE tel: 064/422-585,421-108 Oddamo 2-sobno STANOVANJE v izmeri 49,80 m2 v I. nad. Frankovega nas. 74, v Škofji Loki. Informacije Jelovica, Kidričeva 58, «631-241, int. 204 18738 V najem oddam 1-sobno STANOVANJE na Zlatem polju. Pred o vi č Nataša, Gradnikova 9, Kranj, «211-731, od 17. ure dalje 18761 Na Zalem logu prodam STANOVANJE I. nad. hiše s svojim vhodom in s telefonom, ter garažo 15 m2 prostornine. «67-581 18780 Na Linhartovi v Ljubljani prodam komfortno 3-sobno STANOVANJE 79 m2 v 9. nad. s tel. in CATV. «061/ 349-639 ali 061/349-390 18796 V Begunjah prodamo 1-sobno STANOVANJE 37m2 in v Radovljici 2,5 sobno stanovanje, s CK in tel. APRON NEPREMIČNINE 0331-292, 331-366 leee/ Mercator - Meso - Izdelki, d.o.o., Škofja Loka Gorenjske mesne dobrote Mesoizdelki iz Škofje Loke se letos na sejmu prvič predstavljajo pod novo blagovno znamko Gorenjske mesne dobrote. Vrsto kvalitetnih mesnih izdelkov pripravljene po domačih receptih dobite na razstavnem prostoru Poslovnega sistema Mercator Ljubljana v hali A. Obiščite nas in prepričali se boste o naši kvalitetni ponudbi pod skupnim imenom Gorenjske mesne dobrote. DEL. ČAS: ||0|.l# «3» sobota: 8 -12. l