Kmečka trgrovinat Zunanjost prodajalca Znano Je, da so poleg brlvcev prodajald tn prodajalke po trgovinah najbolj ipolizani« ljudje, kar se tiie obloke in nege telesa. Dofilm »e brivci poortavljajo skoraj bolj iz ničemurnosti. »e prodajalci In prodajalke po trgovinah oblačlJo in negujejo skoraj izkljufino iz namena, da odjemalcem že po znnanjoati ugajajo. Lepo oblečen prodajalec na kupca nekako nehote, proti kupčevl volji, ugodno vpliva ter si podredi kupčevo voljo, vodi kupčevo voljo tako, kakor aam hoče ln s tem žanje najvefiji uspeh pri prodaji. Iz opisanega dejstva bi se morali učiti prav posebno kmefiki ljudje, ki vedno nastopajo kot prodajalcl. Vsak kmet, vsaka gospodinja, vsak fant in dekle naatopa ob raznih prilikah kot prodajalec. Toda poglejmo kmeta na sejmu! ObleCen je površno, dostikrat neobrit all oelo neumit. Kupec dobi že od prodajalca slab vtls in ta slab vtla prenese tudi na blago. čeprav je blago dobro, ga kupec alabše plača, poleg tega ei pa kupeo radi prodajalčeve zunanjoati podredi njegovo voljo in poatopa tako, kot da bi on bil lastnik ne pa kmet. Velikokrat se zgodl, da dobro oblečen, po zunanjostl čeden in zgovo. ren prodajalec na sejmu slabže blago boljše proda kot pa prodajalec, ki ima dobro blago, pa ne gleda na svojo zunanjoat. Isto se godi prl goapodinjah, ko prodajajo n. pr. jajca all pa mlade pujske. Gospodinja, ki prineae čedno opravljena v trgovino jajca, navadno nima aitnosti s prodajo; trgovec in vsi ualužbenci gledajo, da jl uatrežejo, dočim mora gospodlnja, kl na zunanjost malo da in ji morda gleda spodnje krilo izpod gornjega, potrpežljivo čakati, kdaj se je bo trgovec usmilil, pa še tedaj ee bo z njo pulil za vaako paro. Lepo oblečena, čedna goapodinja je vedno »gospa«, ki se ji ustreže kakor hoče, dočim je ženska, ki ne da na avojo zunanjost, vedno le »mamica«, ki je earno toliko vredna, kollkor ae da pri njej zaelužiti. Prav tako je pri prodaji na trgu. Vsak gre mimo košare ali mize, za katero atoji slabo oblečen prodajalec, pa čeprav ima morda dobro blago. Poaebno sadja nihče rad ne kupi od prodajalca, ki ima morda umazane roke, dolge, črne nohte, umazano obleko Itd. Prav lato je 8 prodajalkaml mleka. Mestnim goapem se kar gnusi, da bi kupila mleko od umazane In zanlkarne prodajalke. Je pač tako, da ae mora vsak prodajalec ozirati na okus kupca, predvsem pa Tjaziti, da ga s svojo zunanjoatjo ne bo odbijal. Hmelju se obetajo dobre cene Ljudje, ki ae bavijo a hmeljsko trgovino, raCunajo, da bo imel propad bratake Ceške ugodne poaledice na ceno našega hmelja. Do tega so prišli po sledečem: vrši ae gospodarski boj med demokratskimi in diktatorskimi državaml. Ko je propadla Avstrija, je avstrijsko gospodarstvo aamo od aebe izgubilo razne carinske In druge ugodnosti v demokratičnih državah. Vsa mednarodna trgovina Avstrije se je obrnila na Cesko, Poljsko itd. Sedaj, ko je propadla Ceska, se pa vsa mednarodna trgovtna obrača na Poljsko ln Američani, Angleži ter drugl kupujejo pri Poljakih vse ono, kar so prej kupovali na Cefikem. Isto se obeta z žateckim hmeljem v bivSi češkostovaški, posebno, ker je akoraj vsa mednarodna hmeljaka trgovina v Judovskih rokah. Judje so pa gorki Nemcem, zato ne bodo kupovali hmelja Iz Ceške, ki je pod oblastjo judom sovražne Nemčije. V tem je maščevanje judov nad Namčtjo In 8 tem so judje na gospodarakem polju Nemcem že veliko več škodovall kot pa znaša vse judom zaplenjeno premoženje v NernCljl. Radi gomjega je pričakovati to leto tudi povečano zanimanie za naS hmelj; treba Je samo izkortetlti priliko. Goepodarske zanimivosti Nizozemci nam ponujajo denar. Nizozemski denarnlki so prišli v Jugoslavijo naši vladi poimjat večje zneske denarja (devize) za razna Javna dela, kot za gradbo ceat, Izboljšanje zemlje tn podobno. Nizozemci bi saml lzvršlll ta dela. V ta namen so stoplli v »tik z nafiiml me. rodajnimi mlnlatrstvi. Trgovinske pogodbe hoče sklenltl nasa vlada e Južnoameriškimi državami. S temi državami namred doalej fie nlsmo imell trgovtnskih pogodb. Izvoz svinj naraSCa. V čeSko-moravski protektorat smo v prvih Stirlh mesecih letosnjega leta fevoztli 36.398 avtnj. doCim smo lansko leto v ietem čaau lzvozlli na CeSkoslovaško komaj 16.978 Bvtnj. Nafl izvoz so je povečal na rafiun MadŽarske ln Romunije, kl so lansko leto prodale Cehom več evinj kot pa letos. Davkl v Nemajl. NemSkt državnl statlstičnl urad objavlja, da so v letu 1938-39 vai državnl davki dosegli 17.7 milijarde mark (skupaj s premoženjako oddajo Judov pa 18.22 milijarde mark), kar pomeni v primeri s prejšnjim letom 1937-38 povečanje za 3.7 mllljarde mark ali za 26.5%. To povečanje gro pretežno na račun povišanlh davčnlh stopenj in novlh davkov (za 100% povefianega družbenega davka In povečane dohodnine). V zadnjem letu pred nastopom narodno-sociallstičnega režima (1932-33) je znašal donos davkov 6.65 milijarde mark In je bilo torej lani davčno breme v primerl s tem letom skoraj trikrat večje. Cene goveje živine Voll. Maribor 4—5 din, Smarje pri JelSah 4.50 do 5.50 din, Planina 5.50—6 din, Tinsko 4.50 do 5.50 din, Litija 4—4.75 din kg žive teže. IVHadi voU. Planina 3.50—5 din kg žive teže, Otok na Hrvaškem pa 400—1000 din komad. Krave. Marlbor 3.80—4.10 din, šmarje pri JelSah 4—5 dij^ Planina 5 din, Litija klavne 3 do 3.50 din kg žive teže, plemenska pa 2000 do 2500 din komad. Telice. Maribor 4.60—5.50 din, Smarje pri Jelgah 4:—5 din, Planina 4.75—5.50 din, Tinje 4 do 5 din kg žive teže. Teleta. Maribor 5.25—6 din, Smarje pri Jelsah 5—6 din, Tinje 5—6 din, Otok na Hrvaškem 6 do 7 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov stare 80 do 100 din, 7—9 tednov 110—120 dln, 3—4 meaece 190—240 din. Pršutarji. Maribor 6—7.50 din, Šmarje pri Jelšah 7—9 din, Tinsko 8 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Maribor 6—8 dln, šmarje pri Jelšah. 9^—10 din, Tinako 10 din kg žive teže. Vino Okolica Maribora. Navadno mešano vlno pri vinogradnikih 4—5 din, flnejše eortirano do 8 dln liter. Okolica Smarja prl. Jelšah. Navadno mešano vlno pri vinogradnlkih 4.50 din, finejše aortirano vino pa 5—7 din liter. Tržne cene Meso. Prvovratno govejo meao prednji ddl 10, zadnjt del 12 din, drugovrstno 8—10 din kg; pljufia s srcem 6—7 dln, jetra 8—10 din, avinj. sko meao 12—13 din, rlbe 16—17 dln; zajec 13 do 14 din, ovca 80—100 din komad. Slantna 15, svinjska mast 18 din kg. Kože. Goveje 10 din, telečje 12 din, svinjsk« 7—10 din kg. Volna, V šmarju pri Jelšah neoprana 15 din, oprana 30 din kg. Med 20 din kg. 2ito. Pšenica 175 din, je&nen 150 din, rž 175, ovea 125 din, koruza 150 din, flžol 300 din, proso 175 din, ajda 125 din, kromplr 60—75 din 100 kg, Krma. Sladko seno 60 dln, kislo seno 45 dln, otava 60 din, lucerna 55—60 din, pženična slama 40 din q. Snop Skopa 1.50 din. Drva. V okraju Maribor deani breg približno 80 din kubični meter. Sadje. Jabolka 5—10 dln, hružke iz Dalmacije 8 din, suhe slive 8—12 dln, češnje 4—8 dln, jagode 8—12 din kg. Llter čeženj 1.50—3 dln, črnic 2—3 din, jagod 4—10 dln. Zelenjava. Glava zelja 2—4 dln, kumarca 2 do 6 din, karfijola 1—6 din, zžlena 0.50—3 din komad. Fižol v stročju 10—12 din, grah v stročju 2—4 din kg. Liter luščenega graha 5 din. Sejmi 3. julija živinski: Ormož; živinski in kramar«aki: Murska Sobota — 4. julija tržni dan s svinjami: Dolnja Lendava; živinski ln kramarski: Vojnik, Vuzenica; žlvinskl: Ptuj; svinjski: Ormož — 5. julija svinjskl: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski: Sv. Lenart nad Laškim — 6. julija svinjski: TurniSCe — 7. julija svinjaki: Marlbor; živinskl in kramarski: Kapla — 8. julija svinjskl: Brežice, Celje, Trbovlje; živlnski in kramarski: PiSece.