Leto LXXV„ St. 59
SpediBtone tB abbonamentt, poslale Poštnina plačana w gotovini-
L|ulif|fttta, »atota 13*
1*»-XXI
Cena 50 cent.
UkKDM« ivo  LN  UFKAVA:   UUBUAJiA. PUOC1NUEVA  uuca a —
IZKLJUČNO <iAtfix>pbTVtj aa ogiaac ta Kraujevuae itaJlja m
rmjaroM: ti-n. ti-n u-m. si-n ib u-m —
LJubljana stav. 16-Sftl
M nmk dan opoidiat — Ueaečn a naročnin* 1L— Br.
CONCESSIONARiA ESCLUSIVA per li pubbliciti <9 provenienza ItaHana eJ UNION t PUBBLJCITA ITAL1ANA S- A„ MILANO
Zavrnjeni sovražni izpadi na tuniškem bojišču
V pristanišču Boni s3 torpedna letala zadela tri sovražne
parnike
Glavni  Rtan  italijanskih  Oboroženih »n
je objavil 12. marca naslednje 1021 vojn o poix>č:lo:
V Tunisu so bili Izpadi sovražnikovih oklopn h vozil zavrnjeni s topnjskim ognjem In letelstvom.
Deset K-ral je bilo sestreljenih; 4 so Jih sestrelili italijanski In nemški lovci, i pro tUetalake baterije, t pa naši tanki.
Letalsk' napadi na kraje v bližini Punisa «o povzročili številne smrtne žrtve ir ra ■Jene m^d prebivalstvom.
Včeraj   pozno  popoldne so   naši oddelki
torpednfh letal dooejrlf pristaniške v Bon« kjer so zadel] 3 zasidrane parnike.
V srednjem Sredozemlju so nemški lov. ci v spremstvn konvoja prestregli napadalni poskus sovražnih bombnikov in jih i zbili v morje.
Preteklo r oc so sovražna letala odvrgla oombe na Paieimo in okolico; beležijo < smrtne žrtve !n 10 mnjen'h ter občutne škodo na zasebnih poslopjih.
Z operacij včerajšnjega dne se eno nase letalo ni vrn lo.
Ena raša podmornica se n* vrnila v oporišč   Skoro vsa posadka Je rešena.
SEJA DIREKTORIJA PNF
Goreča in velikopotezna skrb za žrtve anglosaških terorističnih napadov na civilno prebivalstvo — Pregled Strankine moči — Počastitev
Armira — Navodila Duce]a
Udarec za udarcem
sovražnemu brodovju
Nsvi uspehi nemških pcsfntcrmc — V zadnj h treh dneh S3 javile skupaj 47 potopljenih ladij z Z82.oe© tonami
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12 mar. ca. s. Vrhovnj poveljstvo remške vojske j obavilo danes naslednje izredno poročlo:
Ne Se podmornice aa javile v zadnilh 24 nnih nove pomebnp uspeha na Sredozemskem morju, v Severnem morju »n na Atlantskem oceanu. Enajst velikih ladij s sk"nno tianažo 75 999 ton, prip-Ulajoče o-»krbovalni mornarici, namenjeni v Severn Afriko, v Sovjetsko zvezo in v Anglijo« je končalo na svojem potovanju na dnu morja. Nadaljnji Štirje pamiki so bili torpedirani. S tem ob*egaj uspehi rašjh podmornic, kf so bil" sporočeni s tremi izrednnii poročili v zadnMh t*-«-h <'uoh. 47 potopljenih ndlj s kupno 282.000 tonami.
•   • *
Berlin, 12. marca, s. O novem uspehu nemških podmornic proti konvoju, ki je plul i-j severne Amerike v Anglijo, objavlja poveljstvo nemških obe roženih s-1 tele podrobnosti:
Skupna podmornic, ki je na osnovi podatkov izvidniškega letalstva prejela nalop za napad na konvoj, ki so ga letaka opazila pr bližno na pol poti preko severnega Atlantika, se je   cdločno   premaknila na označeno področje navzlic silovitemu snež- 1 nemu  viharju in razburkanemu morju, k j čemer je treba dodati še zastrto obzorje, j ki je precej oviralo manevriranje skupine. Ko  so   nemške   podmem ce  naposled pt« dolgih  urah težke in nevarne plovbe za- '
gledale sovražnika, so nemšk; poveljniki z nezadovoljstvom ugotovili, da je šlo le za skromen konvoj kemaj 5 laiij v spremstvu rušrcev in kervetnih laiij k so plule v silovitem viharju Med kratkim, teda odlečrim napadom proti sovražnim lsd am. ki je bi zvisen ob zat nu 7. t m so se trije parniki potop li. Nad ljnj0 ugotovitve na tem pomorskem področju so o 'krile majhne skupine pamikov. k't rih p'ovba je bila ovrana zaradi virarjev Očitno je šlo za lad'e. ki so izgubile stik z glavnino konvoia in ki so zaman skuša e da bi ga dosegle V naslednjih dveh dneh so nemške podmornice napadle tudi s u ine teh osamljen h ladij in torpedira'e 16 ladij s skupno P2.f 00 tonami. Potop' enih je bilo 13 ladij s 73.000 tonami, kakor je javi*o včerajšnje izredno poroči"o. Po mncfl"u strokovnjakov nI za preostale tr: ladje nebene možnosti, da bi d~segle luke svoje naruembe. kajti razburkajo mo" j2 onemogoča posadkam sleherno popravo, zlast, ker so torpeda zadela živl;'e*i s!ca mesta na ladji. Izguba teh ladij je torej gotova stvar. Po nadaljnjih porrčil h ki so prispela snoči. se potrjuje, da je trta skupina pcdmrrac potopila 8 s stre'ivom narovor-jeDih pamikov s skupno 65.0^0 ro->a n:. Kukci je bilo to javljeno v teh drish Lahko toiej računamo, da so Britanci izgubili nrmić.r.j 100.000 ton streliva, ki Je prehajalo iz Amei ike.
Poulični boji v Harkovu
Uničena nada bcliševikTv na zopetno osvojitev Ukrajine
Hude sovražne izgube
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 12 marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske te objavilo danes naslednje poročilo:
Po zmagovitem zaključku zimske b'tke med Dnjeprom n Doncem, ki je uničila npanje baljsevikov v zopetno osvoj te\ 1'krajire, »o na&e čete nadaljevale napade v smeri proti Harkovu Oklopni in gre nadirski oddelki vojske in SS so prodrli pred mestom globoko razvrščene sovražm postojanke in so iz več smeri vdrli v mesto. Močni poulični boji se še nadaljujejo. Severno In sevemozapadno od mesta so vrgle nase divizije sovražrfka nazaj proti vzhodu. V zasledovanju so bile bežeče sn vražne kolone un čc«e Močni oddelki letalstva so skupaj z madžarskimi in slovaškimi letalskimi silami v neumornem delovanju posegli v boje na kopnem.
Zaradi težkih izgub ki so j h utrpele v zadnjih tednih, so napadi sovjetskih čet v od*eku prj Orlu znatno popustili. Posnmez-ni šibkejši sovjetski napadi so se ponesrečili. V takojšnjem protinapadu so lastni oddelki uničili včeraj dva nadaljnja sovjet. *Ua polka.
Med premikanjem za skrajšanje naše fronte je bilo mesto Vjazma zopet po temeljitem un čenju vseh za vojno važnih naprav in potem, ko so že proi tedni odpeljali vojni materijal in oskrbovalne zaloge, v pretekli noči brez boja izpraznjeno.
V drugih odsek h vzhodne fronte je bilo zaradi trajne odjuge samo bojno delovanje kra;evnega pomena.
Več sovražnih oklopnih sunkov proti nem-ško-ital janskim postojankam v Tunisu je bilo odbitih. Letalstvo je na morju pred Bon o napadlo sovražni konvoj in težko poškodovalo z letalskimi torpedi in bombami tri trgovske ladje ter en rušilec.
Britanska letaia so v noči na 12. marca napadla južnozu-padno nemško ozemlje in so metala rušilne In zažigalne bombe pred-vsem na mesto Stuttgart. Prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih okrajih, na javnih poslopjih in več bolnišnicah je bila povzročena večja škoda. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili LI napadajocih bombnikov.
Južnoangleško pristaniško mesto Ha. stings so včeraj nemška brza bojna letala presenetljivo napadla v nizkem poletu. Na povratku so bila opažena znatna razdejanja.
V pretekli noči so oddelki težk?h bojnih letal hudo napadli mesto tn pristan šee New Castle ob britanski obali. Oddelek brzih bojnih letal je v današnjih ranih jutranjih urah napadel Lcndon. Obs-pal Je v nizkem noletn z ognjem iz vseh vrst strelnega orožja mestno ozemlje in se je po odvržen ju š te vi In b rušilnih bomb brez
izgub vrnil na oporišče.
Berl*n, 11 marca. s. Iz vojaškega vira se
doznava, da je nemško letalstvo p novao bombardiralo naprnve in železnice v Mur ma-sku. kakor tudi mesto in pristanišče, kier je nastalo hudo razdejanje. Samo v tem odseku so rdeči izgubli v silovitih letalskih spopad h 23 letal.
V izpraznjenih mestih Sovjeti niso dsbili prav nikakega materiala
Berlin, 12. marca. s. Glede izrednega poročila, ki ga je M ekv, objav'.la 10 t. m., in naznanila objavo seznama piena ki ao ga arvjetske sile zajele po izpraznitvi Bje-lja ugotevljajo iz pristojnega vojaškega vira naslednje:
V svojih vnaprej določenih kretanfh za popravo fronte 3; nemške čete. ki sc to operacijo že tedne pripravljale, imele časa dovclj. da so odpeljale vse. kar bi la»hko služilo sovražniku Sovražnik torej ri našel v mestu drugega kot ogr dja avtomobilskih sredstev in oj tanke orožja, k; ga je sam pustil v mestu med borbami v tem področju jeseni leta 1941.
Pr^v tak^ slika* razrdejanja se nudi v Vjazmi katero so. kakor je znano, nemške čete preteklo n<>č izpraznile, potem ko sr un'čle vse naprave vojaškega pomena. Letal šče tn železniške naprav so lirične; odpeljani so bil vsi stroji, ki bj lnhko sovražniku še služili. Ko so zadnji oddelki razdira 'nih inženjercev zapustili mesto, je nekaj letalskih eskadrilj dr vršilo uničevalno delo na per fernem področju ter prizanese samo mestnemu sred*šcix z dvema bohvšmcsma Sn nekaj zsradbami, ki n;so vojaške važ-norti. V tukajšnjih vojaških k~ogih ugotav. ljao. da je s tem Vjazma 'z-gubili sleherni p c en en kot utrjeno eporišče al: kot točka za osredotocanje in premikanje sovjetskih čet.
Napad na angf eilco premogovno ptfbročje
Berlin, 12. marca. a. Iz pooblasčenga vira poročajo, da so nemški težki boanbn 'ki oreleteli m nulo noč premogovno področje New Caitle ob vzhodni oteli Anglije in metaH rušilne in zažiga?ne bombe. Številni zadetki v polno so povzročili v me«tu hudo razdejanje in velike požare.
Izgubljena antfežfca
Lizbona, 11. marca. 8. Ani^e^ka admrralitet« uradno naznanja, da se anglešk« podmornica P 31 ni vrnila na oporišče in jo je tmairati ta izgubljeno;
Rim, 12. marca, a Pod predsedstvom Duccja ie bilo 11. marca ob 17 uri zborovanie nacionalnega direktorija Stranice ob navzoenr sti pod= tajn kov, članov m inspektoriev Po odred tv pozdrava Duceju je ta mik Stranke tovarisko nozdravil v imenu Črnih 6raic n^vc J Jane po zakonu k bodo v nacioralntm direkioT-ju krepko prispevali s svojo vero n zku>rvom nakar ie obzirno poročal o delovanju PNF v zadnj dob ko je bilo delovanje vedn^ bo" odločno usmerjeno po Ducejev;h ukazh k patrebam nastalim z^rad: vojnega stanja
F3:istične orcanzac je so zastav le vse svofe enerai'e. tako da so povsod in oi- v&iikem času vsi čutili odkr to m ljubeznivo sol d^rnest Režima dn borećet?a se naroda zcio š^ev'ln mi nobudami so faži^tične organizacije, s-'ladno z zahtevami trenutka pomagale vciakom delavcem in vsem. k: so znradi vojnah dogodkov prfŠli 'z ob:ča;ne£a načina živj'cnia V snvslu vedno boli neposredne «'ciadnosti s potrebami naroda je bila izvršena nova sestava nacionalnega direktor ja, ki je obsegrjrića zvezne tajnike iz raznih pokrajin, omogoc ia ntposrednej
stik osredniih organov s prnkfčr;mi in ideal* n mi stremi:eni ijudske množ'ce V ta namen so bile odrejene pogoste rnsrekcie v federa ciiah borbenih favjev v vsej Italin ter je bilo *kT:c*n;h mnogo kraievn"h rarertov zvezn b ta hvkov da b' bile vedno bol; uč'nko*\-ite akcijske smernice  tičoče se prehrane.
Nacionalno zflruženie družin civilnih padlih
V tem vnetem in budnem delu ;e Stranka 'mela pred očnr z!ast: preb:valstvo. proti kateremu sovražnik najbolj div'a s svoio pcdlo terorist čno akcijo V ta namen je S-ranka po natančnih ukazih Ducejs izdelala statut novega nac'onalneea združenja družin cv'inh pad!:h. nohab'jenih in invalidov zarad leta*skraga bombardiranja Ustanovitev tega združenja ki jo je n.acionaln* d:rektcvrij odobril je dejanski dokaz s*alnega zan;m«n;a. s ka'erm Stranka ščiti vse kj s ponosno du:o prenašalo nevšečnosti tn žrtve vojne, usmerjeni z vsem svoj'm duhom proti zmagi
Združenje, ki bo po -Hern? Duccia narav« nost v odvisnost1 Stranke heče urad*io posvečati vrednote iz katerih črpa narod svojo de-;avno vero n tudi krepiti, ki se izražajo s krvno žrtvijo croHtega prebivalstva, ki prenaša z vzvišenim odrekanjem in patriotičnim razumevanjem posledice sovražne zlohotnosti. pri čemer se vedno bolj utrju;eio čustva ne zpros-nega sovraštva do sovražn'ka. Ustanovitev združenja bo še bolj poudarila ustreznost akcije Stranke z gmotnimi in moralnimi potrebami przadet;h ter bo omogočila vedno bolj pri* merno podporo v skladu z dejansk mi potrebami sedanjega stanja poslužujoč se fa^r^ten h organizacij, ki so nedvomno najbolj sposobne za dosego postavljenega smotra
Središča za poškodovance oh sovražikh napadih
Nadaljnja oč tna manifestacija naglega in uresničujočega stila, ki je moral dati pečat vsemu udejstvovanju v tem odseku, so pravila ki jih je nacionalni direktorij PNF na Ducejev ukaz določi v sporazumu z notranjim ministrstvom za izvajanje podpiranja prizadetih ob sovražnih letalskih napadih Odslej bo glavno orodje tega podpiranja novi organ, katerega je skleni ustanoviti narodni direktorij, in sicer bodo to podporna središča za oškodovance ob sovražnem vojnem napadu Tem središčem so dodeljene po skrbno proučenem načrtu naslednje glavne naloge
1. Zbiranje oškodovancev takoj po napadih in nuđenje prve moralne in gmotne podpore.
2. Zbiranje s pomočjo posobnrh obrazcev izjav poglavarjev dr uži n in posamez-n;kov o obsegu pre-tnne škode, o številu družinskih članov, ki pm je treba pomagati, o nj"h neposrednh potrebah, o možnosti nastanitve pri sorodnik h ali prijateljih v kraju ali v drugih občnah itd.
3. 'fVkoišnje nuđenje zavetja.
4. iz tmiifcev družinskim poglavarjem izjave z orji^om škode in dobiiene podoore. potrebnih bo-iov za ž:vPenjcke oorrobfč-no :n morebiti neobhodnih ob'nč;l, bonov Ta nastnn;tev v Fnalnicah. hotelih Ud. za čas pred od^elitvijo. ori tem no*>fitev^joč rx>fTx?bo. da morajo biti y naikrai^cm čacu Dostelje. soa^nice in obednice v kraju zopet -»o razpolago.
5. Zb'raante orošeni za dr»evT»o podno-ro se moraio r>otem izio^JLl unra^^im ohla^tp^. tc" odVČ^io o obsegu pomoči In
n ;fne   pnr. +        1 r?^H°l'tve
6. Tzrj^^'n'anie o»'**reb»^h v«aot n^sVnrtn-'■'T^^em ki <io rw*t-ebr>e t»Voj za ž'vljenle 'n frt v r*""»ri, k< ir> c-rn-atrr* za rcim^n ♦■oin^k Fašija ali zaupnik krajevne s^u-p-'ne.
^^ne ?ri Tv^^^^^nf^e t«*r načina nrcep. 1;tve. pa tvv^^jt! -f^m^Tn-i o «=n*-el<»rn^;ri mr>žrioctfh n^bivn^pv v ookrsvnt; cf*r^a_ m« se^nviio r* p*>v*"~f> s sodelovanjem
8   P^SHjanje podp!rancev v spalnice fn
E^J<llHJ>ivi qt-*v4:'~'-j >wdr^ rv?"*»l'f»nrr»m no-*n3<T^,a rvr> no+^K; tnd; rn#»H tfr»r»Titr»Tn tor
mF*** tat m y r**n ?n ^t»^e-f <o
na3tfoWji> hvaležnostjo,
Je potrdilo
skrbstva in dejanske hvaležnosti, s katero Režim sledi in pomapa prebivalstvu, ki je izpostavljeno anglosaškemu terorizmu, ki pa je tem bolj brezuspešen, čim bolj je krut.
Dejanska skrb za delavske
V okviru tega obšir-Cg\i udejstvovanja v prid bore Joga sc naroda je bila posvečena posebna p^z- most zasčiu delavr'cih pravic ki v obratih ;n na polju žilavo sodelujejo v bojnem naporu naroda. Z nagradami ob dvajsetktn c: je Režim ponotno ciokazrl, kaka mu ie pri crcu u, da delovnih množic, ki so sprejele velik'dušni Du-ce.av ukrep z živimi dolir.z; hvaležnosti Volja delava h mrj^žic do so<ielcva ja in ved-bolj vnetega n žilavoga de'.a v preiz-\^<lnji. ki Je temeljni č;nitelj n?.še vojaške silt, se je šo b-alj cjaeila. V sporazumu s pristojnimi m:i trškimi 'n siiidik.iln mi organi eo se podpirala vsa vprašanja, t e či Le skrbstva n p dpiianja kategorij. Po_ seb'a pcaornost je bila posvečena razvoju *n jačenju podjetn.šklh menz. V ta namen je Stranlia z lastno akc:jo skrbela za to, da so delavci v vojni pro zv^lnji. ki je marajo strogo d:žali delovnega urnika, debiti Čim r> lj pop» In« in izd tne obede. Ta namen je b 1 cioc-ežen tud- z nakazovanjem posebnih ded--triih nbrekov p^ ministrstvu za poljenelstvo in gozclovc.
Do lej dt"«:žcne u£p^^e ksž?j naslednje številke* V obratu je nad 4000 menz z 1 m -1 jen 100 000 gtstt Ti poiatk; pa še niso do-kenčni. kajti ustanavljajo se nove me» ze ob sodelovanju atci^:: ranih s ndUcalnih organizacij in r* pektvora.
Sti*anka je bila z resnično stvaiužm duhom in razi'Jiievanjem z» r.:trebe naroda v voj i navzrča s svojim delom v vseh go-spc<lais-k:h odsekih, sodelujoča pri reševanju vprašanj =!ln.J kalnega znaeja, ojačujo-ča L^sta. udejstvovanje na vseh področjih vojnega gospodarstva in sodelujoča pr reševanju najnujnejših vprašanj poljedelske pro zvodnje. ciganizaclje eskrbovanja ia razdeljevanju živil.
Obsežsio đzto v propagandi in 3fc2ar$vas3|tt
Od posebn h p"treb, nastaj ijOćih iz vor nega stanja, so bi'a inspici: ana tudi vsa ostala udejstvovanja Stranke, tako v propagandi tiska kakor v obdar va::ju. V zadnjem semestru je nacionalni direktorij PNF poslal federacijam borbenih fašijev in drugim ustanovam nad 251 000 zavojev s propagandnim gradivom. V indusiri skin in poljedelskih podjetjih v 80 pokrajinah je bilo 507 zborovanj, katerih se je udeležilo nad 538 000 delavcev. P.irejenih je bilo 168 radijskih zbor:vanj za skupne poslušalce s posebnimi oddajami ter 5 radijskih obvcš'eva-nih oddaj tedensko za poljedelske množice Sindikalni vod tel ji so ocrtali na posebnih zborovanjih vprr Sanja, ki najbo'j zanimajo rame kateg-rije z ozi-r:m na vojno. S pomočjo lasmega tiskovnega urada je Stranka povečala in vzporedna vedno bolj OTga~ično funk<-i o odred-benih listov in tednikov federacije b^rbe-nihFašijev. razširjajoč tako s pomočjo teh organov kakor tur'i z vestnik:m tiskovnega urada PNF najvažnejše vesti za politično usmerjenje.
Posebno plodno ie bilo ur1e'st vova^je bojevniškega urada, s pc močjo kater ga je bilo razdeljenega za. 100 milijonov lir podpornega gradiva in gmetne pomeči skupinam In p"same7nikom, pripadajočem operira jočim in zasedbenim četam. Ob len prispevek je S*ranka da'a tudi k organiziran u podpornih vlakov Glavnega stana vojske. Nadaljeva'o se je razdelevan e nad 500 003 kolonija'nih zavojev ki bo izčrpano v mesecu marcu in ki fe vrbudllo največjo hva-Iežmost mod b^rci. Spopolnjena je bila oddaja družinskega radia.
Ogromna mol Stranke
Najbolj očiten dokaz zanimanja bo. ečega se naroda za akcije fašLsLičnih organizacij, so podatki o vp;sanih z dne 28. februarja XXI. Po poreč lu, ki «;a je tajnik Stranke prealožrl Duceju je bilo vpisanih v borbene fašije 2 653.907 Članov, v vseuč liške fafti-st'čne skuplr e 60.990 ć'anov, v Gfl 3 720.770, članov, v ženske fa£ije 395 370 č!an'c, v skupine kmečkih gospodinj 792.318 članic, v skupine delavk v gospodinjstvu 222.093 članic, v fašist?čnem šolskem združenju 125.300 članov, v fašističnem združenju javnih nameščencev 257.051, v fašističnem združenju nameščencev v državnih p^djetj h 131.915    članov, v fašističnem združenju
AngEe£ka javnost je slabo informirana
Stockholm, 11. marca s. V angleški spodnji zbornici je bila značilna razprava o načinu vojaškega ;n političnega obveščanja angleškega naroda o dogodkih v severu: Afriki. Konzervativni poslanec Moore je vprašal mini: tra za informacije, ali namerava imenovati pristejne angleške funKci-jonarje v severni Afriki, ki naj bi prevzeli odgovernost za obvešč-nje Anglije o političnih in vojaških dogockin v severr j Afn ki. Min's ter za informacije Bračke je od-gcver 1 z^nikalno :n dodal: »Zbornici goto-o ni treba opjasti obžalovanja vrednih posledic, ki bi nastale s centralizacijo teh nalog v rokah funkc jonarjev.< Poslanec Moore je or>žaloval, ker v Angliji ničeear ne vedo o dogrodkih v severa1 Afrik'. Minister je odgovoril, da ne moro temu odpomoci.
teleznlearje\-   ! 61.645 članm-, v fa>Ktć-nom združenju poštnih in brzojavnih naiiK£.cn cev 86.621 članov, v Dopolavuru S,795.303.
Razen tega, da je bilo lani ob L< tumu v Gilu 2.778.678 vpisancev in 50 Jfl število teh povečalo za 942 092 članov T e-ba je tudi vpo§teva«ti, da so ti po.k :ki li višje vrednosti, če pomislimo, .a Ji Straniva v službi Domovine v orožju nolop MM z 1,387.082 tovariši In z 1<fQii1«liii| h.erarhi. ki, kaltor izhaja iz neprc< an.h citiran, v ■ «1-redbenem listu, velikodušno prelivajo s\*ojo kii na raznih frontah tn p * ijo w\ oni ja-naštva in preclanosu ter Ei lu nejšo hvaležnost fttSrtično Italije.
Birba proti beljševiznra za zapadno kulturu
Globoko in p>n sno gan *■■        '    v ' m dilo zadržanje oddelkov AKMliia. ki so bili bran k m orežja in sic nasprot   ■ .• z^i'.rbtnosti, v  Uili  b eni.  ohranjuj 1 bon: vnemo in gLcboko za v • t do S so zaslužili visoko polivalo, ki jim jo Duce dol v imenu poa sne In hvaležne d>-i nov ne. Italijanslii narxd je p:vpr<:n. la v tej gigantski bitlti. pr čoti za: adi nena iU nega angloameriŠkegl km] I somo za čast, življenje ;n bodoč est D vine, temveč za vso zapadno ku.turo. k. :m ma znh\-aliti za svojo icšitev Dlioeju K | v Evropi, pretreseni cd kriva ■. I   111 <^ in izdajstev *z prejšnje vojne p k .vi i ni v. na  bolzševiško novam^  in  .-koval   ti f z intuicijo genija z delom  n hrabrostjo duhovi in zavest cb novih Idealih, kj pr I obeh rar.dnih revolucij v:d.o daj narode v borbi iu zmagi za nimvSoo n I nično svobodo. Tajnik Stt.nke je lakljucil svoje porcčiilo z zr.trditvijo, da je naivJ gotov zmage, na kater, je usmerjen z veem svo;im' borbenimi s lami in del m. ?. < kim zagonom kzkui Stranka, ki |   i rapo-vedjo  Duceja mr.cršira z Dolzproano zve-Ftcb> in je popovo in ovećoj* jamatvo aa zmago.
Stroga rev?zl|a upravnih Sunkcuj
Po poročilu ministra Vidussomja o r< lotnem udejstvovanju Strank Itajmk Fainesi poročal o prevzemanju In aje-vanju upravnih funkcij v smislu nja izjav, ki ao bile cniobrene na sestanku na-ci-nalnega direktorija PNF dna 26. maja XX. Poročal je o delu. ki ga jc g] de tega opravila posebna osrednja komisija ; njegovim predsedstvom. Na ; la, po katerem Fašusti s poliUčnni in javnimi funkcijami ne morejo prevzeti ali ohraniti upravnih funkcij brez odobr.tve PNF, je komisija preučila osebne položajr v svrho popolne učinkovitosti ra likovanja med »svetim in posvetnima, ki je svečano zatrjeno po Duceju ena lacrned bistvenm osnov fašizma.
Stianka je iz\'edla predvsem v lastnih vrstah to razlikovanje, da bi ga m. gla kar najbolj objektivno izvesti tudi Izven sv jih vrst. Komisija je že prouč.la prvo skupino senatorjev in nacionalnih svetnikov. V tej skupini so bile razlikovane tri glavne kategorije, kategorija svetnikov in senatorjev, katerih funkcije Izhajajo iz pilita-nega udejstvovanja, kateg rija svetnikov in senatorjev, katerih funkcije iz.iaajo iz. njih osebnega udejstvovanja kot hvhiatrtj-ci, voditelji bank. tehnični voditelji itd. in kategorija svetnikov in scna.oi^ev, kate.iii funkcije izhajajo pretežno Iz Investirane lastnega kapitala ali izrednih osebnih sposobnosti, zaradi katerih so priali v industrijo in prevzeli v.dstvo ali nadzorstva celotnih panog nacionalnega gosA odarikaga življenja.
V prvi kategoriji je bU položaj proučen z največjo neizprosnostjo in narejen je bil seznam funkcij,   ki jih interesenti morajo opustiti. V drugi kategoriji je bilo upoštevano glavno udejstvovanje interesii anca s pozivom, naj se odreče postrrnsk.m funkcijam, ki niso v zvezi z njegovim glavn.m I udejstvovanjem. V tretji kategoriji so Lnteresirtnci pozvani,   naj izpolnijo ukaz Stranke in ločijo z lastnim    občutkom za disciplino funkcije, s katero lahko dV Izvajajo koristno delo, ol funkcij, v kal niso direktno naravnost zaposleni in s katerimi  ne  morejo dejansko prispevati k skupnemu naporu.
Ducejeva navcu'la
Duce Je po tem poročilu očrtal splošni položaj glede na potek vojne in dal n. U i smernic, da bo Stranka vedno bolj In \eJno I boljše potrebni in nenadomestlj.vi    zve n , činitelj med državo in narodom na vwh p d j ročjih narodnega življenja. Duce je p h\a".i delovanje   zveznih    tajnikov v podpiraš ji i j borcev in njih drbžin in jačan :u motalo ita. . lijjanskega naroda,   Id je naperjen z vsemi I svojimi gmotnimi in moralnimi enerlgt^ami I k totalni zmagi.
Anglosasi objavljal o svoje izgube vedno po kapi}'caH
Stockholm, 11. marca. s. Angloska vlad*t je priznala potvorjenost nedavnega poročila admiralitete glede izgub, ki jih je Anglija utrpela na morju. In je morala priznati, da v seznamu pomorskih izgub, ki ja bil pred dnevi objavljen, manjkajo 4 krf-iarke. 3 korvete. 4 podmornice. 1 mino-lovec in 6 čolnov, ki jih je treba dodati V 415 edinieam. ki so bile uradno preglasen/ za Izgubljene,
Stran 2
»slovenski  narod«,   ■otoota, 15. marca 1948-XXI.
ftter. 59
Natečaj za propagandni turistični plakat
Velika zanimanje med umetniki — Podrobna navodila
Umetniki v Ljubijam so z velikim zanimanjem vzeli v vednost obvestile Pokrajin, skega poverjeništva za tujski promet o razstavi propagandno-turističnega plakata (lepaka). Stalne pobude za razne natečaje v kcr'st naš h umetnikov kažejo blagohotno razumevanje za potrebe ljubljanskih umetnikov. Pr pagandni lepak je velikega pomena za turzem, ker morejo barve in predmeti na njem takoj vzbuditi zanimanje In privabiti tujca.
Pckraj nsko poverjeništvo za tujsk. pro-nift dopolnuje navodila natečaja v toliko, da moraj; biti lepaki 0.62 m širok5 »n 3.00 m vise ki. S tem obvestilom so vM umetnik; vabljeni, da t? mere upoš-tevajo pri prlpravj svoj h del, Omerjamo dalje da znaša znesek k ga ima razsodVšče za nagrade na razpolago 5000 lir.
Podrobnejša  ravodila so naslednja:
P;krajinsko poverjeništvo za tujski promet priredi razstavo propr.gandno_turistie. n;h plakatov, ki bo cd 12. do 27. junija t. v Jakop cevem paviljonu.
Na razstav, lahko sodelujejo VSi umetn.-ki Ljubljanske pokrajine z enim ali več deli ki pa morajo bit: podana učink-vito in razumljivo z umetniškega kakor tudi dokaznega stališča glede načina ž'vljenia ah pegleda na pokrajino Ljubljanske pokrajine, tako da je mogoče takoj oblikovati motiv propagandno turističnega pomena.
Kompozicije v barvah, dimenzija O.tiS fcirinc in 1 m viš'ne morajo biti priprav-
ljene za takojšnjo reprodukcijo za tisk m barve.
Oni, ki želijo sodelovati pri razstavi, morajo sporočiti svoj pr stop Po kraj irskem u poverjen'štvu za tujsk; promet Ljubljana Gledališka 11, do 20. maja z cznačbo števila del in naziva motivov, ki bodo predlo ženi.
Dela morajo biti poslana v Jakopičev pa. viljon v roku. ki bo šele določen. Na hrbtu morajo nositi plakati osebne podatke tekmovalca, naziv motiva m ev. prodajno cen<
Razsodišče, sestavljeno iz treh članov Pokrajirskega poverjeništva za tujski promet. Združenja umetnikov in profesionistov bo popreje pregledalo in nepristransko izbralo odgovarjajoča dela ki se bodo tud* nagradila. Odloč'tve razsodišča so neizpoo bitne.
Razsodišče ima na razpolago za nagrade 5000 lir. Nagrajena dela preidejo v laol prireditelja razstave. Dela ki ne bodo izbrana za razstavo, morajo dvigniti interesenti v treh dneh po obvestilu. Razstavljena dela. ki ne bodo prešla v last Poverje-n;štva ali ev. kupca bodo na razpolago razstavljavcem tri dni po zaključitvi razstave. Ona dela. ki ne bodo dvignjena v fem času. bodo prešla v last prireditelja razstave.
Vse stroške prevoza, p Sil jat ve m vmitv* razstavljenih del plačajo razstavljale! sami. Prireditelj ne prevzame odgovornost« za škodo, ki bi bila povzročena zaradi tatvine, požara itd. v času, ko so v njegovem varstvu.
Mladinske športne igre za leto 1943-XXI
Ljubljana, 13. marca Tiskovni urad Fašistične zveze poroča o izidu  tekmovanj  medšolskega  turnirja v odbojki in sicer drugi dan 6. t. n~u
V razredu A (moški) so bili doseženi naslednji rezultati:
Tehnična srednja šola je premagala Trgovsko akademijo (10:1) (10:0); II moška realna g.mnazija je premagaLa III. moško gimnazijo (lCKO) (10:4); klasična gimnazija je premagala I. moško realno gimnazijo (11*9) 10:6); Učiteljska šoLa je zmagala nad IV. moško realno gimnazijo (10:0) (10:1).
V razredu B (moški) je zmagala I. mešana meščanska šola nad II. mešano meščansko šolo (10:6) (11:9); II. moška meščanska šola je premagala I. moško meščansko šolo (10^5) (10:5); I. moška realna g;mnaz:ja je zmagala nad III. mešano meščansko šolo (6:10) (10:0) (10:3); II. moška renma gimnazija je premagala III. moško realno gimnazijo (11:9) (7:10) (10:2); klasična gimnazija je zmagala nad IV. moško realno gimnazijo (10:7) (8:10) (10:8).
V razredu C (ženske) je zmagala Učiteljska šola nad Obrtno šolo (10"1) (10:5); Dvorazredna trgovska šola je zmagala nad
I. žensko realno gimnazijo (10:6) (10:1); Trgovska akademija je        zmagala nad
II. žensko  realno gimnazijo  (10:6) (10:8).
V razredu D (ženske) je zmagala I. mešana meščanska šola nad II. mešano meščansko   šolo   v   razmerju   10:6 (10:3);
I. ženska meščanska šola je zmagala nad
II. meščansko šolo (10:4) (10:0); I. ženska realna gimnazija je premagala  III. me-
šano meščansko šolo (11:9) (5:10) (10-0). Klasična gimnazija je premagala II. žensko realno gimnazijo (7:10) (10:3) (10'6).
Igra med I. in II. moško realno gimnazijo, ki bi morala biti 27. februarja je bila preložena na danes ob 18. v telovadnici I. mešane meščanske šole na Viču.
Po drugem dnevu tekmovanj so bile določene naslednje ocene. V kategoriji A moćki sta dosegli po 4 točke Tehnična srednja šola in klasična gimnazija, po 2 točki pa I. moška realna gimnazija H. moška realna gimnazija in Učiteljska šola, med tem ko sta m. moška realna gimnazija in Trgov-sk akalemija ostali brez točk. V razredu B. moški so bile priznane po 4 točke klasični gimnaziji in I. mešani meščanski šoli, po 2 točki pa II. moški realni gimnaziji, III. mešani meščanski šoli, in. moški realni gimnaziji, II. meščanski in I. moški realni girnnaziji. III. moška realna gimnazija, I. moška meščanska šola in EL mešana meščan siva šola so ostale brez točk. V razredu C ženske so bile priznane po 4 točke Trgovski akademiji in dvorasredni trgovski šoli. po dve točki pa I. ženski realni gimnaziji in Učiteljski šoli. Brez točk sta ostali obrtna šola in II. ženska realna gimnazija. V razredu D ženske sta dosegli klasična gimnazija in I. mešana meščanska šola po 4 točke, po 2 točki pa: II. mesena meščanska šola I. ženska realna gimnazija II. ženska realna girruizija in I. ženska meščanska šola. Brez točk so ostli H. ženska meščanska šola in III. mešana meščanska šola.
Živilski tsrg in ©b&elovasje vrtov
Del a za novo letino na vrtovih že v razmahu — Obdelovalci se ravnaj3 po razmerah na živilskem trgu
Ljubljana. 15 marca Zemlja na vrtovih je že del j česa stiha, tu n tam celo pro uha. Nekateri so začeli prekopavati vrtno zemljo že pred 14 dnevi, zdaj pa je od ne do dne več obdelovalcev na vrtovih. Izkoristiti je treba lepo vreme. Pozneje bo mr rda del j čas deževalo in zemlja bo premokra za prekopavanje. Oas je pa tudi že, da začnemo se jat? in sadit j nekatere vrste pavrtnine. Tako so mnogi že posad li grah. Sadijo čebulo, se je jo korenje petcršilj, pa tudi a.dato.
Da je rapočil čafc obdelovanja vrtov, se pozna, tudi na živilskem trgu. Zadnje tedne je živahno povpraševanje po semenih. Pozimi so e«e meščan.' ustavljali pri semenar-nicah le, ko so kupovali zdravilna zel-šča, predvsem za čaje. Semena za vrtove so zaceli kup vati £oJe pred 14 dnevi. Somenar-nice so zdaj že dobro založene s semeni. Nekateri cbdolovnici vrtov kupujejo skrbno raz"a semena, kj jih bodo potreboval' šele prihodnji mesec, ker se boje, da hi prej ne prišla. Tudi v trgovinah s semeni je zde j že zelo živahno.
Obdelovalci vrtov pa ne prihajajo na trg le zaradi semena. Vsaj nekatetri tudi pro-učujeo trzne razmere "— za kar pa ni dovolj le nekaj ob'skov pred pomladjo — da laže proexxi:jo. kaj najb.-lj kaže pri<Je!ovatj. Zemlja mora biti k'korščena čim bolj smo. trno. da bo dala, kar je najpotrebnejše. Obdelovalec vrta, ki prodaja svoje pridelke, se' mora  prav tako  a^nimati,   po čem je
rajvečje p: vpraševanje na trgu, kakor obdelovale^ ki prideluje povrtnino le zase. Lan1 smo sprevideli, da ni nikdar preveč graha. Po grahu je blo med prvimi pomladnimi pridelki največje povpraševanje na trgu. Prav tako se je izkazalo zelo priporočljivo, da pridelujemo čim več fia -la za porabo v stročju ali zrnatega. Nekateri so pa še vedno potrat'li preveč zemlje za nekatere vrste povrtnine, ki je na trgu navadno ne p rim ar j kuje. Primanjkovalo ni n. pr. korenja. Zdaj ga je še vedne dovolj naprodaj, ker prodajajo" tudi uvoženega. Poraba korenja pa je tudi sorazmerno majhna. Zadovoljni so bili obdelovalci vrtov ki s:- lanj pridelali več čebule m parad žnika Domače čebule ni bilo pridelane toliko da bi jo pridelovalci ponujali na trgu. Na srečo je bil uvoz čebule še sorazmerno dober, da je uvoženo blago nadomestilo domače. Po paradiža k'b je bilo tudi vedno precej živahno povpraševanje in čeprav so lani zelo dobro obrodili, so pridelovalci lahko prodau" vso. Mnogj pridelovalci so pa konzervirali izredno mnogo parad'žnkov za domačo porabo kajti dobro vedo. da vsaka letina ni dobra in cicbro konzervirani pa-radizriki so uporabljivi tudi do dveh let.
Vse to je treba presodit*, da ne bomo grešilj pri d>[točmrju načrtov za obdelovanje vrt,-v. Zdaj zavesi skoraj največ, koliko bo posameznih vrtnih pridelkov v novi letini, ko delimo vrtno zemljo in kupujemo semena. Zato bomo sad 11 in sejali, kar ima na živilskem trgu večjo ceno — ne toliko so-
Peter potuje
— Eh. če bi ti vedel, kako vesele novice ti prinašam! — je vzkliknila Eva radostno, ko ji je Pavel odprl vrata svojega tesnega stanovanja. — Ugani, kaj? — Je vprašala in se mu obesila s nežnima ročicama okrog vriatu. — Ne boš uganil, ne moreš uganiti. Evo. sama ti povem: Peter mora nemudrma odpotovati po opravkih v Zagreb. Pojutrišnjem opoldne se odpelje. Mar ni to krasno! Nekaj dni bova čisto sama. nihče naju ne bo motil...
— Zares? To bo veselo! — se je razveselil Pavel .— Vsak dan boš lahko hodila k meni in nikamor se ti ne bo mudilo Ostajala bcš lahko dolgo pri meni.
— To bo sijajno! Pojutrišnjem opremim Petra na kolodvor, potem pa pridem naravnost k tebi... Zdaj pa moram oditi. Doma me čaka še mnogo dela. Petru moram pripraviti vse potrebno za pot . . . Poljub* me še enkrat, dragec .. . Na svidenje pojutrišnjem! Cez dva dni je Pavel nestrpno čakal pri oknu in gledal na ulico, ali Eva že prihaja.
Ko je opaz;l. j; je odhltel do vrat svojega stanovanja nanrotl Komaj je odorl vrata je ostrmel Eva ie b^a vsa objokana. Po nlenih našminkanih licih so tekli potok   bridkih solz.
— Kaj se je pa zgodilo? Ali je Peter kaj on^zil? Zakaj si vsa cbjokana. dušica? -— Je vprašal in nritisnil t j eno nežno glavic^ na svojo ramo.
Na obe vprašanji je odkimavala z glavo in začela še glasneje plakati.
— Ali je bil Peter grob s teboj? — Je začel presenečeni Pavel poizvedovati oprezno. — Ali je grdo ravnal s teboj ? Pa te vendar ni pretepal?
— On ... mene ? — je odgovorila Eva nekoliko užaljena. — Proti moji volji, dragi moj, ne more nihče skriviti lasu na moji glavi.
Pavel jo je nežno pobožal po glavi in ji ponudil cigareto. Toda Eva se nI dala
potolažiti.
— Vsi moška ste brez srca. I t! i od... je dejala žalostno, potem si je pa zakrila obraz z rokami In se vrgla vsa iz sebe na divan.
— Tudi jaz? — se je začudil Pavec
— Da, tudi ti. In cn tudi. Oba! TI vidiš, da sem vsa lz sebe in namesto da bi ms tolažil se motoviliš tu i ki klada in mi zastavljaš neumna vprašanja.
— Ne razumem te, — je dejal Pavel.
— Vem, ne razumeš me. Ti si neumno, brezčutno teslo! Odpotoval je! Ali veš to?! Odpotoval je! In kako naj vem. da me ne bo med potjo aH na potovanju varal? Ali morem sploh vedeti to, ko ste pa vsi moški enaki! Ob slovesu je hlinil žalost. V resnici se 5e pa gotovo veselil, da bo lahko preživel nekaj dni brez mene. da bo sam. svoboden! Oh, vi lopovi... Pavle, ali si pristavil vodo za čaj?
late kalocr ao&vja ki druge redilnejSe zelenjave.
Danec je bilo na živilskem trgu že živahno kakor spomladi, ko je na izbiro zelenjave. Zelenjadarji bodo skušali zdaj vnovčtl čim prej lanske pridelke, ki so jih lili rti jeseni. Kleti in zlasti zasipa ce, se bodo zdaj ^zprazn/le. Vrtno zemljo, ki so jo potrebovali za vzimljenje nekaterih pridelkov, bodo zdaj vrnili vrtovom. Ko postane topleje, se tudi kvarijo hitreje lansk* pridelki. Razen tega bi radi nekateri tudi prekop ali grede, kjer še zeleni mnog*} metovilca in jpinače, zato je zdaj teh pridelkov mnogo na trgu. Razumljivo je, da vpliva lepo vrem ugodno na razmere na živalskem trgu.
Tudi biunjevci so danes dobro založili stojnice. Mraai ni več in prodaja uvožene zelenjave je mogoča na prostem neov.rano, ne da bi ^o bilo treba pokrivati. Tako je zdaj naprodaj na prostem mnogo uvožene »late. Precej je tudi špinače, prejšnja pošiljka cvetače pa je bla razpredana včeraj. Zelo dobro je trg zopet zaližen s pomarančami, ki jih prihaja čedalje več na trg.
narno odškodnino pri uradu državnega komisarja za utrditev nemštva v Mariboru. Gerichtshofgasse 9.
— Naredba o ureditvi zemljiške knjige na naselitvenem področju A, ki obsega brežiški in trboveljski okraj, je objavljena v mariborskem dnevnika z dne S. t. m. sef civilne uprave na Spodnjem štajerskem je v tej naredoi objavil natančne p .drobno? t. o novem spisu posestnikov v zemlj;Ško knjigo, kai se mora zgoditi v teku 6 tednov od 1. marca dalje.
Tečaji za pouk italijanščine
Zavod za Italijansko kulturo sporoča, da je otvorjeno vpisovanje v petero tromeseč-nih tečajev za italijanski jezik in sicer: 1. Prvi tečaj za naprednejše: ponedeljek, srela in petek od 16. do 17.; 2. prvi tečaj za naprednejše, ponedeljek, sreda in petek od 15. do 16. 3. prvi tečaj za naprednejše, ponedeljek, sreda in petek od 17. do 18. Drugi tečaj; ponedeljek, sreda in petek od 18. Jo 19., razen tega tečaj samo za konverzacijo v torek in petek od 18. do 19.
Zgoraj omenjeni tečaji se bodo začeli v ponedeljek 15. marca in bodo trajali tri mesece. Vpisnina tn učnina za ves tromesečni tečaj znaša 35 lir.
Za vsr» n">J <- —■»♦••v se je treba obrniti na sedež zavoda, Napoleonov trg 6/1. (Uradne ure o   S 2. in od 15. do 18.,
ob sobotah oi 8. do 12.)
Pepetu Terglavtt naš pevski pozdrav
Ljubljana. 13. marca. Pepe Terglav, pa petdesetletnikl Kdo b; si mislil! Včeraj mu je očak Abraham prav potihoma šepnil na uho: »Sine. petdeset jih je«. A Pepe. naš vedno veder in nasmejan pevski tovariš, fantovsko razigran — kakršni so samo fantje tam od Braslovč. Polzele in Rečice ob b stri Savinji doma — je nejevoljno zamahnil z roko.
Pred dobrimi dvajset mi leti je prišel iz Polzele v Ljubljano in nastopi! službo podvor-nika v zavarovalni banki »Slaviji«, kjer je še danes tako med uradništvom kakor pr stran« kah splošno priljubljen zaradi svoje ustrežlji-vosti, delavnost' in lepega značaja Vse kar je prinesel od doma s seboj, je bila edina dota pesem — ta sveti dar, ki mu ga je materina ljubezen še pred zibelko pod lastnim srcem položla v globino duše. Dana mu je bila prilika, da ga sprejmejo kot dobrega tenorista * operni zbor. Toda Pepe sc je rajš- odločil za službo v »Slaviji«. Vendar pa pesem ni mirovala v njem. V pevskem društvu »Krakovo-Trnovoa je v prostem času ob petju začutil neko prisrčno domačnost. Nad dvajset let zve» sto in vneto prepeva in kdor ga čuje, mu zaupno seže v reko in mu položi srce na dlan, ocš: »Bod: mi brat!« Kadar je vesel, se mora vse veseliti in se topti v radosti ob njegovi pesmi, kadar pa bolečina potisne pesem iz njegovega srca. se mora celo kamen ob cesti razjokati ob njej. Tako zvest sin je naši pesmi ;n v vseh dvajset letih ni b Io večje prireditve in ne skromnega pogreba, kjer se je glasila naša pesem, da bi ne bilo pevca Terglava & svojim zvonkim tenorsk.m glasom med brati pevci Zato pa fle za svojo pevsko zvestobo 20 let upravičen ponaša z zlato pevsko kolajno.
Poznam ga kot dobrega in odkritosrčnega pevskega brata — kdor poje. zlo ne m sli — in vem da se bodo upirale te skromne vrstice njegovemu mirnemu značaju. Naj se ne hu-duje, če se ga prijazno spominjamo in mu poželimo, da bi živela v njem slovenska pesem do pozno odmaknjene večerne zarje njegovega življenja kakor večna ljubezen naših mater in zvesta ljubezen slovenskih sinov. S to željo n z željo po še mnogih zdravih letih mu veljaj naš pevski pozdravi — VI. P.
Iz Spodnfe štaierske
— Ureditev zemljiškoknjižnih vpisov. Sef civilne uprave za Spodnjo Štajersko je objavil v *Marburger Zeitung< z dne 8 marca razglas o ureditvi zemljiškoknjižnih razmer v naselitvenem območju A. Razglas omenja, da je z odredbo z dne 1. novembra 1941 določil državni vodja SS in državni komisar za utrditev nemštva naselitveno območje na Spodnjem Štajerskem ki kot območje A obsega naslednje ozemlje: v brežiškem okraju celotno ozemlje južno od Sa* e s političnimi občinami Boš tanj, Studenec. Bučka. Raka. Le-skovee pri Krškem, Krško (v kolikor leži ta občina južno od Save). Cerklje, Čatež Velika dolina; severno od Save so temu ozemlju priključene politične obč-ne Do-bova, Brežice. Kapele pri Brežicah. Bizelj-sko, Artiče, Sv. Peter pod Sv. Gorami. Globoko, izvzemši katastrsko občino Blatno in del Krškega, kolkor leži severno od Save Izvzete so dalje katastrske občine Pleter je, Anovec in Sremlč ln od občine Kozje katastrski občini Buče in Vreojska gorča. V trboveljskem okraju celotno ozemlje južno od Save s političnimi občinami Radeče, St Janž, St. Jurij pod Kumom, Dole, Polšnik. Glede na zemljiške komasacije so dosedanje zemljiške knjige v tem območju postale neuporabne. Uvedene bodo nove zemljiške knjige. Za vpis v nove zemlj'ške knjige je šef civilne uprave odredil naslednje: Zemljišča, ki so bila v zvezi z naselitvijo ozemlja dodeljena naseljencem, je treba uradno vpisati v nove zemljiške knjige, ne da bi morali prizadeti to še posebej zahtevati. Vse druge osebe, ki imajo v naselitvenem območju A nepremične ali lastninske zihtevke, morajo začenši od 1. sušca 1943 v teku šestih tednov pri pooblaščencu za zemljško knjigo svojo lastninsko pravico prijaviti in zahtevati vpis v zemljiško knjigo. Zahtevek mo ra navesti ime in priimek, rojstne podatke, državljanstvo, dalje mora navesti točne naslove Tahtevajočega v času od 14. aprila 1941 do 12. avgusta 1942. dalje sedanji naslov, točno oznako nepremičnine po katastrski Občini in vpisni šteVlkl. pravni naslov, na katerega se naslanja: kupna pogodba, dediščina In podobno. Listine, kj to dokazujejo, je treba prilož'ti. Kdor bi zamudil rok šestih tednov, bo imel do konca letošnjega leta le pravico zahtevati de*
Iz Hrvatske
— Pomen ITfjnega jubileja za evropsko filmsko proizvodnjo. V proslavo 251ctn ee je bile prirejero v Zagrebu predavanje za-stopcika Ufe Milana IUniča o pomenu Ufe za evropsko filmsko proizvodnjo. Predavanju so prisostvovali domoči in inozemsk; novinarji, zastopniki filmskih pedjetij in nemškega poslaništva.
— Nemški raziskovalec Coljn Ross v Zagrebu, oročali smo že. da je pr spel v Zagreb nemški raziskovalec Oolin Ra«. Ifnogf Zagrebčani se ga spcniinjajo iz leta 1911.. k-se je tudi mudil v Zagrvbu, kjer je predava] o svojih potovanj:h po svetu. Zdaj je prispel v Zagreb s vojo soprogo in ostane tam do konca marca V Zagrebu bo dvakrat predaval o svojih potovanjih po svetu. Iz Zagreba odpotuje v Bolgar.jo
— V Zagrebu je 235 odvetnikov. Na področju sc dne ga stola v Zagrebu je 252 odvetnikov, v Zagrebu samem pa 235
— 8,227.842 kun za »Pomoč«. 15 zagrebških gespodej-skih podjetij je nakazalo >Po. moči c podporo v mesku S.227.842 kun.
— Stubičke Trplice prevzela zagrebška občina. Znane Stubičke Toplice je prevzela zagrebška obč;na z namenom, da omogoči v tem slikovitem kotičku Hrvatskega Zagorja nemoten poč tek in zdravje vsem. ki so ga potrebni. Zdravilišče b; temeljito preurejeno in moderniziiano. Zdravilna voda Stubičkih Toprc se bo tudi prodajala.
— N°vo državno posestvo. Hrvatska državna uprava je kupila na Vranici plan ni za 2,000.000 kun nad 700 ha obsegajoče po-setvo, obstoječe v glavnem iz pašnikov, nekaj pa je tudi gozdov. Pašniki so ekrog izvirov tn pr tokov Vrbasa, ki jih je okrog 30, tako da je za vodo dobro poskrbljeno.
GLEDALIŠ
DRAMA
Sobota, 13. marca, ob 17.30: Mirandolina«. Red B
Nedelja, 14. marca, ob 16: Hamlet Izven Cene od 15 lir navzdol   100 predstava.
Ponedeljek, 15. marca: Zaprta
m
Uprava Državnega gledališča opozarja p. n. občinstvo, da bo začetek nedeljske jubilejne predstave »Hamleta« ob 16. uri, ne ob 17. uri, kot je bilo včeraj pomotoma priobčeno v notici
OPERA
Sobota, 13 marca, ob 17: Evgenij Onjegin.
Izven. Cene od 23 lir navzdol. Nedelja.  14   marca, ob 14:   Princeska m
zmaj. Mladinska  opereta.   Izven Cene
od 20 lir navzdol.
ob 17: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Iz ookrailne Trieste
— Literarni Večer, V velik avl* Dantejevega lrceja je predaval te dni pisatelj Um-bro Apolonjo, ki je radaljeval svoj ciklus predavanj o s«~dobnr italijanski književnosti, črtal je pesniške umotvore Evgena Montale, ki je med največjimi s.dobnimi italijanskimi pesniki.
— 18 umetnostni večer je bil te dni v prostorih Dantejevega liceja v Triestu. Najprej je č tal književnik Marccllo Torespini 'zbrane ocl mke lz svojih zbirk. Zatem je izvajrOa odlična pianrtka Ovorina Medeot Paradisjjevo »Sonato« in Brahmsovo *P„ap-sodijo«. Marcelo Fraulini je recit ral izbrane pjesmi Deberta de Broserbacha Tu!ijana Gaete *n Marijana Ruga Ob za1 ičku je nastopil baritonist Guido Pasella, ki je rd-pel skladbi Giord^nija ter Tost'-ja in i Čredo« iz Verdijevega ^Otella«.
— Na triestinskem književnem trgu je :zšla nova pesniška zbirka odličnega trie-stinskega pesnika A. Speranta. Na/lov zbrke je »Listje m cvetje«. Je to Speranto-va 16. zbirka Natisnjera je bila v Focardi-jevi tiskarni v Capodistriji.
— Utopljenec v morju. Identiteta utopljenca, ki je p:stal žitev usodnega naključja, je sedaj ugotovljena. Gre za 411etnega Bruna Kla?.ann iz ulice dei Porta 102
— Nezgode. 591etnj delavec Friderik Kre--*?evic je bfl zaposlen v nekem obratu pa se je ponesrečil in dobil poškodbe po vsem telesu 561etni Ivan Cendak iz ulice Mattc. r*a 97 si je pri padcu v g->zdu pobil levi kamlec. Desrico si je z!omi pri vstpu na tramvajski voz rroge 1 Josip Ko rt stai 74 let, stanujoč v ulici Sotefontane 57, ko se je
vračal domov z nogometne tekme. Pon<
čenči se zdravijo v triestinski bolnišnici Kraljice Helen j 221etni Sergij Mattiasic iz Sen, sechije je padel v ulic1 Istria s kolesa in se je oobil po obeh kolenih. 161etnemu kovaču Antonu Stcklanju Je priletel v levo eko drobec železa im mu ga poškodoviil. Tudi Mattiasic in Steklar sta se zatekla ▼ tx ln šnjco.
— Triestinski šahisti so se zbrali te drni
v dvorani Dopolavora »Acegatc v ulici Bat-tisti kjer je predaval mladi šahist Bruno Boik o najpomembnejših šah stih. Poučno predavanje je organi z rala šahovska sekcija omenjenega Dopoiavora.
(Se/
ezmeo
KOLEDAR
Danes; Sobota, 13. marca: Necefor, Kristina.
Jutri: Nedelja, 14. marca: Matilda.
U A N A S N J E PRIREDITVE
Kin<> Matica: Krvava svatba.
Kino Sloga: Vizija na jezeru.
Khio Union: Ljubavni napoj.
Kino Moste:  Ciganska ljubezen m Pilot
se vrača.
PRIREDITVE V NEDELJO
Kinematografi nespremenjeno,
DE2LRNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12 tn Nada Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Nedeljsko dežurno zdravniško Mužbo b« opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do S. zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Fran ta Mis, Poljanska cesta 15.
Ravnatelj Rudolf tVagner SO letnik
Ljubljana. 15. marca Danes je srečal Abrahama list m^še slovenske gore — šohrk, vzgojitelj slovenske mladine, znan daleč po naši <urni lepi zemlji — VVagner! Rodil se je 14. marca 1S93 v Ljubljani. Tu mu je tekla zibelka, tu so je izšolal in tu tudi začel leta 1913 šo cvetje slove: skega niroda. Kot drugim tudi njemu ni prizanesla vojna furija. Od otrok ga je ponesla v fronto med fante io može. kjer je moral prenašati vse nevšečnosti. Po vojni je znova na šolniškem odru. V Šiški je začel, v Šiški nadaljeval, .stopil od tu v Ligojno, kot meščonsko-šolski vzgojitelj, krenil 1. 1925. za 4 leta v Moste, nato v Mokronog- za eno leto, o j. kod Or je prešel kot strokovni učitelj v Ljubljano. Pa ni a,tal dolgo tu. Poklkali so ga v Beo* grad — kn referenta pri prosvetnem ministrstvu. Že čez dve leti pa vidimo zo; t v Ljubljam kot referentih za meščanska Io« le pri bivši banski upravi. P it let je -zp -1-njeval vestno na tem mestu .svojo dolžnost, nakar ga je staro njegovo debro srce !>>-peljalo znova k ljubi mlndini, topot v Bežigrad kot ravnil tel ja 11. moške meščanske šole, kjer deluje Šc danes in je ves — i dudo in telesom — v sv\jem jcjnjatccgl me~ tu.
Razumljivo je, da se je noš jubilant razpisal v strokovn'h, vzgojnih, domoznanskih in narodopisnih sp'flfh in člnnkih sredi listov in revij ter »Mladinske knjižnice«. S!o-venski fa^t in m-cž, vzgojitelj sredi ve»li« mladine, ki že same vr ska k nebu. tudi sam seje in žanje veselost. Sleherni poštenjak ga mora vzljub't'i.
V krogu svoje ljube dnižinice praznu te. g. ravnatelj, svoj važni življenjski mejnik. Vsi, ki Vas poznamo, mladi in stari, šolnik' in bojevniki gledamo v Va6 kulturnega sejavca našega ljubejra naroda s,rv-venskega veselimo se z Vami ter Vam kli-čmo: Pozdravljeni in še mnogo, mnogo srečnih in plodovitih let!
Iz pskraj'ne G s rizi a
— Nagrade za  najlepši  vrt,  kurnik in
kunčnie0. Gorizijski pokrajinski D polavcv ro napoveduje tudi za letos nagradne nnte»-čaje za najlepši vrt, najlepši kuri ik ter najboljšo kunčnico. Natečaja se bodo lahko udeležili vsi dopolavoristi iz gerizijske pokrajine.
— Zvezni tajnik posetil slrotiSče v Oa~ privl G^rizijski Zvezni tajnik je pose tU »i-
rotišče »Regina Margheritac v Caprivi. Po ogledu zavodov i h prostorov se je Zvezni tajnik del j časa razgovarjal z zavodovo ravnateljico s. Adelo Cerruti.
— Poročilo političnih tajnikov, Gorizijski Zvezni tajnik L. Molino je zbral v liktor-skem i omu v Goriziji k raportu politične tajnike iz gorizijske pokrajine. Navzočni so bili tudi Zvezni podtajnik G \mba, G. I. L.-ov Zvezni podpoveljnik ter Dopolavorov pokrajinski tajnik. Zvezni tajnik je razpravljal s političnimi tajniki o krajevnem položaju.
T
Vsem prijateljem in znancem naznanjam tužno vest, da me je za vedno zapustil moj dragi soprog in striček, gospod
OTON
TRGOVEC
Pogfreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. marca 1913 ob 4. uri popoldne z 2al — kapelice sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv* Križa*
Maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 15. marca 1943 ob vi 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Prosim za tiho sožalje.
i
LJUBLJANA, dne 13. marca 19 LS.
Žalujoča soproga MARA in ostal 3 sorodstvo
Stev. ^y
SLOVENSKI   NAROD«,   sobota, 11. marca 1943-XXI.
?tran S
Sedanja vojna in evropski zemljepis
Do kunca leta 1941 se je preselilo v Nemčijo iz drugih drŽav 75l«eoo Veliki Pariz šteje 5,lo3»aoo prebivalcev, veliki Berlin pa 4,600.00»
Ljubljana, 13. marca V prvem članku ^ *hznih spremembah nastalih v sedanji vojni, ki smo ga nap sali po navedbah leto&ifcgp De Agostinrievega zemljepisnega priročnika, smo zabeležili glavne podatke o ? tali ji. Albaniji. Belgiji, in Bolgariji. V aan • V.jem bomo posnel* iz istega vira še oodatk* za nekatere druge evropske države
Hrvatska
je postala neodvisna držaa 10. aprila 1941.
S posebn mi pogodbami je Italija prevzela jamstvo za njeno neodvisnost. Hrvatska je kraljevina, ki jI ki aiju je princ Aimone, vojvoda Aostski pod imrnom Tomislav II. Vlado sestavlja 8 ministrov peleg min str-skega predsednika in podpredsednika. Ministre imenuje Poglavnik.
Hrvatska obsega naslednje pokrajine z glavnim, mesti: Baranjo z Osjekom. Bito Goro z Bjelovarjem, Bribir—Si Irago s Kninom. Cetino z Omišem, Dubravo z Dubrovnikom, Goro s Petrinjo, Hum z M starjem, Krbavo—Psta z Bihačem. Lašvo Glaž s Travnikom. Liko—Gacko z Gosp čem. Livac—Zapolje z Novo Gradiško. Modrus z Ogulinom, Plivo—Ramo z Jajcem, Pokuplje s Karlovcem. Prsavje z Brodom. Prigorje z Zagrebom, Sano—Luko z Ban^a Luko. Usoro—Soli s Tuzlo. Vincdol—Podgorje s Senjem, Vrhbosno s Sarajevom. Vuko z Vukovarjem, Zagorje z Varaždinom in mesto Zagreb.
Po podatkih ^Brojitbenega rzveštaja« iz leta 1942. meri Hrvatska 102 724 kv. km in šteje 6.663.156 prebivalcev. Gostota pi e-bivalstva na kv. km. znaša 64.8. Nerešeno je ostalo Še vprašanje pripadnosti Medju-murja, ki je sedaj pod madžarsko upravo. Glavno mesto Hrvatske Zagreb, ki je štel 1931. leta 185.581 prebivalcev jih ma danes po približni cenitvi 350.000. Med drugimi mesti je največji Zemun, ki Šteje 2S.837 prebivalcev.
Danska
je ped nemško okupacijo od aprila 1940. Meri 42.931 kv. km. in šteje po podatkih iz 1940. leta 3.S4 4.312 prebivalcev. Na kv. km. jih pride povprečno 89.%. Farbrske otoke je aprila 1940 zasedla Velika B ritan ja.
Estonska
je postala samostojna leta 1918. Sovjetska Rusija jo je anektirala v avgustu 1940. Od julija 1941 so jo zasedle čete nemške vojske. Po podatkih iz decembra 1941 šteje
I. 010.135 prebivalcev V Nemčijo se je izselilo 11.763 baltskh Nemcev. Estonska meri 47.549 kv. km. Povprečna gostota prebivalstva na kv. km. znaša 23.6.
Finska
je po podatkih iz leta 1938 imela 3.S63.800 prebivalcev in merila 3S2.S01 kv. km. Gostota prebivalstva na kv. km. je znašala
II. 1
V decembru 1941 je Finska uradno zopet
priključila pod svojo oblast ozemlja. Id jih je odstopila SSSR v marcu 1940 (to je 35 OS4 kv. km., pri čemer ni všteto kadetsko jezero s površino 5478 kv. km.) Prebivalstvo, ki se je ob ruski okupaciji skoro vse izselilo, se sedaj vrača na svoje nekdanje domove. Do septembra 1942. se jih je vra lo 216.000. Giavno mesto Finske Helsinki šteje po podatkih iz leta 1910 približno 315.000 prebivalcev.
Francija
Julija 1940 je bila s sklepom parlamenta ukinjena ustava -z leta 1875 Oblast državnega poglavarja in ministrskega prea-sednika je bila prenesena na maršala F. Petaina. ki mu je bila poverjena naloga pripraviti m razglasiti novo ustavo. Po oku paciji severne in zapadno Francije je bil sedež francoske vlade prenesen v Vichy. Konec lanskega leta je bila okupirana po ital janskih in nemških četah vsa Francija
Nemčija je po kapitulaciji Francije priključila v svojo upravo ozemlje departe-menta Moselle (Alzacija) z glavnini mestom Metzom in departementov Zgornjega Rena
(z glavnim mestom Comarjem) in Spodnje-ga Rena (z glavnim mestom Strassbour-goro), ki tvorita skupno Loreno. Departe-ment Moselle je meril 6.22S kv km in štel 696.246 prebivalcev. Departement Gornji Ren je meril 3.508 kv. km in imel 507.551
prebivalcev, Spodnji Ren pa 4786 kv km in
711.830 kv. km.
Leta 1939. je Francija merila 550.986 kv. km in Štela 41,905 986 prebivalcev, leta 1941. pa se je ozemlje zmanjšalo na 536.464 kv. km, prebivalstvo pa na 39,300.000. Prestolnica Pariz, ki je po štetju iz leta 1936. imel 2.829.746 prebivalcev, jih Šteje po podatkih iz januarja 1942 skupno 4,138.614. Z najbližnjimi naselji skupaj pa Šteje Veliki j Pariz 5.100.000 prebivalcev. Vichy ima sa- ' mo 24.970 prebivalcev.
Nemčija
Po podatkih iz januarja 1941 je Nemčija z vključenimi    francoskimi, belgijskimi in ! poljskimi ozemlji ki so ji jih morale te oku- i pirane I rtu ve prepustiti, merila 680 709 kv. | km in Štela 90,030 765 prebivalcev. Na kvadratni km je prišlo 132.3 prebivalcev.   V ] okvir Velike Nemčije spada tudi Proteklo-rat, ki meri 4S.901 kv. km in šteje 7.380 000 prebivalcev ali na kvadratni km povpreč-
no 150,9. Velika Nemčija meri skupno 729.610 kv. km in Šteje 97,410.000 prebivalcev. Povprečna gostota prebivalcev na kv. km znaša 133,6.
Poljaki gubernij, katerega glavno mesto je Krakov meri 144.360 kv. km in ima 18.000.000 prebivalcev (na kv. km povprečno 124.8). Priključene jugovzhodne pokrajine, Spodnja Štajerska in Spodnja Koroška ter severna Kranjska merijo 9.620 kv. km in imajo 775.000 prebivalcev.
Preseljevanje Nemcev, državljanov drugih držav v Nemčijo je do vključno 1. 1941. doseglo 751.460 oseb. Iz Estonske in Letonske se jih je preselilo 80.076. iz Litve 50.471, iz Volinije, Galicije in iz narewskega ozemlja 134.267. iz Holma v Rusiji 30 495, iz Besa-rabije in severne Bukovine 136.989. iz Do-brudže in južne Bukovine 76.756, iz Francije 6.096, iz Ljubljanske pokrajine 15.800. iz Bolgarije 423, iz Srbije 993 in iz Zgornje Poa'.ižja 219.094 oseb.
Etape,  ki so vodile od vei-sajske  do   današnje Nemčije, so bile naslednje:
Glavno mesto Berlin je imelo po štetju iz 1939. leta 4,338.800 prebivalcev, veliki Berlin pa 4 600 000 Nad milijon prebivalcev sta šteli še mesti Hamburg (1,712.000) in Dunaj (1.930.000). Od ostalih večjih mest ima.io prebi"« cev *echei 162.200, Bremen 424 100 Koln 772.200, DUsscIdrrf 541 400, Essen 656 700. Frankfurt 553.500 Gradec 207 800. Hannover 471.000 K el 273.700 Mainz 158.500. Mann-hei~n 285.000. Mttnchen 829.400, Nurnberg 423.400, Stuttgart 458.500, Wilhelmshaven 11 00.
NEVNE VESTI
— Umrl je prefekt Baratelli. V Rimu je
umrl odvetnik Karol Baratelli. prefekt in miličnj general V zadnjem času je bil pokojni  prefekt   Baratelli  v Vercellju
— Smrt odličnega italijanskega pravnika. V R mu je umrl državni pravdmk Franc Di Gennaro Po rodu je bil iz Neaplja. Po končanih pravnih študijah se je posvetil najpreje sodnijski stroki, nakar je prešel v državno pravdništvo Važne naloge so mu bile poverjene po končan abesinskj vojni. Odpotoval je v London in Pariz, kjer je v tamošnjih pravnih krogih uspešno branil italijanske pravce napram neguševfm težnjam ki so se nanašale predvsem na Abesinsko banko in pa na Džibutsko železniško družbo Bil ie profesor Gregorijanske un verze v Rimu in je zapustil dragocene spise, nanašajoče se na javno pravne probleme
— Italijanski učenjak predava v Budimpešti Kancelar Kr italijanske akademije dr. Franc Pollati je imel v dvorani umetnostnega muzeja v Bud mpest predavanje ob 500-Ietnici ustanovitve italijanske akademije Navzočo i so 0'!j številni budimpeštanski znanstven* t kulturni r>red-stavniki Odlični predavatelj je bil povabljen za predavanje na pobudo delegacije »ENI T«
— Rektor hannnvprske politehnike pre-dava v Cremoni. Odbor za kulturno sodelovanje Cremona-Hnnnover ter pokr?-ifnski konzorcij za ustanovitev cremon-ske tehnike sta povabila rektorja h^^^o-verske tx»1!tehn;ke prof Aleksandra B*T**«t-trnga v Cremono kier br. prodava' dne 28 r^nrea o *ebn;čnorv> čutu in lepoti teh. ničnih ob';k To n^edavgnie bo nrireipne v okviru manin^-eta-Mie k""7*T*rTvn »vi^^^^ »ev ki «;o žf» deli ča^-a **zc*odnr oo»1r".b-'ico- med H^^nnv-ATp in ztfodovtrnrkim me^torn Cri,mn^n T: r>d*->^5'->i- ngi se po končani voin: £p boli cmo+^A novo-žp-Jo Svečanost te Dr1red;fve bo n^^^a-iona ?
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega dobrega strica, prečastitega gospođa
mestnega župnika pri Sv. Jakobu v Ljubljani
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Globoko zahvalo izrekamo če. gg. monsig. Stcska Viktorju in kuratu Šega Viktorja za dušno tolažbo ob bolezni pokojnega, gosp. dr. Tavčar Igorju za veliko skrb in požrtvovalnost, gg. duhovnim sobratora, vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem za žalno petje, vsem prijateljem in znancem, ki so pismeno ali ustmeno izrazili so žal je, društvom in ustanovam ter vsem, ki so pokojnika v tako Častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
LjrBLrTANA. dne 13. marca 1943.
Visoke Italije. Rektorja Mattingui oo spremljal ob njegovem pr hodu v Italijo podpredsednik Italijansko nemskesa združenja v Hannovru prof Schmidt.
— Zlata svetinja junaško padlemu kapitanu pilotu. Zxata svetinja je biia podeljena v spomin kapitanu pilotu Antonu Chiodiju iz Udina. V utemeljatva visokega odlikovanja se navaja, da se je pokojnik udeležil neštetih hrabrih poletov nad Malto. V vseh teh zračn h bitkah je bil zmnogvit. Z nekega poleta se ni več vrnil. Bil je med naj odličnejšimi italijanskimi p loti Srebrno svetinjo sta prejela podporočnik pilot Aligi Strani in narednik pilot Ivan Ded Faobro iz Codroipa pr; Udinu.
— Na polju slave je padel Crna srajca Gino Casarotti. Izšel je z skvadrističnih in fašijskih vrst. Bil je prostovoljec milanskega skvadrističnega bataljona Po rodu je bil iz Castelviscont jaa pri Cremoni. Udeležil se je številnih borb na raznih bojiščih, nazadnje je odrinil v Dal-maz o kjer ie padel v borbi proti boljševizmu
— Razstava   španske   knj'ge v Italiji
španska Falanga, kj žs'i čm te~nejo povezat: kulturne in duhovne vezi spajajoče Italijo in Španijo, hoče nuditi ital5-ianskemu -'zobraženstvu in italijanskim čitateljem možnost proučevanja oblike revolucije in strukture nove španske d-zave Zato pripravlja Španska Falanga slikovito razstavo španske knj'ee v Tta,:j! Razstava bo prenesena v v?a večja ita-' i lanska kulturna središča Sočasno na nrpravlia objavo serije političnih ter ;deinih knjig in spisov k1' se nanašajo na totalitarno ureieno Špansko državo in lr bodo ?7š?i v italijanskem -re^ndu S 'en* hoče rvdrnbnp se/nanit^ :trlH i .^'t." pr<= brvalstvo z obliko ter vsebino šna" Vv iržavnth ter nec*oria1n*h ri**en*
— Nova komedija E. Oliv'erija Egist( Olivier je zaslovel zarad svojega sodelovanja pr filmu Te dni pa je dokonča, komedijo v treh dejanjih, k: ''ma našlo* ftPot sanj« Knttna predstava nove Ol -vierijeve komed:je bo v kratkem
— Mozartovo pokopališče bo pretvorje-no v park. Dunajski občinski svet je proglas^   dunaisko   pokopal'šče.   kjer počiva
nesmrtni Mozart, za nacionalni park. Po pokopališču bo nasajen l;čen £ai Tako bo dobilo poslednje demovanie velikega glasbenega   tvorca  dostojen okvir.
— Nesreče. Prevčerajšnjim in včerai so bili sprejeti v ljubljansko bolnišnica naslednji ponesrečenci Jože Sonarak, 30-'etni crcentar Jz Ljubljane. ?e ie ran: na obrazu — Janez Sušnik. 53-!etni železni-ški sprevodnik si je zlornil desnico, — Danica Hribar. 20-1 etna hči h šarja z Vr-heka. se je v gozdu pri podiranju drevja ranila na glavi. — Vinko Frank. 26-,etni ključavničar z Brezovice, se je udaril na glav". — Ladislav Jerič. 17-lctni dijak iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil levico. — Vlasta Stlbelj. 12-letna dijakinin iz Ljubi iarte. si je zlomila levico. — Peter Cermelj, 6fi-letni nočn: čuvaj iz Zaloga, s? je vsekal v levico.
ŽALUJOČI SORODNIKI
IZ LJUBLJANE
—lj Dež bi ne škodoval. Ljudje se vprašujejo, ali bo tudi letošnje le* tako suho kakor lansko. Lepo vreme tr- že nenavadno dolgo. Kratki presledki ko se ie pooblačilo, so brez pomena, ker ni bilo tudi primerne mei-'ce dežja. Zemlja je že zelo suha. zlasti, ker v tej zimi ni bilo mnogo snega Se vedno ni izgledov, da se bo pooblačilo in začelo deževati. Zračn-* tlak ie še sorazmerno visok in ne po-ousča Včerai Dopoldne je bilo precei vetrovno: dvumrfla se ie zonet burja V za-*'3i'*hje ne b*!o ki Hib temu nreeei tonto Maksimalna temnerahira ie narasla na '2.6. TV»vi je bilo malo ma«1 hladno kakor včerr.i ziutrai vendar ie bilo še po-»nrmieno Minimalne temperatura ie ma-šala —1.4° NV»bo n* b»1o povsem č?«to vendar ni kazalo, da se bo bolj pooblačilo.
	kv. km	preb.	gostota
Nemčija po Versaillesu	468.620	68.474.100	146.1
Posarje (1. marca 1935)	1.914	842.500	437.8
Vzhodna marka (13   marca 1938)	83.764	6.650.300	79.3
Sudeti (30   septembra 1938)	29.099	3.408.400	117.1
Memel (22. marca 1939)	2.848	151.703	54 3
Gdansk (1. septembra 1939>	1.893	390.600	2063
Vzhodne pokrajine (22 sept. 19:29)	91.974	10.043.300	109 2
Eupen. Ma!medy (IS. maja 1940)	1.056	66.S00	63.3
Alzacija. Lorena (8. avgusta 1940)	14.522	1.915.600	131.9
Luksemburg (2. avgusta 1940)	2.586	296.900	114.8
Protektorat (16. marca 1939)	48.901	7.380.000	150 9
Gen. g-ubernij (sept. 1939)	93 871	12.107.400	~'0
Juž. vzhod  pokr. (aprila 1941)	9.620	775.000	60.5
Galic ja, vzhodna (1. avg. 1941)	50.489	6.000.000	120.2
1
kino MATICA   -   TELEFON 22-41
Predstave ob delavnikih ob 14 30. 16.30 in 18.30. Ob nedeljah ob 10.30. 14.30. 16.30 in IS 30
Pretresljiva ljubezenska žaloigm med izseljenci-rudarji. Film močne in globoke vsebine ter napetega dej:mja. — Sijajni igralci: Fosco Giachctti, Luisa Ferida, Beatrice Mancini
Krvava svatba
KINO sMMi
Velika ljubezenska drama m!ade«ra kiparja v čarobni okolici samotnega lezera
Viziia na jezeru
Javor Pa!. Klari Tolnav. VM* Simor
Predstave ob običajnih urah
KINO UNION TELEFON -'2-21
Sijajen film po znani Donizettijevi operi
Ljubavni nap3j
V glavnin vlogah: Margherita Caro-sfo Ar i indo Falconi in Koberto Villa. Pojejo: Margherita Caro^nio, Ferruccio TaEriiavini in Vlacenzo Bettoni
Predstave: ob delavnikih ob 16. in 18.30 uri:  ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30 16.30 in 18.30 uri
KINO MOSTE Pozor! Samo tri dni bo na sporedu J
Odlične glasbene komade ^Bubljički«, ■»■Ob modri Donavi«, igra svetovno znani ciganski orkester v filmu, ki je žel v Ljubljani nedavno velik uspeh.
Ciganska ljubezen
Velefilm vladarjev neba. Zračni boji.
Pilot se vraža
Delavnik ob 17; nedelja ob 14. in 17.
Vsled ogromnega zanimanja bo v nedeljo ob 10.30 matineja:
Ciganska ljubezen
—lj Na sporedu koncerta Kvarteta Pol-tronieri, ki bo v sredo, dne 17. t. m. ob
pol 7. uri v vel lic i filharmonični dvorani, je najprej Boccherinijev Kvartet. Italijanski klasik Lu'gi Boccnerini je y>:sr\ kvartete že pred Havdnom. Od njego^-h del jih je 63,
0 "nosno 73 tudi natisrje e Od poznejših kvartetov se razlikuje po tem. da imajo po večin: po 2 r!i po 3 stavke. So pa izredno lepi in se v novejšem času vedno pogosteje znova uveljavljajo ra koncertnem odru. Po-leg Boccherinija bomo slikali Beebtovnov Harfe^kvartet in Smetanov kvartet Iz mojega življenja. Kvartet Poltronierl je sijii-no umetniško združenje, najboliši kvartet, kar smo jih v zadnjih letih sVšall v naSi koncertni dvorani. Prvi \-*obnist je mojster Poltronieri. II viotino igra solist Carpi, violo AJessandri, pii čelu pa je sijajni Va-lisi Na koneoii: opozarjamo Predpr^daja je v knjigarni Glisbene Matice. Sedeži in stojišča so v predpročaji v knjigarni Glas-bene Matice.
—lj Osrodn;a točk« X s;mfon'enega koncerta, ki bo v ponedeljek, dne 15. t. m. je Tartinijev Koncert za violinčelo in orkester. Tartini. ki je bil rojen 1692 v Pirano in umrl leta 1770 v Prdui, je bil najslavnejši violinist Sv-cjcga časa. Bil je sijajen učitelj, s koncerti je nrepotoval skoral ^'so Evropo In žel neverjetne asnebe Velik pa ie tudi njegov sloves kot skladatelj in poleg velikega števila n"\irazl'čne;*ših del in violinskih dol je napisal tudi 140 koncertov. Na X simfoni enem koncertu Lo izvajal solizt (^enda Sedlbaner Tartinijev Koncert 7a violončelo m o'k s^er   So'ist Cenda fiedTbrnier
e našemu koncertnemu občinst\n dobro znan ln zelo pogostokrat so bi1e povda*-jene nvgove izredne zas'uge za nase koncertno ž;\'iien^e oredvsem z- nase komorno glas-ho Cenda šerilba^er je eden gla\*nih fal^--aripv Ljubljanskejea kvarteta m Ljubijan. ■'kecra komornoga t*aa strini koncertant, ki nas (e seznanil z mnogrlmi   deli svetovnih
•t^ratur in poleg vsega tega Se s*ebo»* na-Vh orkestrov. Svoje študije je d^M' šil v 3rael k'er ie nato deloval v Ceš):i fUbar-moni'i kot soloceltst veo kot 15 ]et pa so-leluje v naši sredini Poleg Tartmilevega FCcncerta bomo slišali še v oortedeijek, dne 15.  t   m   ob   pol 7   uri v      liki urJonski
1 vorr,n• gantlovo Suito za godalni orkester, Schubertovo u vet'tuno Rozamunda in Lirzto-
vo simfnničro pe-Ti;tev Preludiji. X. simfo-nif-T«! k^rif*erf  bo dirigiral D:~a.po Mario Ši-
;2neo Sc7oži in stoi\5.^a 5«o v predprodaji v tenjigarnj O^s^ene Matice.
—I i Sedaj je ča*. da si napravite načrt za posevke na vrtu. llsoeh vrtnarjenja je v glavnem odvisen od pravočasnega in toč-neera opra vijanja deln na vrtu. Zato vam oriroročrmo da si nemudoma nabavte Slmrjev D^lo^mi koledar za vrt in sadovnjak v KnUgarni T"skcvne zadruge v Se-'enbur^ovi al  3  Cena L;r 8.—.
—lj Štedljive kvbanie in rdrava prehrana je danes najvažnejši problem vsakega "•o^oo^itii^tva. Mnogo drasrecenih nasvetov najdete v Gospodinjskem koledarju za leto 1943., ki era jo izdala Knjigarna Tskovne zadruge, šelenburgova ul. 3. Zato si ga naj nabav; sleherna gospodinja in kuharica. Cena Lir 25.—.
—lj Stari, onemogli Ljubljančani svo-i^rnu dobrotnika. Pri pogrebu gradbenega direktorja g »nž. Antona Klinar-ja je množica odl'čnih pogrebcev z za-dovolistvom opazila tudi veliko skup:no o.-krbova^k in oskrbovancev mestnega zavetišča za onemogle v Janševi ulici, ki ie z moVrvijo ob krst? v kape!;ci svetega Tožefa in pri pogrebu pred krsto počastila svojega vebkega dobrotn:ka ter mu tudi se na zadnji poti izkazala hvaležnost Pred to skuo:no častitljivih starčkov in stark so triie bradati starčki iz zavetišča nosili p-'-ekrasen venec, ves čas so pa oskrbova^ke in oskrbovane1 molili za evoiega verkega dobrotnika saj je 1av-nosii zna^o kako človekoliubno je pokot-•^;kova dmrna o^ed kratkim poveliča^a ^lato poroko evoiih stažev z velTcim đavlom m os t rt »mu zavetišču za onemogle Pogreba se ie udoloži* fliri; za-^on^ik žu nana ge^e^la T^eona župnika s pred«tav ^i^tvom me^t-nih umdov. zla^t* na soeis«1-nega urada in mestnih socialnih zavodov.
Udeležba oskrbovank in oskrbovancev pri pogrebu je na  vie pogrebce napja\"ila
najboljši vtis ter se je mars.kdo zavedel in prepričal, da družinskih praznikov ne moremo lepše povel.čati kot s človekoljubnimi dokaza dejanske ljubezni do revnega bližnjega, zlasti pa ne moremo do-stojne^c počastiti svojih dragih kot po geslu »Počastite rajne z dobrimi deLi'«
—lj Mojster Fran Klemenč»č jc | sedanjo umetnostno mzstuvo v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika, čeprav je postavil na ogled le manjše število izbranih slik, jasno pokazal, kaj zna. Dokazal je tudi. da še zmeraj napreduje. Brez dvoma je. da njegov stvar teljski čopič še ni napravil poslednje poteze. Njegova sedanja razstava lanje vzestran#ld uspeh.
—1 j Vrtnarski odcek SVD Franc.škanska ul. 6 I. ima na zalogi še nekaj zelenjad-nega  semenja.  C'-.n-   pohitite  z naročili.
—lj Canom O!**pšova!nesra in podpornega društva Kožna dolina sporočamo, da Občni zbor ne bo v nedeljo dne 14. marca popoldne ob pol 3. ur, temveč ob pol 10. uri dopoldne
—lj Najdena* denarnic*. Pri Fužinah je bila te dni najdena don a iti ca. ki je v nji nekaj nad 100 lir in listek, na kitorem je napisano 'me Pavel Bajcla. Pošten najditelj je izrcOil najdeno denarnico našemu uredništvu, kjer bo lastniku še nekaj dni na razpolago v dOfK klanskih urah. ce bi se pa lastn k ne javil, bo najdenj denar porabljen v dobrodelne svrhe.
—lj fatetestmte za dolenjski semenski krompir vabi kmetijs'.i odsek mestnega gospodarskega urada, naj se prijavijo v sobi št. 35 v Beethovnovi ulici št. 7 v sredo 17. marca oni z začetnicB«ni priimkov A do M. v Četrtek IS. marca pa Interesenti z začetnicami N do 2, a v I boto 20. t. m. med 9. in 12. uro n:j se Javijo morebitni za-mu Iniki. Pri delitvi toga krompirja bodo prišli prvenstveno na vrsto tisti, ki niso dobili danskega krompirja. Vsak interesent naj s seboj prinese posestni list ali tej listini podoben dokument (pogodbo, p-trdilo o najemu itd.) in osebno Izkaznico. Hkrati opozarjamo vse prejemnike nakaznic za danski semenski krompir, ki krompirja niso dobili, naj te nakaznice vrnejo v sobi št. 35 v Beethovni vi ulici št. 7 v ponedeljek 15. in v torek 16. t. m. med uradnimi urami, ker bodo lru£ ostali V evidenci Vis. Komisariata kot bi b.li krompir debili.
—lj Interesenti, Id so M' prijavili za semenski *>ves. vabi kmetijski odsek mestnega gospodarskega ui i a, naj sami pridejo po luak-uznice od ponedeljka 15. t. m. dalje med uradnimi urami v sobo št. 35, II. nadstropje v Beethovnovi ulici št. 7. s seboj morajo prinesti list. njemno pogodbo ali tema listinama poleben C kuiiient ter osebno izlc^iznico.
—lj  Obdelovalci  mestnih  vojndi vrtov.
ki jim je mestna občina odsiopUl svoja zemljišča za obdelovanje dobe po blagohotni naklonitvi županstva najpotrebnejša zelen jadna semen a in umetne gnojila po polovični ceni. Zglasc naj se v sobi št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici It 7. kier df>be nakaznice in vsa noj-asnila tuko. da pridejo na vrsto v ponedeljek 15. t. m. dopo'dne od 9. do 12. ure prosilci z začetnicami A do G. popoldne od 15. do 18. ure pa prosilci z začetnicami H do K. a V torek 16. t. m. dopoldne od 9 do 12. z začotnienmi T. do P in popoldne od 15. do 18. ure obdelovalci z začetnicami Ti do Z.
—li Retrospektivna razstava Saša San-tla. Kakor smo že javili, bo pri jutrišnji otvoritvi razstave v Jakopičevem paviljonu na-topil tudj komorni orkester, ki bo odsvlral tretji stavek i/- SsfiUove suite za godalni orkester. Ker je prostor V paviljonu omojen. ne bodo postaviienj v dvomno posebni sedežj za obč'rsivo. Postufcrid bodo torej morali onsostvovztl izvajanju koneertne točke stojf. Razstavne blagajna bo ^dnrta že ob pol 11. uri, da Si bodo morrli pravočasno preskrbeti vstopnice oni obiskovalci, ki žele biti v rar-stavi med muz:ki!nim izvajanjem in otvoritvijo.
REZERVA.
— čVmu imaS kar tri neveste?
— Hm. veš. na motoc klu lahko Hoveh vedno eno ali drugo !zgubi.
»♦♦♦♦♦»
VABILO
za m. redno skupščino »KOVINAR«, kreditne zadruge z o. j. v Ljubljeni,
ki se bo vršila dne 28. marca 1943 ob 9. nrl dopoldne v prostorih Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-L, soba štev. 5.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev in konstituiranje skupščlnej
2. čitanje revizijskega poročila;
3. a) poročilo upravnega odbora,
b) poročilo nadzorstva;
4. sklepanje o računskem zaključku in o uporabi poslovnega prebitka;
5. sklepanje o višini vsote, katero lahko upravni odbor da kot posojilo in o višini vsote, do katere se lahko zadruga eventualno zadolži;
6. volitev dveh članov uprave in 1 nadzorstva;
7. predlogi in pritožbe;
8. razno.
SkupSćina je sklepčna, če je navzočih vsaj polovica vseh članov zadruge, ako t- k števila zadružnikov ni navzočih, je skupščina pol ure pozneje sklepčna ob vsaki udeležbi.
Bilanca za leto 1942 je v zadružnih prostorih nabita in je vsem članom zadruge na vpogled ob sobotah od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
Zadružni pozdrav za: StraSck Alojz, ZdolSek Ivan,
član upravnega odbora        t. č. predsednik
MALI OGLASI
POZOR!
Ceneje prodajam sadna drevesa, velik cepljen oreh. vrtnice, vinske trte. lepotlčno gr-mičje itd. na Vodnikovem trgu in doma — Zgornja filska 40 (pod hribom). Obrezujem; sadim strokovno.
KLOBUCARNA »PAJK«
vam strokovno osnaži, preobiika tn prebarva vaS klobuk, ca izgleda kot nov. — Lastna delavnica Zaloga klobukov — Se priporoča liiidoif PajU. Ljubljana. Sv Penra cesta 38, Miklošičeva je"?ta 11 »nasproti hotela Union).
SFNO ZA SONJE
in krave prodani. D> ler jska cesta 12.
Stran 4
»8lovrn9r1 narod«,
1m3-xxl
Priče če&alarske preteklosti —
„naf lepše kar so imeli naši stari čebelarji44 — O paajskTli k vcska in drugih splošno zanimivih čebelarskih zadevah
—Mi
57
Ljubljana, 13 marca Z zanimanjem čita tudi nečebelar prispevke v »Slovenskem čebelarju«; m< n*a •ato. k<>r je čebelarstvo Slovenrer- v i-r-l ter d: je vsak rcjen za čebe-ars. -) čeprav se mu ne p sveča. Slika starega čebetarja ki ob svojem življenj kem večeru s filozof, skim mirom ter uravnovešencetj . z nio-cu ostjo starcev posluša ob čebelnjaku kakor zatopljen v sa'je na robu življenja — godbi pcjev .n si ši že pesem »z drugega brega življenja« — ta si ka je tr.ko draga našemu človeku in je značiln. naša. Čebelarstvo ni strok vrjaštvo pri nas. ki bi bilo ograjeno 9 kitaiskim zidom, da bi e*» zanj ne smel zanmat: nihče drug S cer so pa bili prispevki urednika >Slovenskeg^ čebelarja* Avg Bukovca o naših pa-jskm končn cah še pcsebnc zanimivi za splos-ncst. V marčevi številki čebe'arskega glasila je bila ta razprava zaključena.
Delo umetnostnega zgodovinarja
V sklepu razprave p sec pravi, kar je povedal že v uv du. da ni nameraval rapi-sati študije o panjskih končnicah in naj oi to storil folklor sti Njegov nimen *e b:l sez aniti čebslcrje s to posebnostjo Ljudske umetnost* in »zbuditi v njih zanimanje za naj'epše kar 9" imeli naši stan čebeiarjU ČJebe'arj' b; naj zbirali stare, poslikane pajske končnice in gradivo o njih te* bi s naj zla U przadevali izp polniti drušfveno zbirko končnic. 0°prav je b lo že mnogo zamujenega, vendar Lahko v zadnjem času rešimo še precej ust~'b izročil in posamoz ne stare končnice Pisec naglasa, da b:do končnice postale sčasom še bolj cenjeni dokazi naše čebelarske preteklosti fej ude^stv.v-vania ljući kih si kar'ev kakor zdaj. Prišel bo Čas. ko bo marsikdo spoznal, z?kaj so nabirali pnnjske končnice ;n grad:vo v zvezi z njimi. Ne gre za zbirateljsko strast ki se v zad-jih letih kaže pri nekaterh zasebnikih — čeprav končnice za nje n*-m^jo pomena — temveč za ohranitev narodnega b'aga. A. Bukovec vidi v vsem kar fe bilo doslei naoisaro o poslikan h končnicah le pcolago za večje delo »ki se ga bo prri ali slej lotil kdo izmed mlajše generacije n^ših umetn stnih zgotfcrvr-ar-jev. Zd: se mi naravnost nemogoče, da ne bi paniskc ko'čn C3 dočakale svoiesra glas-nika. Ta jim bo v zgodovini našega ljudskega slikarstva odkazal tis1 o Častno mesto, ki bi ga že davne morale zavzemati, in jim postavil v knj ževnrsti dostojen ter trajen spomenik.«
Kaj vse so slikali
V zadnjem delu razprave je pisec obravnavni snovnost (motive), ki sa jih up*-rabliali liudsk* slikarf ur' posrkava'-ju končnic. Pri tem je značilno, da je sorazmerno m°lo s' k, k' bi se nanašale ^a čebe. larstvo; hudomušne ni v društv. zbirki nobene s tem motivom. Naibrlj pogosta končnica te vrste kaže ogrebanie roia. pogosto je pa na nnh tudi5 uoodobljeno kako Čebelar strelja izpred čebelnjaka, za medvedom, ki je ukradel panj. — Na vojaško življenje in vojaški stan se tudi na-ašo nekaj zna-č:ln h slik. Slikarji s- si nogr>sto sami lz nvši.^ali vojaške kroje. Sl;kn se je zdela ljudem tem imenitnega, čim več je bilo vojakov na nji. — Mnn?o se je rabralo v društveni zbirki končnic s sllkajni s snovnortnr' 'z sodstva Neka kcnč'ica tadl prikazuje usmrtitev hudode^a z vsem dra matičnim ckoljem. Prot> nravdarcki strasti kmetov je naperjena slika, ki prikazuje, kako se dva kmeta pulita za kravo: eden jo vleče za roge, drusri za rep medtem pa jo škric molze. — Redko so na slikah uporabljen' ob čaji. Neka ko*-črnca prikazuje nabonvke Ze skoraj p-znbiieni običaj »žagan ie babe* je tudi upodobljen — Zgodovinski dogodki so včasih upodoblljeni na ko-čnicah. čeprav iih ni posebno mn go Tako je n. pr prkaz-an lAiter s Katrco na vozu. ki na njem koč laž' sama hudoba Peljejo se po vsem videzu na gopti-to v pekel. — Priljubljena ie zgodba o Pogomu m Lamberear^u. (Pegam je bil Jan Vit v<*e ir? popačenka je nastala iz B';be1mb kot pomeni »Ceh« ) Tudi kralja Matjaža, so upodabliaH sl;karj; končn c. Neka sMkn kaže »turško vojsk*« z vsemi strahotami tur-škeca rapada v sredn-em veku. Nekaj končnic na,* spominja na francoske čase in ljuKiansk* kongres. — Razen v^eh teh zelo razlč'h motivov je še mnogo končnic, k' jih ni m os: če tako lahko uvrst ti v katero koli skupino Kcnčn'ce so bile v tem nogle-du res -ekakšen slikani časop's. k: vsebuje razen resne vsebine tud' -nTsrtkai zabavnega 'n »manj pomembnega«. Slikarji »o imeli živahno domišljijo ter se je zde^ da je sn-v. ki So iz rie zajemaM. neizčrpna. dok>r se to slikarstvo v novejšem Času ni izrodilo.
Zakaj ne pridobivamo več voska?
S tem vprašanjem se peča v marčevi številk    »Slovenskega   čebelarja« čebelarski
strokovr jak. Pravi, da so nekdaj naši kraji
s.'o'eL zaradi obilice lepega voska; »kranjski vosek« je bila priznana znamka. Ta tudi kaže, da »o naš: čebelarji pndob vali mnogo voska, sicer bi ne mogel zasloveti tako po avt tu. Ali ga. zdaj pridelajo manj zaradi spi-šngi nazadovanja čebelarstva? Delno tudi zaradi tega, a je Se več pomenil « - vzrokov, v starih časih je b la kuh. xa po večini prepuščena sveča r-
jem ii .liOdičarjem, ki so pokupili po ajdovi paši vse panje, neprimerne za p'eme pa vse »presuhe« in >predebele« ter jih podrl.. Tako se je pri njih nakupi čil skoraj ves vosek naših čebelarjev, pa sc petem tržili z njim. Medere vosčne so svečari* porabili za medico ali za kuho žganja, iz zluščenih veščin so pa končno skuhali vo_ sek. Pr tem so uporabljali močne stiskal-n"ce. Voska je šlo mnogo manj v, Izgubo kakor pri sedanji kuhi čebelarjev. Bil je tudi čist in izvratre kakovosti po barvi in vonju. Ves vosek pa tudi ni bil kranjskega zvora, ker so ga svečarji mnogo nakup li tudi v sosednih deželah, a Sel je v svet pod znamko »kranjski vosek«. — Pc uvedbi panjev s premičnim satjem in trgovine z žiro- čcb^l-m: pa *c začelo pridobivanje voska nazadovat*. Upoštevat! je treba zla-st, da so če)>elarji potrebovali za novo vrsto panjev mnog; satnic lz voska, a razen tega so satnice prodajali v tujino trgovci s čebelami. — Pisec tudi opc-zarja,. da ie v predolgi rabi istega satja eden glavnih vzrokov sedanjega nazadovanja proobiva-nja voska. — Drugi vziok je v nekdanjem ravnaju z v šč nami. Nekdaj bile izgube voščin. odnosno voska, mnogo marjše. Tretji vzrok je neprimerno kuhinje voska.
Da bi ne primanjkovalo voska
Zdaj je z ičelo primanjkovati voska; vse kaže d£ ga bo čedalje manj in ga kmalu ne b nt: toliko, kolikoi ga Čotlarji potrebujejo za 'zdelov:/ je satnic Na uvoz nikakor ne smemo računati nit takoi po vojni. Kaj naj torej ukrenejo? Čebelarji bodo navezani predvsem sami nase. zato pa bodo morali p: slej posvečati pridobiva-
nju vojska mnogo večjo pororcost. Strokovnjak svetuje, naj predvsem skrbe, da ne bodo v panjjb prestari sati; čim starejši so tem manj v. ska dobe '* nj h. Po osem do desetletni uporabi ga se na kuhamo riti toliko, kolikor smo ga porabili za satn;ce. Satje bi v splošnem ne smelo biti starejše od Štirih let. Dalje je treba napovedati »boj na n:ž« škodi j vcem satja 'n voečin. Strokovnjak nudi debra navodila. Končno Se priporoča pravilno kuho voska.
Čudno ravnanje s čebelami
Urednik piše med »Drobirjem«, da čebelar ravna zelo čudno m čebelami. Rejci katere koli druge vi ste šivali skrbe, da ie Žival primerno krmljena; Uvn: rejec še dobro zaveda, da mora prmemo krmiti kravo, da bo lahko od nje pričakoval mleka, de bolj je treba zelo streči pujsu da ae zredi. Samo pri čebelah delajo ljudje izjemo, kakor da bi se naj preživele same tudi. k: ne morejo rajti nit' kapljice medu. Ne pomagajo jim niti v največji ali, ko je čebelja družina tik pred propastjo. Niti ne edenejo jih po zim toplo. K: bi preStel vse panje, ki propadajo leto za letom po ak -posti in mal-rmsm^sti čebelarjev! Človeška grabeilj vost sega celo tako daleč, da čebele med letjm do golega oskubijo. jeseni jih pa prepuste žalostni usodi v prazih celicah. Kakor za druge žival', bi morali skrbeti tudi za čebele, da bi ne bile nikdar lačne ne poleti ne pozimi. Kdor noče po magati čebelam v sik, bi ne smel čebelariti. Prav tako b' naj ne čebelarili ljudje v krajih, kjer ni tolike paše, da bi se čebele lahko preživele, Pravij;. da so čebelarji usm lje- ega srca; morda jih je mnogo, toda nekateri... Čebele poznajo samo, ko jim lahko kaj vzamejo, s cer pa niti ne trenejo z očesom, ko jim roj: ginejc od lakote. Ali niso pod-bni ljudem, ki poznajo Boga samo ob nedoljan i- praznikih? se vprr.šuje st3r čebelar. Opominja, da bi ne smel umreti noben panj po krivdi čebelarjev, in pravi: »Še manj kak r slsbh n?n^ev n"m je treha slabih in brezsrčrih čebelarjev!«
Boj zakrktijaiilm samcem
Bolgarija je dubila zallum o podpiranju družin, ki Itn a p mnago otrok
V bolgarskem sobranju so poslanci na ne-da\nem zasedanju obravnavali zakon o rodbi* nah ki imajo mnogo otrok. Poslanec Andrejev je naslajal, da je treba seči po strogih ukrepih, da se zajezi nazadovanje štev b porodov. Vzrok, da je zadnja leta v Bo>lqariji vedno manj porodov, kljub temu. da bi se samci ne hoteli ženiti je v tem, ds mlade žene nočejo imeti otrok. Denarna sredstva fenda za rodbine, ki imajo mnogo otrok, bi se ne smela stekati samo iz obdavčenja premožnejših slojev, temveč bi b'lo treba po?cei v ta namen tudi po nezakonitih vojnih dobčkih. Iz tega naslova bi lahko dob:] fond mnogo denarnih sredstev.
Poslanec Markov je zastopai mnenje, dc bi moral zakon, ki daje razne prednost materam z mnogimi otroki, veljati v enaki meri tudi za očete, ki trna jo mnogo otrok Takim rodbmam bi bilo treba dati na razpolage zemljo. k; naj bi postala njihova last T;iko bi se ohranila v Bolgariji tradicija, da imam vsaj kmečke družine mnogo otrok. Vprašanie nazadovanja števila porodov bi b'lo treba urediti z dalinosežs nimi  gospodarskimi   in  socialnim- reformami.
Poslanec M nkov je ugotovil da oe na zakrknjene samce ni treba posebrc ozirat Ti so namreč največ krivi, da je začelo število porodov nazadovati. Samce je treba obsojati tudi z moralnega vidika. Poslanec Krastev je zahteval, da bodi zakon o dr»'ž nah ki imajo mne<jo otrok, pc svojih določbah totalen Bol-garsk: narod je treba zaščititi, s'cer ga bo zadela enaka usoda, kakor ;e zadela Francoze. Poslanec Geo-rs'jev je naglasa!, da mora imeti vsaka družina vsa i štin otroke, če naj bo narodu zagotovljena bodočnost Obdavčenje sam« cev tudi m nič novega 2e staro rimsko pravo se je pečalo s tem načrtom m za zakrknjene samce je doioća'o znatne omejitve v pravicah.
Ob koncu debate je spregovrril notranji minister Gabrovski. Problem naravnega prirastka števila prebivalcev ni samo demokratično, temveč tudi socialno medemsko «r gospodarsko vprašanje. Novi zakon ne pr naša popolne ureditve tega problema, tem ve* hoče uTediti vsa i del socalnih vprašanj ki so v zvezi z velikm vprašanjem poras*a števila po rodov V zad-njih 20 letih je število porodov v Bo'garij' nazadovalo. Scer ie tud' umiralo manj ljudi -;akor prej. toda med štcv:k«m ro;stcv in rovih frr Sov ni b' rv^er.^gs pravega razmerja Pr rrt-tek Štev'la preb valcev je vedno manjši. Najprej je treba urediti vprašanje po-
rasta porodov. To pa ne pomeni, da bi bilo treba pusiiti ljudsko zdravje v nemar. Medtem ko je potresla držsva v letu 1923/24 za ljudsko zclravje 174,lXX>.00() levov, znaša ta podstavka v proračunu za tekoče leto 644 milijonov. Bc4ganji jc potreben zakon, k bo resnič-p.l/ podpiral družine z mnogimi otroki Po ministrovem govoru je bii zakon sog'asno sprejet.
Univerza v Odesi
Iz letnega poročila univerze v Odesi je razvidno njeno deJovajije v prvem letu po zasedbi mesta po romunskih četah. O lesa je bila zesedena jesera 1941. Univerzitet na poslopja so bda precej poškodovana in moraM so jih obnoviti, pa tudi not_ranja oprema je Lila Lzpopolnjena. Ltzni sredi februarja so se vrata odeške univerze zopet o'.piia. V začetku so mogK otvoriti samo dve fakulteti medicinsko in tehniško. 2e lani jeseni se je pa pokazala potreba po otvoritvi drugih fakultet. Zdaj ima univerza v Odesi šest fakultet in sicer medicinsko s farmacevtskim oddelkom (816 slušatoljev) tehniško s 304. prirodosiovno s 163, pravno s 72. filozofska in zgoo\ovlnstko z 240 in poljedelsko s 151 slušatelji, će ne štejemo poljedelske fakultete je vseh slušateljev 1604. ol teh 1040 slusateljic tn 564 slušateljev. Vseh šest fakultet ima 85 stolić zasedenih večinama s profesorji in le izjemen'a z docenti. 14 umverziteinih klinik je sprejelo lani 7248 bolnikov, in operacij je bilo pa na njih 2.000.
Tunisko bojišče: Sovražni tanki, zajeti med nedavnimi vojnimi operacijami
Križanka št. 4$
r	11	12		13
			d 2 i	
L				
				
m	3o			
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. snažilka, čistlka, 6. gledati, opazovati. 10. odstop, cdziv. 1». lahko kapljiva v zdravilstvu uporabljana tekočina, 15. vrsta umetne pesmi, 17. iz-najditelj, ki je ustanovil svetovno znan v nagrade. 19. pt ca roparica. 21. del Vojvodine. 23. kmečko prebivalstvo Egipta, 25. srbsko moško ime, 27. peč v gor-poski sebi. 29. običajen, vsakdanji, pravočasen, 31. madžarsko moško ime, 33. mesto v južni Franciji. 35. kraj v bUž ni bivše iu«roslo-vansko-italijanske meje na Notranjskem, 36. zemljepisni pojem, 38 nadležna žuželka, 40. bedak, neumnež, duševni bolnik. 42. začetek čolna. 43. umetnost (lat.), 45. funkcija v cerkveni ali un verzitetne npra-vi. 47. oseba iz znane Shakes^arove tragedije 49. italijarski predlog, 51. del noge (množina), 53 pripadn k evropskega naroda, 55. končaj, opusti, 57. del s bne oprave, 59. uradna, mašna ali sodna obleka, 3i. prepr čanja. mnenja. 63. smeh krohot. 64. peta pesem, 65. svetopisemska oreha.
Navpično: 1 domača žival 2. mesto v AngUji, 3. toniški lopar, 4. posmehova-lec. zasmehovalec. 5. igralna karta. 6. znamenje. 7. francoski pisatelj, orientalist, 8. vrsta blaga. 9. veznik. 10. Avar, 11. pripadajoč! del, 12. mlada ž^val. 13. pleza'na potreb^^a   množina 1. 16. reka v Sibiriji,
18. angleški predlrg, 20. velika ptica, 22. otok v Malajskem arh pelu. 24. predstavu k Rima v Palestini za čnsa. Kristovoga življenja, 26. oseba iz Jurčičevega romana, 28. rimski cesar, 30. zastava, 32. predmeti potrebni za umetni o^enj. 34. nadaljevalci življenja, 37. strah, nerveza pred javnim nastopom (množina). 39. del telesa, 41. zapitek, račun v gostilni, 44. pripravljalna doba, 46. žensko ime, 4S. zelenica, 50. moško ime. Rousseaujev pedagoški roman, 52. doba. 54. vladar. 50. svetop samska ese-ba, 58. Ancona (avtomob. značka), 60. japonska mera, 62. kai taški izraz..
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 44.
Vodoravno: 1. pamet, 5. nos, 8. od, 9. po>-ruka. 11. lepilo, 12. Om, 13. in, 14. fc?«tfOfc 16. lov, 17. TJna, 18. Avogadro, 20. at, 21. ASK. 23. presek. 25. to, 26. Or, 27 ciu 29. dvig, 31. Sca a. 33. rajati. 25. uš, 36 Ana* 37. okoli, 39. ve, 40. SK, 41. -en, 42 tet. 44. met. 45. goban, 47. ro, 49. kače, 50. aa*-gel. 52.'kct, 51. DoOmč. 55. da-
Navp čno: l. polica, 2. Aden. 3 4. telovadec 5. nu 6. okolnost, 7. Sam a» 10. roč. 15 Iur?.. 16 lcterija. 22. Ko - š 24. kisik, 28. no, 29. Dravograd. 30. ga. 32. ruleta. 34. tik. 38. osebek, 40. st. 43. ep, 44. rmč 45. gala, 46. nota. 48. ono. 49. ker, 51. GB, 53. od.
Za smeh
Nemški proSesJrji na turški univerzi
Um verza v Istanbulu je dobila za svojo filoležko fakulteto tri nove stolice. tako da jih ima zdaj pet. Ne. nove stolice so bili povabljeni nemški profesorji ln sicer prof. dr. Dietz z Dunaja za is'amsko-tnrško umetnost, prof. Bruckmann za nemško filologijo in prof. Kraus za he'ensko-grško filozofijo. Med novoizvoljenimi turškimi ni. rodnimi poslanci so tudi trije profesorji istanbulske univerze, ki so marali v smislu turške ustave svoja profesorska mesta odložiti.
Inserlrai v „S*av. Narodu"!
GREH
— Kai. za ta klobuk si dala tristo lir? — vzklikne mož presenečeno. .— To je vnebo vpijoč greh!
— Nikar se ne razburjaj, ta greh bo padel na mojo glavo.
PRI KONJSKEM MESARJU
Pri konjskem mesarju s*» srečata dve dami iz boljše družbe. Seveda je obsma zelo nerodno n zato nekaj časa v zadregi molčita. Končno se pa le oglasi ena:
— Oh  gespa. vi pri konjskem mesarju?
— Da. tu sem. Vidim pa, da tudi vi kupujete tu . ..
— Da, da, kupujemo, toda mi imamo doma psa.
— Seveda, seveda, vi imate psa. Ml '.mamo -pa ra vrtu rastlno mesojedko.
ONA NE
— Zdravnik Je prepove'.al moji ženi kuhati.
— Kaj ji pa je?
— Njf nič, pač sem si pa jaz nakopal težko želodčno bolezen.
JUNAK POD POSTELJO Mož pnkclovrati pozno ponoči domov ta ko ga žena z metlo v roki nahrulii smukn« pod posteljo.
— Takoj mi žlezi izpod postelje! — »a-kriči žena.
— Nočem.
— Pravim ti, da mi takoj prilczeš na dan!
— Ne. nečem.
— Pozivam te še zadnjič?
— Nočem! Naj se ve, kdo Je gospodar v tej hiši!
ŽENSKE STriHJE
— Kaj misliš, prijatelj, ali kaže dekletom študirati?
— Po mojem mnenju ne. Moja hči se fš omcž'la šele po treh letih Studiranja, hči mojega soseda je pa dosegla isti cilj leto« na počitnicah v enem mesecu.
RAZTRESEN PROFESOR
— Jankovič! — pokliče profesor.
— Jankovič je danes bolan in ostati ja moral v postelji, — odgovori njegov sosed.
— Mir! — se razjezi profesor. — Naj Jankovič sam pove, kaj je z njim.
I GEORGES  OHNET: |
(3 PRODAJALEC
Z STRUPOV
ROMAN
— Ah, dragi moj. kdo ve, pri moških moramo biti pripravljene vedno na najhujše. oo«ebno če so mladi kakor ti in tako privlačni po svoji 'jnbeznivosti. Upam vsaj. da se ne čudiš nmji ljubosumnosti
Na ves glas se je zasmejaJa.
— Tvoji ljubosumnosti! Oh ne! Pusti take šale! Vem zelo dobro, kako je treba razumeti tvoja čuvstva ćo mene. Zvestobe nisem nikoli zahteval od tebe. Dovoli mi torej, da ne bom dražil tvoje ljubosumnosti. Sva dobra prijatelja, tega ne tajim, tod? poročena nisva, draga moja. Ločitev zakona torej ni potrebna, če hoče kdo izmed naiu dobiti naza-svojo svobodo. Oh, pomiri se — nočem te zapustit; kot umazanec. Vem. kakšne so tvoje potrebe in po njih se bom ravnal.
Ni se hotela prepirati z njim. Oči so se ji stemnile pod umetno barvo in ko je bila prisiMa Kristijana obrniti k se k nji, ie delala z ostrim erUsom
— Bilo je tnrei res. da si naveral tu Hubezensko razmerje z malo premeteno meščanko. Ah, kako pre-
brisane in navihane so te gospodične! Zadostuje jim, da prinašajo v eni roki obvezo, v drugi pa skodelico smetane. Dobro se spoznajo na svojo obrt. Illinijo čistost in devištvo, moj ubogi deček se pa da ujeti na njihove limanice kak^r petošolček v svoji prvi pustolovščini. To mi je všeč Kaj res ne razumeš, da igrajo tu s teboj komedijo čiste ljubezni, da pa diše temu dekletu tvoji milijoni in da si ji ti sam deveta briga? Le kako moreš biti tako naiven! Ti v svojih ietih in svojih izkušnjah!
Kristijan je mirno poslušai ao konci r> tok njenih besed potem je pa vprašal:
— Si končala?
Zardela je od jeze in vzkliknila:
— Ne, šele začenjam!
— No, dobro, če je tako, ti pa raje takvjj povem, da niti ne veš, o čem govoriš. Z menoj tu nihče ni gral nobene komedije Nikogar ne morem sumn čiti nečednih namenov in še!e ti namiguješ na čuvstva, ki so zelo skrbno prikrita, če sploh morem- govoriti o njih. Golo naključje me je privedlo sem in me prisililo preživeti tu v miru tedne in — razmišljati. O bi se to ne bilo zgodilo, bi se bil najbrž še nadalje ubijal v družbi, ki sem prej v nji živel in nit: na misel bi mi ne bilo prišlo ločiti se od tebe. Bil bi še vedno zadovoljen s prejšnjim veseljačenjem. ki je izčrpavalo vse moje življenje in to bi bil smatra1 naibrz za višek sreče. Toda v tvojo nesrečo se mi je onmirlila pril;ka. da sem malo razmišljal o svojem življenju. In ko sem razmišljal, sem jasno spoznal, da sem bil na krivih potih Zato sem skienil napraviti vsemu temu konec. Ne razumem, čemu bi moral
neprestano gnati s^'ojo rodbino v obup. Ne razumem, čemu bi moril pohujševati poštene ljudi in uničevati svoje zdravje — menda samo zavoljo tega neumnega vesekpčeaja, ki me je prej mikalo in ki 31 mi ga ti sama .c svojo preizkušeno spretnostjo vsilila kot višek zajovoljstva ? Odslej bo vse drugače. Skratka, način svojega življenja hočem temeljito Liprerneniti. Ne trdim, da postane iz mene resen človek — tnka izpr^memba ne gre tako hitro. Poskusiti pa hočem živeti pametno. Doslej sem živel t^ko neumno, da sfm tudi pri najmanjšem sparne-to^anji! prepričan o uspehu.
Freteče iskre so 33 zasvetile v ^tiennettinih očeh.
— Torej si skleni: zapustiti m-
— Upam. da nisi pričakovala, da ostanem vse življenje pri tebi. Sij nisem bil pri tebi prvi in tudi zadnji ne bom.
— Kako veš to?
— Oh, ne smatram se za nenadomestljivega, saj je na p vet u mnogo drugih moških.
— Toda jaz hočem samo tebe!
— To je velika čast zame. Prehledela je in nu zagrozila:
— Pazi se!
Zasmejal se je in odgovoril mirno:
— Groziš mi? To je menda tvoja največja nežnost" Ljub* me. ali pa se ti osvetim! Ali res misliš, da me boš zastrašila?
Takci je izpremerila izraz obraza in prizvok glasu.
— Oh, kako hud si name Sai vendar sam dobro veš. da bi ti ne mog'a storiti n*č zalega Ah. Kristijan, mar je to mogoče ? Saj sem vsa tvoja ...
Zaihtela je, se sesedla k njegovim nogam, mu položila glavo na kolena in ostala tako naslonjena nanj v zapeljivi drži. k^ižoči vse čare njenega telesa in lepih nožic v svilenih nogavicah. Toda na Kristijana ni imela več prvotnega vphva. Ni se zmenil za njene čare, ponujane mu tako spretno, nasprotno, ceio jezila ga je ta komedija, ki je hotela Etiennet-ta z njo končati razgovor. Grožnjam bi bil dal preanost pred solzami. Spadal je med tiste može. Id ne preneso pogleda na objokano žensko. In Entien-netta je to dobro vedela. Na videz premagana po sviji bolesti je močila Kristijanova kolena s pravimi so'zami in jih nežno poljubljala Čutil je ton-loto njenih usten. Razmišljal je. kako bi jo dvignil, spregovoriti si ni upal n'ti besedice in ves ;e drhtel pri misli, da bi prišel kdo iz hiše in ju videl tako skupaj. Takoj bi bil dal sto tisoč frankov, si»mo če bi odšla. Toda sam ni prav vedel, kako bi jo spravil proč Zaslutila je njegovo zadrego in spoznala vsrok njegovega molka Počasi je dvignila glavo in pokazala Kristijanu svoj objokani obraz, rekoč:
— Najbrže niti slutil nisi, kako vroče te ljubim. Oh, kako trdo. brezčutno ravnaš z menoj! KaznujeJ me, da sem popuščal vsem tvoj'm vrtoglavost m. 2ivlienje. ki sem te vodila vanj. je bilo življenje, ki si si ga izbral sam. Prizadevala sem si samo biti ti všeč Zdaj mi pa to očitaš. Toda kaj zato! Od tebe sprejmem vse. S svoio žrtvijo hočem dokazati iskrenost svoje 1 tu bežni Zapuctiti me hočeš — stori no *voii voUi. Ničesar ne norečem in ničesar ne storim, kar h\ te k»Vorkoli ier*Io in <*e'o nritožev**Ta so ne bom  In vendar, saj sam vidiš, kako trpim ...
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jaran — Za tnitraini del lista: Ljubomu Volčič — Val t Ljubljani