PoStnlna plačana t gotovtnL Leto X, št. 106 Uublfana, sreda 8. mala 1929 Cena 2 Din » Dta. h inozemstvo 40 Dio. Uredništvo i m. Xn«ewt ofeca S. Tefefae 3122, 9123, JI 24, 3129 ta 3126. Maribor: Aleksandrov* oesta 13. Teletoa k 440 Celje: Koceoova rf. J. Tefefoc Ker. 190. Rofcopiai m m vračajo. • Ozba po tarif«. Ljubljana, 7. maja. Vesti o atentatu na Voidemarasa, šefa litovske viade, niso mogle presenetiti. Zakaj notranje razmere v Litvi so take. da je moglo nasprotje med stru-jami, strankami in osebnostmi v tej republiki dovesti do krvavih konfliktov. Karijera sedanjega predsednika ko-venske vlade je nekoliko nenavadna. Na krmilo ga je spravila zarota ožjega kroga ljudi, ki niso bili zadovoljni z dotedanjim političnim režimom v Litvi. Zarotniki so pripadali kadru višjih oficirjev in pa civilnim posameznikom, ki se niso udejstvovali aktivno v politiki, a so imeli, lahko se reče, fašistične težnje. Strmoglavili so parlamentarno vlado^ in uredili režim diktature. Toda odnošaji med voditelji prevrata kmalu niso bili najboljši. Voldema-rasa so postavili na prvo mesto v novem ministrstvu bolj iz taktičnih nagibov, mož pa se dotlej ni toliko uveljavljal, da bi mu sodila vodilna vloga, lo-da ko se je čutil v krepki poziciji vladnega šefa, se je spremenilo razmerje do ostalega kroga. Generali so si predstavljali, da bo Voldemaras bolj ali manj poslušno orodje v njihovih rokah, ta pa je kmalu pokazal, da si za ta namen niso izbrali pravega moža. Vladne posle je pričel opravljati po svoji glavi in se ni mnogo brigal za težnje gospodov v uniformi. Seveda se je nasprotje zaradi tega naglo večalo, tako da so višji oficirji pričeli snovati celo zarote, da bi svojeglavega Voldetnara-sa odstranili. Ali brez uspeha. Ta se je pokazal tako spretnega politika, da je zarote po vrsti razkril, poskus novega nasilnega prevrata pa onemogočil z energično protiakcijo. Prav tako je brez oklevanja razgnal nasprotujoče vodstvo oficirskega zbora, tega poslal na funkcije v inozemstvo, onega upokojil, tretjega onemogočil zopet na drug način. Vzporedno s to akcijo si je Voldemaras snoval tudi svojo posebno gardo s tem, da so njegovi politični prijatelji organizirali posebne oddelke z več ali manj fašističnim obeležjem. Tako se je razvil osebni režim gospoda Voldemarasa; razvil se je precej drugače, nego so si predstavljali oni. ki so mu pripomogli Go izredne karije-re. Seveda pa so mu ves čas ostali nasprotni pripadniki političnih strank, ki so jih zarotniki potisnili ob stran. Posebno levičarske stranke vztrajajo v hudi opoziciji in vrše dosledno propagando zoper Voldemarasa in njegov režim. Taka je notranja politična situacija v Litvi, ki tvori osnovo za razumevanje najnovejšega atentata. Kakšno ozadje ima krvavi napad na šefa litovske vlade. se iz dosedanjih poročil ne more razvideti, njegovi povzročitelji bi mogli izhajati ali iz kroga prevaranih višjih oficirjev ali pa iz območja opozicijo-nalnih političnih strank; obe možnosti prihajajo v poštev, če ne poleg tega še motivi osebne prirode Litva se je s svojo nepomirljivo vnanjo politiko zelo izolirala in si zapravila mnogo simpatij. Dasi tudi njegovi predniki niso bili bistveno drugačni, vendar velja Voldemaras po pravici za najbolj tipičnega predstavitelja litovske nepomirljivosti, ki ne more dovesti do uspeha. Diplomatsko potovanje Zaleskega Bukarešta, 7. maja d. Z ozirom na vesti, da bo poliski zunanji minster Zaleski po svojem po-setu v Bukarešti odše! v Budimpešto, je romunsko zima nje ministrstvo potom svojega poslaništva v Varšavi sporočilo poljskim krogom, da bi Zaleski v tem primeru moral obiskati prej Budimpešto in šele potem Bukarešto. Rumunska vlada ramreč ne želi. da bi se smatralo, da posreduje Zaleski v optantskem sporu na željo Rumunije. Dunajski župan prepovedal obhode bojnih društev Dunaj 7. maja. d. Dunajski župan Seltz }e izdal odredbo, s katero prepoveduje do preklica vsak obhod uniformiranih organizacij po Dunaju. Ta odlok utemeljuje s tem, da so se izvršili v zadniein času v Avstriji ponovni spopadi med pristaši različnih organizacij. pri čemur je bilo več oseb ranjenih 'n bila tudi povzročena težka materi-jalna Škoda. Dunaj kot mesto tuiskega prometa in eno najvažnejših gospodarskih središč Avstrije ne more dopustiti, da bi se dejanska obračunavanja med posamezninv političnimi bornimi organizacijami prenesla na mestne ulice. Na temelju odloka župana Seitza ie že prepovedan obhod uniformiranega dunajskega Heimwebra, ki je bil napovedan za nedeljo. Titulescu pri Hindenburgu Berlin, 7 maia d. Predsednik nemške republike Hindenburg je sprejel v daljši av dijenci bivšega romunskega zunanjega mi nistra in opolnomočenesa poslanika v Lon donu Titulesca Po avdijenri se je Titulsecu odpeljal na stanovanje nemškega -zunanjega ministra dr. Stresemanna, ki mu je priredil slavnosten obed. IferanrtfcTei UuMUha, Prateraov* ri M TaMo* It 3122, 3123, 3124, 312S. 1124 •ddeleki Uubtian*. Prejemov obča 4. Teletoo fct 1492. Podrnžsica Maribori Aleksandrova ccat it 13 Teletu« tt 454 Podružnica Celje s Kocecova afica «L t Telefon te. 100 Rabini pri po it ček. »vodih; Ljubljana fc. 11.842; Praha &sk> 78.180; Wie» Nr. 105-241 Nova organizacija predsedništva vlade Tvorilo bo resorno ministrstvo, kateremu bodo podrejeni urad predsedništva vlade z vrhovnim inšpektoratom, centralni tiskovni urad in državna statistika Beograd, 7. maja p. Kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta podpisal zakon o ureditvi predsedništva ministrskega sveta, ki ga objavljajo današnje »Službene Novine«. Zakon se deli na tri poglavja. V prvem poglavju so odredbe o občem odelenju. drugo poglavje vsebuje določbe o centralnem presbiroju, zaključno poglavje pa opredeljuje ustanovo občne državne statistike. Vsa tri odelenja tvorijo urad predsedništva vlade. Na čelu tega urada stoji šef urada predsedništva ministrskega sveta. Za šefa tega urada je lahko postavljen državni uradnik ali honorarni nameščenec. Poleg teh odelenj obstoja še vrhovni Inšpektorat, v čigar področje spadajo spomenice. prošnie in pritožbe iz naroda. Obče odelenje predsedništva ministrskega sveta se deli na tri odseke: administrativni, zakonodajni in računovodstveni. V pristojnost administrativnega odseka spada vršenje administrativnih poslov, zatem posli, ki se nanašajo na urad kraljevskega dvora in urada kraljevskih redov, glavne kontrole, državnega sveta, evidenca o ukazih, imenovanjih, premestitvah in prevedbah, stavljanje na razpoloženje, upokojitve in odpusti vseh državnih uradnikov, za katere je predpisano soglasje predsednika ministrskega sveta, kakor tudi ukazi o odlikovanjih na predlog posameznih ministrov, nadalje objave, ki predpostavljajo soglasje predsednika ministrskega sveta oziroma finančnega odbora Narodne skupščine, zatem vsi posli za uvedbo enoobraz-ne uprave in državne administracije, sestavljanje mišljenj o predmetih, ki spadajo v predsedništvo ministrskega sveta, o čemer ie potrebno soglasje predsednika ministrskega sveta in končno posli o reševanju personalnih vprašanj, ki spadajo v pristojnost predsedništva ministrskega sveta. V delokrog zakonodajnega odseka spada zakonodajna inirijativa. posli glede dona-Sania zakonov, uredb, pravilnikov, posli Vrhovnega zakonodajnega sveta in nadzorstvo nad uveljavljanjem zakonov. V pristojnost odelenja za računovodstvo spadajo vsi računski posli. Posle odelenj vodijo načelniki, a na čelu posameznih odsekov bodo postavljeni šefi odsekov V sestav občnega odelenja spada tudi kabinet predsednika ministrskega sveta. Ta kabinet bo vodil šef kabineta s potrebnim številom odsekov. Šef kabineta bo neposredno podrejen predsedniku ministrskega sveta. Centralni tiskovni urad (presbiro) Posle centralnega tiskovnega nrada bo vodil šef centralnega presbiroja. To odelenje se bo delilo na 3 odseke: administrativni, informativni in publicistični. V delokrog administrativnega odseka spada vodstvo personalnih poslov, vse službeno dopisovanje, sprejemanie in odpravljanje pošte. V sestav tega odseka spada tudi tajništvo presbiroja. ki pripravlja in rešuie vse spomenice in predstavke Dolžnost informacijskega odseka le. da zbira informacije o inozemskem in domačem tisku, kakor tudi vse vesti političnega finančnega in gospodarskega značaia o naši državi in o inozemstvu. Publicistični odsek je dolžan obveščati domačo in inozemsko javnost o dogodkih v naši državi bodisi potom novinarskih vesti bodisi potom publicističnih izdanj. Posle vsakega odseka presbiroja bodo vodili šefi odseka. Centralni presbiro bo imel posebne dopisnike v državi sami kakor v inozemstvu. Osrednji tiskovni urad bo imel svoje podružnice v Zagrebu. Ljubljani. Sarajevu ln Sknpliu Razen tega bo v vsaki oblasti pri velikem županu po en novinar kot tiskovni referent ne glede na to, ali izhaia v sedežu oblasti ali v kakem drugem njenem kraju kak list ali ne Za tiskovni urad le določen kredit 6 milijonov dinarjev. Kakor znano, le Imenovan za šefa tiskovnega urada publicist Milan Marianovič. Odelenje splošne državne statistike bo zbiralo, urejalo in objavljalo statistične podatke iz vseh področni državne uprave in narodnega živlienia. Zaradi izkoriščanja teh podatkov bo vzdrževalo stike s posameznimi ministrstvi ter izdajalo redna letna in izredna poročila. Odelenje občne državne statistike se deli na 4 odseke: v administrativnega, v statistiko prebivalstva in higiiene, v odsek za statistiko gospodarstva, industriie. obrtov in cen in zatem v odsek za statistiko šolstva, administracije, financ, vojske in mornarice. V centralnem presbiroju bo zaposlenih 9 referentov s potrebnim honorarnim os objem. Šef odeleraia mora imeti fakultetno izobrazbo ali pa primerne strokovne šole. Za šefa presbiroja je lahko postavljena oseba, ki odgovarja pogojem čl. 2. zakona o presbiroju. Ddgoditev volitev v gospodarske zbornice Včeraj je kralj podpisal tozadevni zakon — Nove volitve bo odredil minister trgovine, ki je pooblaščen, da imenuje cele nove uorave ali pa posamezne člane zborničnih uprav dustrije v soglasju s predsednikom ministrskega sveta imenoval nove člane uprave in zborničnih predsedništev, ako Beograd, 7. maja, p. Kralj je podpisal zakon o odgoditvi volitev v vse gospodarske zbornice. Zakon objavljajo »Službene Novine« in se glasi: Cl. I. Ustavlja se izvršitev volitev bodisi za popolno ali pa za delno obnovitev zbornic (zborničnih svetov) ne glede na roke. ki jih odrejajo za te volitve obstoječi zakoni, uredbe ali štatu-ti. Rok za prve prihodnje volitve bo odredil minister za trgovino in industrijo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta za vsako zbornico posebej. Čl. 2. Članska mesta zborničnih svetnikov. katerim poteče mandat do uve-Ijavljenja tega zakona, bo izpopolnil minister trgovine in industrije v soglasju s predsednikom ministrskega sveta s tem. da imenuje nove člane (svetnike). Enako bo minister trgovine in in- je dosedanjim članom potekel mandat pred uveljavljenjem tega zakona. Čl. 3. člani (zbornični svetniki, oziroma člani zborničnih uprav), katerim do uveljavljenja tega zakona ni potekel mandat, ostanejo na svojih položajih dotlej, dokler se ne Izvrše volitve v smislu čl. i. tega zakona, aH pa ]ih minister za trgovino in Industrijo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta ne razreši njihove dolžnosti. Izpraznjena mesta izpolni minister za trgovino in industrijo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Čl. 4. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč. ko bo objavljen v »Službenih Novinah«. Priprave za izvedbo nettunskih konvencij V Kastvu se je včeraj sestala ju loslovensko-italijanska mešana komisija zaradi dogovora glede izvedbe važnih določb nettunskih konvencij Sušak, 7 maja č. V Kastvu ie danes pričela poslovati italijansko-iuigoslovenska mešana komisfla, ki ima na podlagi nettunskih konvencij določiti obseg obmejnega pasu, v katerem bo lahko obmeino prebivalstvo uživalo ugodnosti, določene v ome-nienih konvencijah Pred vsem gre za svoboden izvoz in uvoz živil. Omeniena komisija ima tudi odločiti prehode za osebni in blagovni promet. To Je važno zlasti za veliko število dvolastniških zemljišč in za obdelovanje zemlje onstran meie. Mnogi naši dvolastniki so bil težko prizadeti, ker so Italijani ob meji postavili žične ograje, na nekaterih mestih več metrov visoke, tako da posestniki sploh niso mogli iti na svoja zemljišča onkraj mele in fih obdelovati. Sarajevo dobi radio- Sarajevo. 7. maja. č. Med tukajšnjimi radioamaterji se je razširila vesl. da se ho v Sarajevu v kratkem osnovala oddajna postaja Ta vesl temelji na dejstvu, da je za našo državo rezerviran šp neizkoriščen val '232 V Sarajevu obstoji dobra radio-postaja še izza časa vojne, ki bi se mogla uporabiti za oddajanje. Kongres balkanske dijaške zveze Angora, 7. maja. č. Tu se vrše velike priprave za kongres balkanskih dijakov iz Jugoslavije. Rumuniie, Bolgarije in Turči« je Madžarska. Češkoslovaška. Italija in Poljska bodo na kongres poslale samo svo« je opazovalce. Grška ne bo poslala na kongres svojih zastopnikov, ker njenr dija« Ki niso včlanjeni v balkanski zvezi. Atentat na predsednika litovske vlade Pred opero v Kovnu je neznanec oddal šest strelov na predsednika Voldemarasa - zadel in ubil je predsednikovega adjutanta - Tudi v operi je bilo vse pripravljeno za umor Kovno, 7. maja d. Sinoči okoli pol 9. ie b:l izvršen atentat na litovskega ministrskega predsednika Voldemarasa. Atentat se je odigral v drevoredu pred kovensko opero, kamor se je bil napotil predsednik Voldemaras v spremstvu svoje žene. adjutanta polkovnika Gudinasa ter 10-letnega nečaka na koncert slavnega leningradskega kvarteta Glazunova. Nekako sredi drevoreda ie nenadoma počilo iz zasede šest strelov. Vseh šest je zadelo Voldema-rasovega pobočnika in ga ubilo na mestu. dočim ie osta! Voldemaras neno-škodovan. Atentatorju se ie posreč:lo pobegniti v neznano smer. Policija je uvedla takoi obširno preiskavo in dognala, da So se mudili ob tem času v drevoredu trije neznani moški, katerih eden ie ime! revolver. Po izvršenem atentatu je izvrš la policija tudi preiskavo v kovenski operi in našla pri vhodu skriti dve bombi, ki so jih očividno polož i: tam neznani zarotniki. Policija domneva, da so izvršili atentat litovski emigranti, ki so pobegnili v Vilno. kjer rujejo proti Vol- demarasu. Po doslej še nepotrjenih poročilih je bila baje ranjena tudi žena predsednika. Voldemaras se je takoj po atentatu obrnil in odšel domov, nakar je bil tudi koncert odložen za nedoločen čas. Klajpeda. 7. maja g. List »Memeler Dampfboot« javlja iz Kovna: Kakor se govori ni samo ena oseba streljala na Voldemarasa. temveč najmanj dve ali tri. Domneva se. da gre za pristaše voditelja litovskih emigrantov na ozemlju pri Vihri pleškajtisa. zlasti ker je težko-ranjeni kapetan Verbickis preden je izgubil zavest vzkliknil: »Govorili so poljski.« Nečak Voldemarasa je dobi tri strele v trebuh in enega v prsa. Bil je še tekom noči operiran. Po atentatu so našli na trgu dve ročnj granati in municiio. V noči je bilo aretiranih 15 oseb. ki pa očividno niso v direktni zvezi z napadom Izvršenih je bilo tudi več hišnih preiskav. Po eni verziji so storilci po atentatu pobegnili na avtomobilu, ki je na n.ie čakal za gledal-ščem. V Kovnu je mirno. Rumnnski glasovi o Grandijevem posetu v Budimpešti Prijatelji in neprijatelji Male antante - Poljska se približuje Mali antanti in bo poslala na beograjsko konferenco svojega opazovalca Bukarešta, 7. maja č. Z ozirom na bivanje italijanskega državnega podtajnika Grandija v Budimpešti objavlja ves romunski tisk obširna poročila in komentarje. »Lupta« piši, da niso največji neprijatelji Male antante oni, ki se kažejo kot taki, temveč oni, ki se smatrajo za prijatelje in zaveznike, pa vedr.o poskušajo prirejati demonstracije, kadar ima Mala an-tanta svoje običajne konference s prozornim namenom, dokazati kako je mednarodni položaj še vedno kalen Grandi je iz notranje-političnih razlogov pristaš madžarskega iredentizma, dočim ie lord Ro-thermere prijatelj madžarske aristokracije, ki zahteva revizijo mirovne pog-idbe. Italijanski kralj je v svoji zadnji prestolni be- sedi izrazil popolno zaupanje Mussoliniju in zato je treba s pozornostjo motriti vsako politično akcijo, ki korenini v Italiji. Mussolini ne opu«ča nobene prilike, da bi ne izrazil največjih simpatij in pozornosti napram grofu Bethlenu. To ne more biti sporednega pomena za nas. Grandijev poset v Budimpešti je jasno pokazal, da je naperjen proti Mali antanti. Ne sme se pa prezreti, da so v Šleziji na dnevnem redu incidenti in da se Poljska vedno bolj približuje Mali antanti. Mogoče je, da bo Poljska poslala že na beograjsko konferenco svojega opazovalca. Nobenega dvoma pa ni, da je Mala antanta popolnoma edinstvena, kar se bo tudi vnovič ugotovilo na beograjski konferenci Nastopni govor avstrijskega kancelarja Novi kancelar je pristaš tesnih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo — Njegovo delo bo posvečeno gospodarskim vprašanjem — Večinske stranke so z navdušenjem pozdravile kan- celarjeve izjave Dunal, 7. maja s. Nova zvezna vlada se je danes predstavila parlamentu. Galerije so bile popolnoma zasedene. V diplomatski loži so bili zastopani zastopniki Francije, Češkoslovaške in Romunije ter več članov tukajšnjega sovjetskega zastopstva. Nastopni govor novega zveznega kancelarja Streeruwitza je večina sprejeia z odobravanjem. Posamezne točke njegovega . govora. zlasti ko je govoril o tesnih odno-šajih Avstrije do Nemčije, so izzvali prave salve viharnega odobravanja. Po izvajanjih kancelarja nova vlada ne bo centralistična. Naklcnjena bo kmetom, vendar pa ne bo pustila iz vida interesov industrije in ostalih pridobitnih krogov. Novi kancelar se je odkrito priznal kot pristaš demokracije ter je izjavil svojo pripravljenost, posredovati z brezstrastno vztrajnostjo med strankami Z velikim zadovoljstvom je parlament sprejel izjavo, da si bo nova vlada prizadevala predvsem razbremeniti gospodarstvo in ohraniti red v proračunu in stabilnost na denarnem polju. Kot prvi opozicijonalni govornik je go- voril dr. Renner, ki Je izjavil, da poznajo strokovne organizacije novega kancelarja že od prej kot zastopnika industrije. Videli so v njem sicer trdega, toda lojalnega partnerja pri pogajanjih. Dr. Renner je začetkoma govoril zelo miroljubno, da pokaže voljo svoje stranke za sporazum. Kasneje pa je ostro nastopil proti Heim-vvehrom. Ostali govorniki so brez izjeme čestitali novi vladi k potu, ki si ga je začrtala. Nižje avstrijski deželni glavar dr. Buresch je izrazil upanje, da se sedanje niti do sporazuma ne bodo pretrgale, temveč da se bodo napravile še nove, da se omogoči končno gospodarsko sodelovanje v interesu celokupnega prebivalstva. Velenemškl govornik dr Wotawa je obljubil, da bo njegova stranka podpirala novo vlado. Tudi govornik Landbunda se je strinjal s programom nove vlade. Izstopivši ministri bivšega kabineta, in sicer zvezni kancelar dr. Seipl, finančni minister dr. Kienbock in prosvetni minister Schmitz so nastopili več-tedenski dopust Upniki o novem Schachtovem predlogu Nemčija zahteva razne pridržke — Neresnične vesti o črtanju dolgov manjšim državam Pariz, 7. maja, g. Predsednik nemške državne banke dr. Schacht bo najbrž še danes sporočil odboru strokovnjakov nemške pridržke plačilnemu načrtu Owena Younga. Kar se tiče nemških pridržkov, se doznava, da zahteva dr. Schacht v glavnem ustanovitev tako zvanega reparacijskega organa, čigar glavna naloga bi bila. od časa do časa proučiti nemški gospodarski položaj. V pariškem časopisju se že sedaj objavljajo resni pomisleki proti tem pridržkom. Opozarja se na to. da bo nemška klavzula zelo otežkočila komerci-jalizacijo reparacijskih plačil ter škodovala plasiranju novih obligacij. Listi dvomijo, da bi Francija. Belgija im Italija sprejela ameriški plačilni načrt, ako bi Nemčija vztrajala pri svojih pridržkih. Odbor strokovnjakov za sedaj še ni sklical plenarne seje. Pariz, 7 maja. t »Chicago Tribune« puijvuciisivu u< r ------ « , poroča, da je angleška vlada V celoti | co bivšega ministrskega predsednika Sveh< sprejela posredovalni predlog Owena le. Younga in da bo nanj pristala tudi Italija, dočim je Japonska že prej izrazila svojo pripravljenost za pristanek. »Agence Havas« pa proglaša za neresne vesti, da je Nemčija zahtevala črtanje iz reparacijske vsote dolgove Jugoslavije, Poljske. Češkoslovaške. Rumunije in Grške zaveznikom ter ugotavlja. da bi imelo to samo namen izvršiti pritisk na te države, da bi se odrekle svojim kvotam v reparacijskih plačilih. Otvoritev kongresa čsl. agrarne stranke Praga, 7 maja. h Podpredsednik Stanek ie danes otvoril kongres češkoslovaške agrarne stranke Najprej je Stanek preči« tal pozdravne brzojavke predsedniku re* publike, predsedniku stranke Švehli in pod* predsedniku dr Hodži Nato je minister za poljedelstvo dr Srdinko prečital -poceni. Dolenjska vas Glinek žrtev strašne požarne katastrofe Namesto svatovanja požar - Bliskovito širjenje ognja v vetru - Pogorelo je 19 objektov do tal in z vsem inventarjem - Škode okrog 3 milijone Din Mirna, 7. maja. Mirnska dolina je bila sinoči priča strašnega pustošenja ognjenega elementa, ki je uničil vso vas Glinek, stoječo na bregu pod gozdom v zapadni strani doline. Ljudje, sami dobri posestniki, so s svojimi družinami preko noči postali berači. Take požarne katastrofe, kakor je zadela sinoči vas Glinek, ne pomni ljudstvo celega okraja od 1. 1924.. ko je pogorela vsa vas Slepček. V' Mirn-ski dolini vlada danes strahovito razburjenje, čuje se jok in stok ubogih po-gorelcev. Dolžnost oblasti in usmiljenih src je, da priskočijo žrtvam ognjenega elementa takoj na pomoč. Sila je velika, saj so ljudje ostali brez strehe, brez obleke, brez hrane, brez vsega in posedujejo le še. kar ie ostalo na polju. Streljanje s topiči Sinoči pred IS. uro je vladalo na Gli-neku še prav veselo in prijetno razpoloženje. Ljudje so pričakovali svatov, kajti v Mirni se je poročil 281etni posestnik Anton Vavtar. Poleg Vavtarje-vega skednja so se namestili domači fantje, ki so pripravili topiče in pozdravljali veseli dogodek s streli že od 11. dopoldne. Streljali pa so seveda še po-* sebno pridno popoldne, zlasti pa so se navdušili ob času, ko sta se peljala ženin in nevesta s svati po cesti proti domači vasi. To je bilo okrog 17. Cim so prispeli svatje iz pol ure oddaljene Mirne v vas. so jih pozdravili pred vasjo vaščani. nakar so jih spremili do Vavtarjeve hiše. Tam je svate že čakala pogrnjena miza. obložena z najboljšimi jedili, ki so običajno na svatbah. Ženin Tone in nevesta Josipina. ki je doma iz bližnje vaši Volčjih njiv. sta odšla, preden sta stopila domov, še vabit k stricu Jožefu Vidmarju, svatje pa so med tem pri Vavtarju že posedli okrog mize. Fantie so še vedno pokali s topiči, a naenkrat se je začulo zunaj grozovito vpitje: »Ogenj, ogenj!...« Klici so delovali strahovito in naenkrat je postalo vse v vasi panično zbegano. Po ženina je skočil neki sosed, da je odhitel domov, kajti ogenj je izbruhnil baš v njegovem skednju. Svatje. ki so se ravno pripravili k jedi, so planili izza miz in odhiteli na dvorišče. Trenutek še. in iz skednja so se izvili mogočni ognjeni zublji, ki jih je krivil in vzburkaval močan severozapadnik. V par minutah bil v ognju tudi kozolec in so se vneli tudi vsi pod streiio stoječi vozovi. V vasi je zaradi širjenja požara panika rastla od trenutka do trenutka. Ljudje so begali od hiše do hiše. lomili roke in si v zbeganosti niti niso znali pomagati. Bila pa je tudi vsaka pomoč trenutno popolnoma izključena, kajti ogenj se je med tem že preselil tudi v Vavtarjevo hišo. Svatje, ki so zapustili obloženo mizo, so se porazgubili okrog hiš in obupno strmeli v razbesneli element. Minuta še — in ognjeni utrinki so se zapodili v Novakovo hišo. Kakor bi trenil, je bilo tudi tu v ognju gospodarsko poslopje in hiša s svinjaki in kozolcem vred. Rešiti se ni dalo ničesar. Zbegani ljudje so istočasno opazili, da je v plamenih že tudi hiša posestnika Alojzija Vidmarja. Ogenj je divjal kakor furija od poslopja do poslopja, veter pa ni hotel pojenjati. V nekaj minutah je pogorela Vidmarjeva hiša do tal in že je pričela goreti sosednja Kuren-tova. Ljudje so kakor iz uma begali semtertja in so reševali samo govejo živino, dočim je vse ostalo postajalo žrtev plamenov. Kot zadnja je prišla na vrsto hiša Marije Brajerjeve. Kakor Vidmarjeva je tudi ta domačija bila v par minutah uničena z gospodarskimi poslopji vred in z vsem, kar je bilo pod streho. Strahovita vročina Zrak se je segrel tako, da ni bilo mogoče misliti na to, da bi ljudje ostajali v bližini hiš. Morali so se umakniti višje v breg, odkoder so opazovali pozneje po tleh se plazeče ognjene jezike. Ogenj je opravil svoje uničevalno delo, kakor pripovedujejo ljudje, prej kakor v četrt ure. Na gričkih, ki obrobljajo mirnsko dolino, ie medtem pričelo biti plat zvona v vseh cerkvah. V Mokronogu, pri Sv. Križu, v Št. Rupertu in v Mirni so njihovi glasovi klicali ljudstvo, da je hitelo na pomoč. Isto tako je bilo čuti plat zvona iz cerkvic Sv. Ane. z Vesele gore in sirena Pencove tovarne v Mokronogu je obupno tulila. Alarm o požaru je šel po vsej dolini Po vaseh so zatrobili gasilski rogovi. V Mirni je gostilničar g. Bule vzel rog gramofona, s katerim je pohitel v breg in klical v daljavo po pomoč. Ko se je popolnoma zmračilo je bila videti vas Glinek kakor veliko ognjeno jezero. Pretresljivi prizori pri gašenju Na pomoč so prvi prihiteli gasilci iz Mirne s svojo motorno brizgalno, nakar so kmalu prispeli še gasilici iz Mokronoga. enako z motorno brizgalno. nadalje iz Sevnice, iz Št. Ruperta ter iz Sela. Gasilci so se z združenimi močmi vrgli na gašenje požara in do polnoči dosegli vsaj toliko, da so požar za silo omejili in obvarovali edini dve hiši v vasi, ki ju požar še ni dosegel; to sta hiša Jožeta Vidmarja in hiša njegove ga sina Lojzeta, ki obe stojita višje v bregu pod gozdom. Tekom noči so se nudili gasilcem In ljudem, ki so prihiteli na pomoč, skrajno razburljivi prizori, ki jim bodo prav gotovo ostali v neizbrisnem spominu Živina je mukala tam zunaj po polju in begala v odsevu ognja sem pa tja kakor ponorela. Kokoši so se zaletavale v ogenj kar v tropah. Prašiči, kolikor se jih je dalo rešiti iz ognja, ko se je no-žar še razvijal, so se zaletavali v goreče tramov.ie. se dušili v dimu in se slednjič zarivali pod tleče žito. Tlelo in gorelo je še vso noč in so bili gasilci pri delu do ranih jutranjih ur. Morali so gasiti še naprej, kajti veter je še vedno razpihaval ogenj in se je bilo bati, da iskre vnamejo še preostali Vidmarjev! hiši. Po malem je gorelo tudi še vse dopoldne in tli še vedno dalje Mirnska motorna brizgalna je zato še vedno na straži in bo ostala tudi preko noči ob Glinškem potoku, iz katerega črpajo vodo. Na pogorišču Ko je davi posijalo solnce so se pričeli zgrinjati okrog ogromnega pogorišča ljudje od blizu in daleč, ki so tolažili obupane, strte in seveda tudi lačne vaščane. Na hitro roko so organizirali Mirčani s Mokronoščani, Šentruper-čani in drugi okoličani zasilno pomožno akcijo, da so pogorelce vsaj za silo nahranili. oblekli in vzeli pod streho. Vrli orožniki iz Mokronoga s komandirjem g. Mirkom Golobom na čelu so imeli službo vso noč. Pridno so pomagali pri gašenju, organizirali pa tudi vse potrebno, da se obup in zbeganost ljudstva ob razburljivih prizorih nista izprevrgla v kaka nepremišljena dejanja. Ogromna škoda Tekom dopoldneva so prišli v pogorelo vas tudi zapriseženi cenilci. Seveda pa škode niso mogli oceniti v vseh podrobnostih, kajti končna vsota bo govorila še vse drugače kakor prvi pregledi pogorišča. Za enkrat obstoja naslednji seznam pogorelih objektov in škode, ki so jo utrpeli posamezni posestniki: Antonu Vavtarju je pogorela hiša z vso opravo, hlev, kašča, kozolec, 3 vozovi, 2 pluga, 2 brani, 96 mernikov žita, 60 kg slanine. 20 kg masti in 12 kg suhega mesa ter vsa moška in ženska obleka. Škoda 450.000 Din. Jožefu Golobu je pogorela hiša, hlev, skedenj, svinjaki, čebelnjak, prašič, sla-moreznica, mlatilnica, 1 voz, 2 pluga. 2 brani, 130 mernikov žita, 60 kg slanine, 40 kg mesa, 15 kg masti, vsa obleka in 10.000 Din gotovine. Škoda 700 tisoč dinarjev. Francu in Jožefu Kurentu, ki sta bivala v isti hiši, je pogorela hiša. kozolec, hlev, šupa, svinjak, 110 mernikov žita. 3 vozovi, mlatilnica, 2 brani, 1 plug in vse drugo gospodarsko orodje, dalje 80 kg slanine. 30 kg mesa, 20 kg masti in vsa obleka, pohištvo. 30 kokoši in 4 prašiči. Škoda 515.000 Din. Alojziju Vidmarju je pogorela niša, kozolec, hlev. šupa. svinjak. 2 voza in plug, 2 brani, vse gospodarsko orodje, 30 kg masti, 6 prašičev, 8 kokoši, 50 mernikov žita in vsa obleka. Škoda 450.000 Din. Ani Novakovi je pogorela hiša s pohištvom. hlev, svinjak, kozolec, plug, 2 brani, 1400 Din gotovine. 50 kg slanine, 20 kg mesa, 60 mernikov žita in 3 kokoši. Škoda 400.000 Din. Mariji Brajerjevi je pogorela zidana hiša. hlev, svinjak, kozolec, vozovi, 26 mernikov žita. 15 kg mesa, vse poljsko orodje, 2 voza krme in tri kokoši. Škoda 250.000 Din. Razen vsega navedenega ie zgorelo 11 prašičev, dočim pa trdijo ljudje, ki jih zaenkrat ni bilo mogoče zaslišati vseh, da je našlo v plamenih smrt skupno 19 prašičev. Vsa škoda, ki jo trpe pogorelci, znaša številčno po gornji prvi cenitvi okroglo 3 milijone Din. Nesreča in prizadetost je tem večja, ker so ljudje zavarovani le za malenkostne vsote, kvečjemu od 25 do 30.000 Din. Ker ljudje niso mogli rešiti iz hiš ničesar, razen onega, kar so imeli na sebi, so jim zgorele seveda tudi zavarovalne police. Ubogi vaščani se nahajajo danes ves dan na pogorišču, kjer tožijo in obupujejo nad prihodnostjo. Zasilno prenočišče bodo našli pogorelci zaenkrat v sosednjih vaseh v Volčjih njivah in Logu. Za jutri pričakujejo najnujnejše pomoči od strani oblasti. Nujno potrebno pa bo tudi. da se zgane ob priliki te ogromne požarne katastrofe naša javnost. Kako je nastal požar? Kakšen je bil neposredni vzrok požara, še ni popolnoma dognano. Govori se tudi o zlobni roki, ki je utegnila povzročiti velikansko škodo, da jo trpi sedaj vsa vas. dočim bi imela menda doleteti le enega. Vendar to skoro ni verjetno in bodo menda imeli prav pre- j iskovalni organi, ki trdijo, da so po ne- » sreči zažgali fantje, ki so streljali s topiči in je odletela pri tem iskra v slamo, nakopičeno v Vavtarjevem skednju. Vsekakor vodijo orožniki intenzivno preiskavo in bo vzrok te žalostne katastrofe gotovo kmalu pojasnjen. Ureditev odnošajev z Madžarsko Beograd, 7 maja č. Semkaj je došel naš poslanik v Budimpešti Lukovič in sicer na poziv vlade, da prejm potrebna navodila o mnogih vprašanjih, ki se imajo urediti med našo državo in Madžarsko. Na poročanje v Beograd je bil pozvan tudi naš konzul v Gradcu Hadžigjorgjevič. Budimpešta, 7. maja p. Korbiro poroča, da je madžarski parlament sprejel zakon o ratifikaciji dopolnitvenega protokola k !rgo-vinski pogodbi med Madžarsko in Jugoslavijo. Velika tihotapska afera v Splitu Split, 7. maja. d. V Kaštelu Starem so odkrili finančni stražniki organizirano družbo tihotapcev hercegovskga tobaka na veliko Skladišče tobaka so imeli na kolodvoru samem Organizacija tihotapcev ie poslovala na ta način, da je pošiljala tobak v Zagieb in ga tamkaj razpečavala Kakor vse kaže, bo preiskava finančne obla sti dovedla do velikih odkritij v tej tiho* tapski aferi. Težavna naloga Zagreb, 7. maja. č. Danes je mestni ma» gistrat dostavil lastniku nove petnadstrop« ne hiše na vogalu Nikoličeve in Prerado« vičeve ulice odlok, da mora hišo pomakni« ti za 50 cm nazaj, ker je bila zgrajena preko stavbne črte Hiša je že skoro popolnoma dovršena Stoje sicer še zidarski odri, v parterju pa so trgovski lokali že povsem urejeni Sedaj bodo morali gradi« telji proučit, kako bi zožili trgovske loka» le za pol metra, ker bi morali sicer poru« siti celo hišo. Izseljeniški dom v Splitu Split, 7 maja. č Splitska občina bo na= jela pri izseljeniškem fondu ministrstva za socijalno politiko posojilo 6 milijonov di* narjev za zgradbo Izseljeniškega doma v Splitu. V tem domu se bodo zbirali vsi iz« seljenci in doseljenci iz prekooceanskih držav. Posojilo bo občina povračevala z dohodki ustanove izseljeniške organizacije. „Miss Dalmacija" prispela v Split Split, 7. maja. č. Dane? ob 5. popoldne je priletelo iz Ljubljane letalo >Miss Dalmacija«. Beograd, 7. maja. p. >Miss Dalmacija«, ki je danes odplula iz Ljubljane, prispe tekom jutrišnjega dne preko Mostarja in Sarajeva v Beograd, kjer bo nad mestom izvajala akrobatične umetnosti in drznosti. Iz Beograda poleti v Novi Sad in odtod v Zagreb, kjer ostane delj ča!i5ko godbo. Avstrijska milica Je oddala častno salvo. Nor incident na bolgarski meji Jugoslovenska straža je ustrelila tri sumljive osebe, ki se na poziv niso ustavile - Bolgari vprizarjajo zaradi tega novo kampanjo proti nam v inozemstvu Beograd, 7. maja. p. V noči od 26. na 27. aprila so tri osebe, dva moška in ena ženska poskušali prekoračiti jugoslovensko - bolgarsko mejo na kraju, kjer je prehod prepovedan. Naše jtraže so pozvale neznane osebe, naj obstoje. Nato so neznane osebe pričele bežati proti bolgarski meji, zaradi česar so naše straže uporabile orožje. Vse tri sumljive osebe so bile zadete. Iz tega dogodka skušajo bolgarski listi napraviti veliko mednarodno afero ter širijo v inozemstvu izkrivljene in tendencijozne vesti. Uradno poročilo. O dogodku samem je agencija »Avala« nocoj izdala naslednje poročilo: »Agencija Avala je pooblaščena, da izjavi, da so poročila inozemskega izvora o uboju nekega bolgarskega naseljenca na jugoslovensko - bolgarski meji povsem netočna. Dogodek, ki se je odigral v noči med 26. in 27. aprilom na jugoslovensko - bolgarski meji v okolici Caribroda in ki je bil popolnoma neresnično predočen, se je odigral v naslednjih okoinostih: V noči med 26. in 27. aprilom so poskušale tri osebe prestopiti državno mejo na kraju, kjer je prehod prepovedan. Ko so obmejne straže pozvale neznane osebe, naj obstoje, so pričele bežati proti bolgarskemu ozemlju. Tedaj so straže pričele streljati in so vse tri ustrelile. Preiskava je ugotovila, da je eden od treh umorjenih kmetovalec Aleksio iz Kainenice, ostala dva sta neka neznana žena in neznan mladenič. Oba sta bila brez vsakršnih dokumentov, iz katerih bi se dala ugotoviti njihova identiteta.« Sofija, 7. maja. p. Glede na obmejni incident, ki se je odigral v noči od 26. na 27. april, uprizarja bolgarski tisk novo kampanjo proti Jugoslaviji. Komit-ske organizacije iz zaoadnih kraiev. ki se zbira>o okoli lista »Echo«. so poslale poseben memorandum Društvu narodov. Ligi za zaščito človeških pravic. Uniji cerkva in drugim mednarodnim ustanovam ter zahtevajo, nai bi se te ustanove zainteresirale za dogodek, ki se je pripetil v navedeni noči na jugoslovensko - bolgarski meji. Ustanovitev mednarodnega agrarnega bloka Akcijo vodi Poljska, blok Da bi obsegal države Male antante ter bi stremel po večji zaščiti na mednarodnem trgu Beograd. 7. maja 6. Te dni se bodo pričela trgovinska pogajanja med našo državo in Poljsko, ki se jim pripisuje velika važnost zlasti glede na nameravano ustanovitev mednarodnega agrarnega bloka v svrho zaščite na mednarodnem trgu. Tozadevno akcijo vodi za seda.i v prvj vrsti Poljska kot agrarna država. Vprašanje ustanovitve mednarodnega agrarnega bloka se bo obravnavalo najprej v pristojnih komitejih. kakor je to običaj tudi pri Dru- štvu narodov v Ženevi. O njem se bo razpravljalo tudi na sestanku zunanjih minstrov Male antante 20. t. m. Od strani industrijskih držav se je pričelo poudarjati, čim se ie zvedelo za to akcijo. da je nezdrava, ker da stremi po ustvaritvi bloka proti industrijskim državam. Glede na ta odpor pa se poudarja. da bodo trgovinska pogajanja med Poljsko in Jugoslavijo omejena samo na vprašanja, ki se tičejo obeh držav. Zasedanje jugoslovensko-madžarskega arbitražnega sodišča Na dnevnem redu je vprašanje izgledov na Budimpešta. 7. maja č. Jugoslovensko - madžarsko arbitražno sodišče je 6. t. m. popoldne započelo v Lucernu svoje zasedanje. V nedeljo zvečer sta madžarska in jugoslovenska delegacija imeli skupen banket. Na prvi seji je jugoslovenski delegat dr. Dušan Subotič imel govor, v katerem se ie izrekel proti pristojnosti sodišča. Pravni za- pristojnosti razsodišča — Malo sporazum stopnik madžarskih državljanov, ki so vložili tožbe proti Jugoslaviji zaradi konfiskacije njihovih Dosestev na jugo-slovenskem ozemlju, ie odgovoril, da ie arbitražno sodišče pr stomo za reševanje v nastalih sporih. Mnenja so tako različna, da le dokaj malo upanja na sporazumno rešitev. Senzacijonalne izjave predsednika svetile Oster napad na meščanstvo. — prevzeti oblast Praga, 7. maia. Veliko senzacijo je vzbudila na današnjem kongresu češkoslovaške agrarne stranke prečitana spomenica bivšega ministrskega predsednika Švehle, v kateri ie ta primerjal meščane in kmete. O meščanih pravi spomenica, da so para-ziti-čno razpoloženi in že od nekdai ustvarjeni za pridobivanje in izrablianie privilegijev Podeželskemu človeku pa ie narava sama vsilila svcie zakone. V nieni šoli se ie kmet nauči! vedno ubogati ter biti podložen zakonom, ki so mu jih Dišali tuii ljudje. Vzrok za ta pojav ie iskati v dejstvu, da je podeželsko prebivalstvo vezano na Kmečki stan mora prej ali slej" v svoje roke. svojo zemljo in razdeljeno posamezno po teritoriju Prebivalstvo mest pa je večinoma združeno na enem mestu, v katerem so bili plemstvo in verski dostojanstveniki glavni nosilci oblasti. Iz ponižanja nastalega na ta način, se more kmečki stan osvoboditi in rešiti samo z borbo. Zaradi tega stremi kmečki stan. da preide prej ali slej oblast v njegove roke. To pa ie glavna naloga agrarnega naroda, ki se more doseči samo s preo?-novo družabnega reda. Kmečko ljudstvo se mora prisiliti, da prevzame oblast v svoje roke. Minister Severing o prvomajskem krvoprelitju Berlin. 7 maia s. V proračunskem odboru zbornice le notranji minister Severing govoril o zadnjih dogodkih v Berlinu. Izjavil je. da ie z berlinskim policiiskim predsednikom razpravljal o ukinitvi prepovedi zborovanja za t. maj. Vedno boli pa ie postalo iasno, da hočeio komunisti meriti svo-ie moči z državo. Minister je deial. da ga veseli, da ie orožie pruske policile že tako ostro, da predstavlja močno orodie proti meščanski vojni. Priznati mora da si ie berlinska policija pridob la velikih zaslug. Berlin. 7 maja. s Zasliševanje zaradi majskih dogodkov aretiranih oseb pred preisk-valnim sodnikom ie končano Zaslišanih je bilo 11? oseb. Proti 45 je izdano zaporno povelje zaradi kaljenja miru in upora proti državnim oblastim ali zaradi telesnih poškodb. Ostali so bili izpuščeni na svobodo Govorice o rekonstrukciji rumnuske vlade Bukarešta. 7. maja g. V poluradnih krogih se trdi. da bo voini minister general Cichowski po svečanostih ob priliki 10-Iet-nice ujedin.ien.ia demisijoniral. Vladni listi energično demantirajo to vest Požar uničil celo mesto Berlin, 7. maja g Po brezžični brzojav* ki »LokaUanzeigerja« iz Šanghaia je požar popolnoma uničil prestolico provincije Če« kijan in središče kitajske industrije svile Požar je trajal več dni. škodo cenijo na več milijonov dolarjev Zaradi močnega viharja so ostale vse rešilne akcije brez= uspešne. Število človeških žrtev je še ne» znano Na stotisoče oseb. ki «> ostale brez strehe, tava po cestah. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. Zagrebška Viktorija v Splitu Split, 7. maja. n Danes je bila tu nogo metna tekma med splitskim Hajdukom in zagrebško Viktorijo. Tekma Je končala neodločeno z 2 : 2 (0 : 1). Premijera prve moderne slovenske opere Kogojeve »Črne maske« V razprodanem gledališču se je vršila sinoči prva izvedba Kogojeve muzikalne drame »črnih mask« Strokovno oceno v podrobnem bo podal po rc^rizi tov. Ada» mič, zato se omejim le na kratko analizo sloga, smeri in tehtnosti Kogojeve muzike po slišanju prvega dejanja. Kot že omenje« no. smatram Kogojevo delo za muzikalno dramo Forma powagnerska. rekel bi ro* mantično*tkspresiionističiia. Instrumetitaci« ja je večinoma masivna, kakor jo pišejo Strauss, Schecker ali pa Korngold Prilič» no iste smeri je harmonična podlaga v ko« likor jo je v tem skozi in skozi polifonem slogu mogoče kot tako nazvati. Lirična me* sta so v svrho kontrasta inštrumentirana prozornejše. kar vpliva zelo blagodejno. Kogojeva muzika je zelo težkega' kalibra in na moč globoka, resna. Partitura je osobito v polifonem zmislu izdelana teme« Ijito. Mestoma se poslužuje Kogoj temat» skega dela. mestoma pa vrsti domisleke drugega za drugim v absolutno logičnih zvezah V tem se najbolj očituje Šchon. bergova šola štejem Kogoju v plus. da ko* Schonbergov učenec ni podlegel vpli* vorn svojega mojstra Teatrs'J je glasba učin -hrvatske lirike, kar jih je dala povojna generacija. To, da je potekel iz kajkavskega osredja, ga zbližuje s Slovenci: pozna izborno vso našo literaturo, prevaja naše lirike in dela našemu slovstvu vse polno uslug. Todor Manojlovič je pesnik, ki je po formi moderen, po obcutiu in idejah pa klasičen. Sam pravi v neki svoji pesmi, da je mlad in star« in da spaja v sebi proži o in bodoče. Natančnejše biografije ln karakteristike zgornjih književnikov priobčimo v sobotnem »kulturnem pregledu«. Opozarjamo že danes na to, da je ponedeljkov večer prvi te vrste v našem kulturnem življenju. Nanj gleda ves Beograd in vsa država, zakaj taki večeri — lani slovenski v Beogradu, letos srbski v Ljubljani, kmalu tudi — upajmo _ hrvatski tam in tu — so viden znak našega zbližanja na podlagi pravilnega in pravičnega respektiranja treh tradicionalnih kulturnih tipov. Zato je Ljubljana dolžna, da temu večeru posveti vso pozornost »Knsmns« o Cerkniškem jezeru. V maj-niški številki znanega mesečnika za popu-iarizacijo prirodoznanstva »Kosmos« je izšla razprava dr I. Esserja »Der Zirknitzer See«. Pisec seznanja čitatelje z znanimi pojavi Cerkniškega jezera. Razprava je ilustrirana in opremljena i geografsko skico. Domače vesti • Kralleva zahvala. Predsedstvo Zveze du$evuih delavcev v Sloveniji Je d osi 1 o te kabinetne pisarne tole obvestilo: Ni. Vel. kralj je blagovolil odrediti, da Vam sporo, čim njegovo srčno zahvalo za iziavo uaa-nosd, katero ste poslali ob priliki odlikovanja ljubljanske univerze. — Minister dvora B. D. Jevtič. • Odlikovanje Škofa dr. Akšamoviča. Posebni delegat ministrstva prosvete je izročil škofu dr. Akšamoviču v Djakovu red ■v. Save prve stopnje z lento. • Vseslovanska akademska matlea ▼ Zagrebu. Dolgo že je bila živa potreba, da se osnuje v vseh kulturnih središčih naše države vseobčna Zajednica, ki bi družila slovansko akademsko o mladino. Sedaj se je ta ideja uresničila najprej v Zagrebu, kjer a« je nedavno vršila ustanovna skupščina vsesiovanske omladine. Bila so sprejeta pravila, ki jih ie sestavil pripravljalni odbor In bil je izvoli!en ta-le upravljalni odbor: predsednik med. Ljubomir Leštarevič, podpredsednika jur. Hrvoj Maister in tehn. Ivan Bulič, t a,mi k jur. Pavle Jurišič, namestnik vet. Stjepan DSrnitrijevič. blagajnik fil. MartJnac, knjfiž/ničar tehn. Vičentije Po-povič in trije odborniki. Gani upravnega in revizijonalnega odbora so pripadniki skoro vseh slovan. narodov. Cilj »Sveslavenske akademske matice« v Zagrebu le, da združi slovansko akademsko omladino ter j! omogoči, da se z drugim? enakimi in sličnl-mi združenji trudi za napredek Slovanstva na vseh področnih Človeškega delovanja. • Desetletnica osvoboieuia Mežiške do-Bne. Mežiška dolina bo praznovala 9. junija 10-letnico osvobojenja. Ker le naročlt©v posebnega vlaka preko Savinjske in Mi-sEuijsk« doline irvezana i veliki stroški (okrog 15.000 Din), se Izplača Ie, ako le napovedana večja udeležba. Zato prosi odbor razna društva ta korporaciie, da nai-kesrrej« do 15. t. m. javijo približno število udeležencev, da lahko odbor naroči vlak. Vozni red bo oblavlien v časopisih. Odbor narodnih kulturnih društev v Guštanju. • Oceanografski Institut na Jadranu. Na poslednefi glavni seji Jugoslovenske akade-fje znanosti in umetnosti v aZgrebu je bil Izvoljen odibor za Oceanografski institut na Jadranu, k5 fe skupna institucija Jugoslov. Im Srbske akademije. Institut bo izdelal načrt poslopja, ki se bo zgradil v okolica Splita. Gradbena dela za to poslopje bodo pričela tikom letošnjega poletja. Sestavljen Je že načrt zakona o novem institutu. Načrt se bo Izročal ministru prosvete v nadaljnje postopanje. • Zapuščen grob Junaka Malgaia. Iz §t. Jurija ob Južni železnici nam niše prijatelj Ksta: čital sem lepe, pohvalne besede v Vašem cenjenem dnevniku ob 10-letnici smrti Pranja Malgaja. našega šentjurskega roiaka ta velikega narodnega heroja, ki je Junaško branil naš Korotan. Sovražna granata je raztrgala Malgaja in mu ugasnila luč življenja. Truplo je bilo slovesno pripeljano v njegov rojstni kraj Št. Jurij ob Južni železnici in Je pokopano na tukajšnjem prijaznem pokopališču. Ta k »i pri vhodu na pokopališče leži Malgajev grob. Skromna, črna marmornata plošča, pribita na stteni zadane ograje pokopališča, nam pove, da v grobu počiva poročnik Junak Malgaj. Tu spiš, junak Malgaj, pozabljen od vseh! Na grobu že več let ni nikakih cvetk: Malgajev grob ni uTejen in negovan, kakor bi se to spodobilo hrabremu borcu, ki je dal na oltar domovini svoje mlado življenje. Apeliramo na širšo javnost in na me-rodajne kroge, da se grob našega junaka nemudoma primemo uredi, olepša ta negu-!e, saj to vendar zahteva čut hvaležnosti ta pijetete. Fr. K. • Turneja oslješkega pevskega društva •Kuhača« po srednji Evropi. Osiieško hrvatsko pevsko društvo »Kuhač« se bo 15. t. m. podalo na festival v Poznani na Poljskem, kjier bo pri tej priliki reprezentiralo Hrvatsko pevsko zvezo. To potovanje je v zvezi s turnejo po Nemčiji, Češkoslovaški In Madžarski, k1 bo trajala 12 dni. »Kuhač« se poda na to turnejo z repertoarjem sodobne hrvatske vokalne glasbe. • Smrtna kosa. V Mariboru je preminula ta. Mlci Grobelškova, soproga trgovca ta posestnika. Pogreb bo 9. t. m. ob 16. iz kapele mestnega pokopališča v Po-brežiiu. Blag jI spomin, žalujočim naše sožalje! • Za matere. Slovenski del Narodnega ženskega saveza v Ljubljani le razposlal nekaterim prijateljem mater prošnio za prispevke v fond, ki je določen za najnujnejšo podporo bednim materam mnogoštevilne dece. Obračamo se z iskreno prošnjo na vse, k< so dobrega srca: Ne zavrzite položnic! Daruiite v počaščeni© materinega TSrenchcoat povrsmkt najmodernejša noža za gospode. Najugodnejši nakup pri tvrdki FR. LUKIČ, Stritarjeva ulica. Nafbo^še, naffcrajnefSe, zato 13 »»atceiie^sel imena po svojih moSeh ca ta prepotrebni fcnd. Tudi najmanjši prispevek ie dobro došel. Kdor ni dobfll položnice, pošlji svoj dar potom naših dnevnikov: »Jutra«, »Slov. Naroda« ali »Slovenca«. Imena darovalcev se bodo objavila. — Narodni ženski savez, slovenski del. * Poziv slovenskim planincem! V nedeljo 12. t. m. bo priredila litijska podružnica SPD svoj skupni izlet na Ostrež. h kateremu vabi tudi druge prijatejle Zasavja. Izleta se bodo udeležili tudi hrvatski turisti, člani HPD v Zagrebu. Izhodišče izleta bo zagorska postaja, odkoder kreneio izletniki po desnem savskem bregu preko zanimive Dolančeve rebri na Konišco. od tam pa na Ostrež, ki Je baš zdaj v nailepšem pomladnem cvetju. Povratek izletnikov preko Polšnika, po dogovoru pa sestop preko Dolgega Brda na Šmartno aH pa po PaSjeku na postajo Savo. Odhod iz Zagorja ob 9. zjutraj. Planinarji lz Ljubljane naj uporabijo vlak, ki odhaja ob 7.55 iz Ljubljane. — SPD Litija. * Slovensko planinsko društvo vaH na otvoritev novih markiranih potov 9. t. m. s postaje Laze na Sv. Trojico (okrepčevalnica) čez Klopce — Vrh Cicell — Sv. Miklavž — vas Senožeti (glavna okrepčevalnica) — postaja Jevnica. Odhod iz Ljubljane gi. kol. 5.3S ztfutraj do postaje Laze. Vse hoje 6 do 7 ur. Voditeli KnafeMc. * Spodnja koča na Golici odprta. SPD objavlja, da je spodnja koča na Golici otvorjena in oskrbovana. — Kad'lnlkova koča na Golici se bo otvorlla v nedeljo 12. t. m. Preskrbljena bo z vsem. * Erjavčeva koča na Vršiču bo od srede 8. do vključno nedelje 12. t. m. odprta in oskrbovana. Poset koče Je v tem času, ko se v hribih poslavlja zima, zelo zanimiv. Plazovi, ki grmijo It mogočnega masiva Prisojnika ter iz skupine Škrlatice, morajo vsakogar zadivltl. * Hrvatski izletniki na naših planinah. Hrvatski turistični klub »Sljeme« bo priredil za svole člane ob binkošfaih praznikih več izletov, med drugimi izlet na Stol, Golico ter na Storžič. * Sprememba posesti. Kakor nam poročajo iz Luč v Savinjski dolini. je Miklav-čevo kmetdJo v Konjskem vrhu. katero je notar g. France Košenina iz Gornjega grada leta 1927. izdražbal za 38.000 Din, lastnik letos prodal Parni žagi v Nazarjih za 110.000 Din. * Pc?iua in brzojavna i!u?ba v kopališčih. Mii>'.strsitvo požte in brzj'ava !e odredilo, da »s v kopališčih ;n zdraviliščih v dobi serije podaljša s.ufbd -i«, d .-vetih zvečer, ob nedeljah popoUn? c* »i m;-ra uve sti telefonska in brzojavna inšpekcijska služba. * Gojitev pomaranč na našem Prlmorjn. Po vsem fuižnodalmatinskem ta črnogorskem Primorju ter po vseh juižnodalmatin-skih otokih se že davno goje pomaranče. V dubrovniški oblasti se pridela na leto štiri vagone sladkih in en vagon grenkih pomaranč. Splitska oblast pridela sedem vagonov pomaranč in 1500 kg mandarin. Največ pomaranč na našem teritoriju je v črnogorskem Primoriu, zlasti pri Baru, ter v Boki Kotorski, kjer se nahajajo stebla, ki dajo na leto po 5000 pomaranč, tako da pridela sama Boka v dobrih letih do dva vagona pomaranč. Seveda te zaloge ne krijejo naše potrebščine ter uvažamo na leto iz Italije in Grške pomaranč in limon za približno 35 milijonov Din. Poklicani faktorji delujejo na to, da se vzgoja pomaranč v Dalmaciji, Črni gori in Južni Srbiji intenzivno pospeši, tako da bi uvoz tega osvežujočega južnega sadja v našo državo lahko izostal. * Primorcem in vsem zavednim Jugosio-venom naznanjamo, da le izšla 14. številka »Primorskega Glasa«. List prinaša najnovejše vesti iz raznih krajev Primoria. V Ljubljani je list naprodaj v vseh glavnih trafikah, v Mariboru v trafiki Bele in Sax. Naročila sprejema založba »Jug« v Ljubljani, šelenburgova ulica 7/II. * »Narodni praznik«. Pod tem naslovom je izdal L. Kramolc, učitelj petja na držav, realki v LJubljani zbirko pesmi, ki naj bi dvignila proslavo narodnih praznikov. Pri zbirki so sodelovali odlični pesniki in glasbeniki. Obsega eno-, dvo- in triglasne, mešane in moške zbore. Namenjena je pred vsem višje organiziranim osnovnim, me. ščanskim in srednjim šolam ter bo dobrodošla za razne patriotske prireditve, akademije itd. Pesmarica obsega 52 strani vel. formata in stane sedaj brez poštnine 40.— Din. Naroča se pri M. Rožmanu. strokov, učitelju II. drž. deš. mešč. šole v Ljubljani VII. * Nevarna konjska bolezen v okolici Sente. Kakor smo že poročali, se je v okolici Sente pojavila nevarna konjska kužna bolezen smrkavost. Bolezen se prenaša tudi na ljudi. V zadnjih dneh so umrle tri osebe za smrkavostjo: 6-letni Ivan Dana ter Dezider Janeška in njegov brat Laslo, ki so bili zaposleni pri bolnih konjih. V hlevu le bilo pet konj, ki so vsi oboleli za smrkavostjo. Policija je odredila, da se bolni konji pobijejo. Živinski sejmi so prepovedani. * Vlak uvozil dva konjfi Ktmjtovalec Mate Drozovič iz Poliici 'e ic> \e občutno nezgodo. Vlak, Ki ',-i s SuŠaka vozil v Zagreb, j t splašil Bi >i .viCeva konja, ki sta začela bežati pred .ok unotivo, a lokomotiva je bila hitrejša, zgrabila je enega kimja In ga razmesarila, konia p? ?e z vso Siio sunila v s*trail. Tudi ta k :nj je '"•iiialu nato poginil. * Gozdni požar v Bosni. Sumska dlrekd-la v Sarajevu je lz Celiča prejela obvestilo. da je v nedeljo v šumi Jaštelik nastal požar, ki je uničil nad dvajset oralov gozda. Le z velikim naporom se ie orožnikom in kmetom posrečilo ogenj omeifti ta pogasiti. Požar je nasta! zaradi nepazljivosti pastirjev, ki so si na paši zakurilo, ognja pa pred odhodom domov niso pogasili. Binkoštna prodalo moškega sukna v največji izberi, dalje obleke, elegantne čepice, klobuke, trpežno perilo, samoveznice ter vse druge oblačilne potrebščine s 15—30 % popusta A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. • Obleke kemično čisti, barva, pllsira in lika tovarna Jos. Reich. • KAŠELJ. PREHLAD. HRIPAVOST. PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva se v lekarnah. 357 * Vse govori le o vremenu! Toda vedeti, kakšno bo vreme jutri, ne morete, ako nimate vremenskega vsevedeža. ki napove vreme za 18 do 24 ur naprej. Pošljite po položnici št. 14.263 ali v znamkah 25 Din, pa Vam ga dopošljemo poštnine prosto. Obenem bomo dodali še eno izmed naslednjih knjig- Fantič, Slovensko dekle. Prepevajte, Poite, Boj in zmaga, Palček Potep, Prijateljčka v ugankah, Pozdrav iz domovine, Sadjarčki, Dinamit in antidinamit. Naročite takoj, da ne bo prepozno! Brezalkoholna produkcija, Ljubljana št. 11. 641 * Klobuke lz klobučevlne (FHz), damske ta moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich. h IJiibliane n— Narodno gledališče. »Bitko« rusko-Japonske vojine, ki je pri vseh dosedanjih uprizoritvah dosegla najživahneiše odobravanje, bo ponovilo Ijublfiansko gledališče v sredo, dne 8. t m. ob 20. uri zvečer za red B. Glavne vloge: šaričeva, Miian Skrbinšek in Levar. Režija: C. Debevec. — »Dobri vojak švejk« se bo vprizoril v drami na praznik v četrtek 9. t. m. v običajni zasedbi s Cesarjem v glavni in naslovni vlogi kot ljudska predstava po znižanih cenah. — Drama pripravila v rešiji C. Debevca revolucijsko tragedijo Romaina Rollanda »Igra ljubezni in smrti«. Drama spada nedvomno med najg'3-ili.: de a sodobne svetovne lite.ature Glu\nc vloge: Šaričeva, Levar in Jan — V soboti II. t. m. bo vprizorila Ijubliaiisk? drama Shakes-pearjevo dramo »Romeo ii luiiia« kot dijaško predstavo po zr. Iai.'l cena'i. u— Nocojšnji koncert ge. Pavle Lovšeto-ve bo izredno interesanten, ker obsega za Ljubljano skoro popolnoma nepoznane pro-gramnc točke. Prvi, drugi in četrti nastop tvorijo ameriške umetne pesmi. t. etji nastop pa ie setavlien iz zamorskih duhovnih :n indijanskih ljubavnih pesmi. Danes si dovoljujemo par besed o ameriških umetnih samospevih. Rozaryjev »Rožni venec« nas pretrese tako po svoji melodiiri kakor po gioboko občutenem besedilu. Med zmerno moderne, a zelo efektne samospeve spada Cadmanov »Ne kliči me več«. Prav tako tudi Farleyev »Nočni veter«, ki na zelo preprost način slika bučanje nočnega vetra. Ta samospev spada med najoriginal-ne.iše ameriške umetne pesmi. Na resnih ameriških koncertih kaj pogostoma sreča-varno skladbe iz tako zvane bogate zbirke »Svete pesmi«, katerih naibolj cenjen skladatelj je John Scott, ki ie navidezno silno preprost, a stavi na pevca mnogo večje zahteve kakor marsikak moderen umotvor. Izredno zabavna je pesmica skladatelja La Forgeja, ki je komponiral Sha-kesperejev tekst »Pridite na svetli prod«. Gospa Lovšetova je pela na 22 koncertih v Ameriki ob največjem priznanju ne samo slovenske, temveč tudi angleške publike. Ona ie znana kot ena naiodličnejših slovenskih koncertnih in opernih pevk, za. to smo prepričani, da bo njen večer v resnici umetniški večer v pravem pomenu besede. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Posebno opozarjamo na tiskano besedilo pesmi. Začetek točno ob 20. v Filharmonični dvorani. u— 40 letnica tvrdke Ludvik černe. Danes slavi trgovina z zlatnino L. Černe v WoIfovi ul. 40-letnico obstoja. Ustanovil je podjetje g. Ludvik Černe starejši dne 8. maja 1889. Iz skromnih početkov se ie podjetje razvilo v lepo poslujočo tvrdko. ki zavzema danes med juvelirji v Ljubljani eno vodilnih mest Agilnemu g. Černetu, ki je tudi že dolga leta naš zvest naročnik, k izrednemu jubileju iskreno čestitamo in kličemo: Še na mnoga leta! u— Podmladek Rdečeka križa na I. dTŽ. gimnaziji bo priredil svojo vsakoletno prireditev letos 16. in 17. t. m. Za letos študirajo člani dramo »Rdeča suknia«, ki jo je spisal francoski moderni dramatik Eugene Btieux član Akademije. Delo obravnava sodobno vspkdan-o snov iz sodniškega živ- —HIHAilUi milili JiJimiMMMmJIlJJ^ INVALIDSKI KINO LJUBLJANSKI DVOR Prcmljeral Danes! Prerallera! Beli šator ali. Borba za zvestobo in ljubezen. Pretresljiva drama vročekrvnega orijen-ta. Film nepopisne lepote. Predstave ob 4.. 6^.. 7%. in 9. ari. Telefon 2730. OBLEKCE za deklice in dečke že od Din 34.— naprej v krasni izberi nudi specialna trgovina M. KRIŠTOFIČ-BUČAR. Ljubljana, Stari trg 9. 6418 Med. Univ. C36J dr. Ivo Bajželj specijalist za koine in spolne bolezni J« »afel ordinirati na MlkloSileri cesti 7 (palača Vzajemne posojilnice) od 10—12>* in 2><_4. Zdravljenje kožnih bolezni z routgen-žarki. B®n}a, fragodilo po nedolžnem obdoffenega človeka, kateremu preiskovalni sodnik v napačni vnemi, da bi film prej napredoval, z iskanjem obtežilnih dokazov tx prejSitie- ga življenja njegove žene popolnoma razbije družino in srečo, ga odtrga od žene in otrok, ženo pa od njega, nakar ta v obupu umori preiskovalnega sodnika, češ, da ie on kriv vse njene nesreče. Dramo režira gosp. Lipah, režiser dramskega gledališča. Prosimo cenjeno občinstvo, da v obilnem številu obišče našo prireditev, čisti dobiček je namenjen za počitniško kolonijo, kar naj našo prošnio še bolj podpre. 16. t. m. ob 15. bo dijaška predstava v oipernem gledališču; v petek 17. t. m. ob 20. za ostalo občinstvo. Vstopnice se bodo dobile od srede 8. t. m. pri Podmladku Rdečega križa na I drž. gimnaziji. u— Kavarno ravi io bratstvu vseh narodov. V glavni vlogi Marrj Carr Dane« ob i., pol 6, pol g. » 9. ari. Najnižje cene! KINO IDEAL. zorciju, ki bi rad rešil ta dragoceni nemški spomenik. Križ je le z denarjem, ki ne pozna nobenih predsodkov. a— Neprevidni šoferji In kolesarji. V nedeljo se je zglasil neki šofer s svojo spremljevalko pri Karlu B., šoferju avtotakse, in ga zaprosil, naj ga odpelje v Marenberg. Tujec je takoj sedel za krmilo, češ, da bo sam vozi! za zabavo. Ko je družba pasirala Brezno, je šofer nalašč krmaril sem in tja. raposled pa je zavozil v neko iablano. Avto je treščil v drevo z vso sik) in se močno poškodoval. Šofer ceni škodo na 6000 Din. Potniki so ostali nepoškodovani in so pustili šoferja samega poleg pokvarjenega vozila, ki ga Je mogel spraviti v Maribor šele pozno ponoči. — S tovornim avtom je Alojz S. pridrvel z državnega mos>tu in mimo Velike kavarne krenil v Židovsko ulico. Zadel pa je ob hodnik novega trga, pri čenmer se mu je zlomilo zadnje levo kolo in se je avto prevrnil. Ker le bilo ob omenjenem času na trgu mnogo ljudi, je bila ogrožena zaradi hitre in neprevidne vožnje njihova varnost. — Anton K. je na Vodnikovem trgu zadel neznano žensko s kolesom ta jo podrl na tla. Pri aretaaiii Je navedel napačne podatke, vendar so na policijski stražnici ugotovili njegovo identiteto. Moral se bo zagovarjati zaradi kršenja cestno policijskih predpisov in zaradi zavajanja oblastev. a— Požar v ruški tvornicj za dušik. Včeraj dopoldne ]e nenadoma nastal v ruški tvornici za dušik požar, ki H trtegnil povzročiti veliko škodo. Po 10. se ie v leseni stanovanjski baraki vnel dimnik, nato pa ie ogenj vdrl tudi v stanovanja in dve popolnoma vpepelil. Vrlim tovarniškim gasilcem je po napornem delu uspelo, da so požar lokalizirali in zavarovali pred uničenjem osralih šest stanovanj, ki se nahalalo v isti baraki. Na pomoč so prihiteli tudi mariborski gasilci, ki so pa prišli v Ruše. ko je bil ogenj že pogašen, in niso stopili v akcijo. Baraka, ki jo je ogenj deloma uničil, je bila lesena in podjetje ne trpi posebno velike škode. a— Embrio v vagonu. V delavnici državnih železnic v Mariboru Je prispela v popravilo garnitura vagonov. Med njimi tudi voz iz Zagreba, v katerem so med delom opazili za steno pri stranišču odložen moški embrio. Kakor se je ugotovilo, je bil embrio v vagonu naimami mesec dni. Preiskava je uvedena, vendar ni izgleda, da bi končala pozitivno. a— Zločin ali nesreča. V nedeKo popoldne je od$e1 z doma poštni zvaničnik ln posestnik v Pobrežju Anton Teichrnann in se od takrat še ni vrnil domov. Ker ie imel s seboj okrog 6000 Din gotovine, svojci upravičeno domnevajo, da je postal žrtev pohlepa po denarju. Policija je uvedla obsežno preiskavo, ki pa doslej še ni imela uspeha. Izključeno tudi ni. da se ie kje ponesrečil, ker so ga istega dne videli v neki gostilni vinjenega. h G*Ha Celjska redakcija »Jutra« ima telefon šle Vilko 190, ponoči v nujnih zadevah št. 191. e— Izlet Ljubljančanov k Celiskl koči. Na praznik Vnebohoda 9. t. m. bodo prispeli v Celje starešine JNAD »Jadrana« iz Ljubljane in napravili v družbi s celjskimi »Triglavani« izlet k Celjski koči. e— Nova hmeljarna na Vranskem. Hmeljarska zadruga na Vranskem bo zgradila novo hmeljarno. Komisiionelna poizvedba In obravnava bosta v četrtek 16. t. m. e— Povečanje tkalnice v Preboldu. Ju-goslovansika tekstilna tvornica Mautner. d. d. v Preboldu, ie preuredila in povečala svojo tkalnico. Od strani celjskega sreske-ga poglavarsrtva je odrejena v ponedeVek 13. t. m. kolavdacija nove kotlarne, dimnika, skladišča in delavnice. e— Policijska zmota In voznikova smola. V ponedeljek proti večeru ie obvestila policijska stražnica na mestnem magistratu stražnico v Gaberiu. da bo v kratkem pripeljal po Mariborski cesti iz mesta neki voznik, ki bo ime! natovorjeni dve vreči cementa, ki sta bili baje nekie ukradeni. Dobro uro po obvestilu je res pripelial po cesti proti Gabenju mlad voznik Anton M. iz Škofje vasi. ki je imel na vozu 4 vreče cementa. Stražnik ga je ustavil in poizvedoval po lastniku cemeota. katerega pa Mlakar ni poznal. Stražnik le zahteval, naj se poda Mlakar z nJim na stražnico, ta pa je pognal konje, hoteč pobegniti. To ie še bolj potrdilo stražnikov sirm glede prove-nfjence cementa ta ie hotel voznika ustaviti. Ta pa se le skuSal stražnika na r?7ne načine otresti in ie naposled brcnil stražir-ka v trebuh. Kljub vsemu ie bil aretiran in odveden na stražnico, kier so ugotovili, da je vsa stvar sicer v redu. le zaradi poškodbe stražnika se bo moral zagovarjat! pred sodiščem, kajti zdravnik ie ugotovil, da 'e stražnik za 14 dni onesposobljen 73 službo. e— PrUet begunec Iz pobo'iševalnlce. V ponedeliek zvečer je bil na Glavnem trgn aretiran 16-letni deček Ivan Rogaie ?z Ba-niaToke pri Kočevju, ker ie pobegnil pred dnevi iz ljubljanske poboliševalnice. Pri sUšaTTta na policiji ie iziavil. da ie pobegnil zaradi tega. ker je moral preveč delati, nremalo pa Je dobival jesti. Rekel ie. da takega nrnSnega življenja ne more več pr?. rašati. V Celje ie prišel zato. ker se t« nahaja nleirov oče. ki se peča s kir>5nb-!e-niem kakor večina Kočevariev. Dečka bodo vrafll v' ljubljansko poboliševalnico. Iz Kranja r— Bonbončkov dan podružnice CMD v Kranju Lep pomladni dan ter 20 lepih in, kar je te ve£ zelo vljudnih gimnazistk od IL do VIL r. je s svojim nastopom in po« ciljanjem bonbončkov ter drugih drobna« rij ustvarilo pri občinstvu najboljše raz« položen je, da »e je ves »promet« nemote* no m brezhibno vrSil ter prinesel za Kranj lepo vsoto 2jU0 Din. Stara resnica se je ropet izkazala, da je jedro Kranja narodno »avedno, ki ceni pomen Cirii Metodove družbe. Uiavno zaslugo za lep uspeh imajo gimnazistko. Hvala gre nadalje domoljub« nemu občinstvu, ki se je izkazalo zelo ra« dodamo in pa dragim Čehom in Poljakom, ki niso štedili z darovi. Iz Tržiča C— Birma. V nedeljo smo imeli v Tržiču po petih letih zopet birmo. Škof je prišel t svojim spremstvom v Tržič že v petek. Farani in meščani so mu priredili lep spre« jem. Postavili »o mu več slavolokov, za ka* tere so napravili napise tukajšnji učenci mehanske šole. Drugi dan je vodil škof tradicijonalno Florjanovo procesijo, popol« dne pa si je ogledal od blizu šolsko mladi« no. Birmancev je bilo okrog 350. Birma je privabila v Tržič mnogo tujcev iz raznih krajev Slovenije. č— Izreden jubilej. Letošnje Šolsko leto !e deseto, odkar je bila v Tržiču ustanov« jena deška in dekliška meščanska šola. Proslava desetletnice bo za Tržič nekaj po« sebnega. ker jo bodo vodili samo bivši učenci Ln učenke, ki so imele preteklo ne« deljo zaradi tega sestanek, katerega se je udeiežiio nad 60 bivših učencev in učenk. Na tem sestanku se je navdušeno sprejel predlog za proslavo prve desetletnice prve slovenske meščanske šole, ki je bila usta« novljena po prevratu po zaslugi uvidevnih mož, kakršna sta bila med drugimi danes ie pokojna gg. duhovni svetnik Jože Po« tokar in Ferdinand Kalinger. Dnevi pro« »lave so se določili na Vidovdan, Petrovo in nedeljo 30. junija. Proslava bo prav v«, likopotezna in bo, kakor izvemo, obsegala dramsko predstavo, slavnostno zborova« nje, narodno veselico in skupni izlet na morje. K sodelovanju so povabljena vsa kulturna društva in vse javne korporacije. 6— Novi tržiški avtobus prometne družt be Pernuš je znamke Mercedes—Benz in edini te vrste v Sloveniji. Družba bo vzdr« fevaia redni avtobusni promet med Trži« čem i;n Ljubljano po enkrat dnevno. Za« časni vozni red predvideva odhod iz Tr« žica ob četrt na 8., prihod v Ljubljano ob pol 9., odhod iz Ljubljane ob tričetrt na 1. izpred frančiškanske cerkve, prihod v Tržič ob pol 3. Avtobus je moderne kon« strukcije in ima 21 sedežev in 8 stojišč. Se« deži so postavljeni v smeri vožnje, tako da se potnik lahko razgleduje naprej na levo in na desno. Kdor se je enkrat peljal s tako izvrstnim vozom, ga bo vedno rad uporabljal. V nedeljo je vojzil ta avtobus kr Tržiča na Bled 32 oseb in je potreboval za pot tja kakor nazaj po eno uro in par minut. o— Knjižnica Francoskega krožka se prav lepo razvija. Sedaj je obogatela za 48 krasnih knjig, katere ji je naklonila fran« ooska legacija v Beogradu. Knjižnica se nahaja začasno v salonu pri »Slugi«, kjer se dobe knjige ob napovedani uri ali pa ob učnih urah Francoskega krožka v meščan« ski šoli. Ljubitelji lepe francoske knjige, poslužujte se prilike za izpopolnitev zna« rja francoščine. Krožek je dobil tudi de« narno podporo v znesku 500 frankov. č— Lepo vreme. Končno je nastopilo le» po vreme. Planine so zjutraj in zvečer jas« ne kakor ribje oko. Sezija za turistiko se je pričela in upajmo, da bo letošnja bolj« ša kakor je bila lansko leto. Planinski dom na Kofcah je prezimil dobro in čaka na svoje goste v polni pripravljenosti. Za le* tošnio sezijo se bo napravilo še par sob z dvema in eno posteljo iz moškega skupne« Ca ležišča, ki se prenese v podstreho. Ta« ko bo mogoče nuditi gostom še več udob« ivosti kakor lansko leto. č— Čudna prodajalca. Po tržiški okolici hodita dva mladca, ki prodajata brošure o konnersreuthskem čudežu, in sicer po d V a dinarja. Ce jima ne gTe izpod rok, tedaj rečeta, da ju pošilja ravnatelj meščanske Šole in da gre čisti dobiček za revne otro« ke meščanske šole. Zadevo ima v rokah orožništvo, da jo preišče in izroči čudna prodajalca roki pravice. Z Je esenic ■— Občni zbor Turistovskega kluba »Skala* na Jesenicah. V nedeljo se je vršil v salonu restavracije »Mesar« redni občni zbor jeseniške podružnice TKS. ki je bil razmeroma dobro obiskan. Otvoril je zbor predsednik tovariš Jaka Čop. Tajnik tov. Jože Čebulj je poročal, da šteje podružni* ca 75 članov, med njimi 35 rednih. Iz delo« vanja podružnice omenja sankaško tekmo pri Sv. Križu, ki je dobro uspela. Člani so se v častnem številu udeležili tudi sanka« Skih tekem za prvenstvo Bohinja in Slo« venije v Bohinju ter zavzeli skoro vsa pr» va mesta. Blagajnik tov. Koranter je po« ročal, da je imela podružnica v preteklem poslovnem letu 12.265 Din dohodkov ter 8888 Din izdatkov. Prebitek znaša 3376 Din Pri volitvah je bil soglasno izvoljen pove« čini stari odbor s predsednikom Jakom Čo» pom in tajnikom Jožetom Čebuljem na če« lu. Zanimiva debata se je razvila pri vpra« Sanjoi rešilnih ekspedicij. Vsi odborniki »o bili proti postopanju osrednjega odbora SPD, ki pobira prispevke za rešilne ekspe« dicije po planinskih domovih, a članom ekspedicij ne priznava predloženih raču* nov. Osvojen je bil soglasno predlog, da podružnica sama osnuje svojo ekspedicijo in stopi v pismeni dogovor z osrednjim odborom SPD t Ljubljani ffled« krit Ju rfcro škov posameznih akcij. Soglasno je bil »prejet tudi prdlog. da se dolgoletni agil« ni in zaslužni tajnik Jože Čebulj izvoli za častnega člana podružnice. s— Izredni občni zbor Sokola na Jesenit cah se bo vršil danes v sredo ob 20. v dru« sv eni telovadnici t izredno važnim dnev* nim redom. Vsi in točnol s— Poroka. V nedeljo se je poročil r žunni cerkvi na Koroški Beli g. Ivan Pod« lipec, strojnik v tovarni KID na Jeseni« cah, z gdč. Katico Tratnikovo iz Javorni* ka. Mlademu narodnemu r>aru naše iskre« ne čestitkel Iz Škofje Loke SI— Obisk grobov. Tukajšnje lepo ure* jeno vojaško pokopališče, ki na njem po* čivajo vojaki raznih narodov, so pred dne* vi obiskali odposlanci italijanskega posla« ništva iz Beograda in konzulata iz Ljublja« ne. Nt grobove svojih vojakov o položili cvetja in tudi ob vznožje spomenika žalu« joči slovenski materi so poklonili šopek rdečih nageljnov šl— Tatvina. Mesto in okolico vedno bo.v ^frožaj > ruzni nasilni berači. Tako sta dva taka » rosilca« v odsotnosti doma* čih, ki so bili na nolju, v Zabnici pri po* sestniku Rahonu pokradla preko 3000 di* narjev. Te nadlege je že toliko, da se je kmetje in meščani komaj otepavajo. Ako je kje, bi bila prav na deželi potrebna te« meljita racija ob gotovih neh s strani orožništva. Lopovi ne pridejo radi v mesto pod nos policiji, pa pa imajo na kmetih svoj eldorado. Tatovoma so baje že na sledu. Iz Litije 1— Florljanova nedelja. Nedelja je bil stanovski praznik naših gasilcev. V Litiji so se zbrali gasilci naše župe, ki so še ude* ležili sv. maše. Po cerkvenem obredu je odšel gasilski sprevod skozi Litijo, nakar so se vršile pred občinsko hišo redovne vaje, ki sta jih vodila g. Peterca iz Grad* ca in g. Hočevar iz Zagorja. Vežbam ga* silcev je prisostvovalo tudi občinstvo. i— Odlikovanje zaslužnega gasilca. Ob priiiKi gasilske slave je litijska gasilska župa odlikovala svojega člana g. Ivana Ro« bavsa. gostilničarja, posestnika in mesar* ja iz Šmartnega, z imenovanjem Z3 čast« nega člana. Tova.lša, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti zbora svojih sodrugov, je obiskala v nedeljo popoldne gasilska deputacija, ki je zaslužnemu gasilcu po« klonila spominsko diplomo. Po lepem to* variškm činu so odjeknili gasilski pozdra« vi: »Na pomoč!« i— Poroka. V nedeljo se je poročil go« spod Lojze Zidar iz Litije z gdč. Tončko Kobalovo iz Gradiških Lazov. Čestitamo! Iz Novega mesta n— Francosko predavanje. V sredo 8. t. m. ob 17.30 bo v fizikalni dvorani novo« meške gimnazije priredil profesor g. Vey z ljubljanske univerze francosko predava« nje s skioptionimi slikami o življenju di* jakov na Francoskem. Vsi oni, ki vsaj ma« lo poznajo francoski jezik, se vabijo, da se predavanja udeleže. Živčne bolečine lnfluenco revmatizem, glavo-m txy bolje, trganje, » ušesih so hudobni m učitelji in počesto nevarni 7 prciskušenimi Aspirin tabletami preženete bolečine, tako, da »e vesije do dela in prijetno razpoloženje kmalu povrne. Zahtevajte vedno originalni omot »topet" z oiodro-belo-rudečo varstveno znamko. Iz Laškega 1— Oprostilna sodba. Strupeno strankar« stvo še ne pozabljenih dni je spravilo biv« šega tajnika občine Sv. Krištof, g. Fr. Kr. pod obtožbo zaradi hudodelstva poneverbe. S prvo sodbo okrožnega sodišča v Celju je bil g. Kr. obsojen na večmesečno ječo, Stol sedmorice pa je n t nustno pritožbo prvo sodbo razveljavi i>u n < se je vr« šila ponovna razprava Celju, pri kateri je bil g. Kr. popolnoma oproščen. Ugledne« mu someščanu, ki je bil nedolžna žrtev strankarskih intrig in ki sta ga zagovarja« la odvetnika dr. Roš in dr. Hrašovec, iskre« no čestitamo. Iz Slovenjgradca sg— Sokolski dom. Zbirka lepo narašča. V zadnjem času so poklonili večje zneske: S. Adela Pirnatova volilo svojega pokojne« ga soproga dr. Ferda Pirnata v znesku 10 tisoč Din; br. Ivan Rojnik, predsednik gradbenega odseka, 5000 Din; br. Karel Barle 1500 Din; br starosta dr. Vinko Že« leznikar 10000 Din; br. ing. Emil Puppis 1000 Din; g. Čas, veleposestnik v Šmart« nem. 2000 Din. Plemenitim darovalcem na« ša bratska zahvaila. Živeli posnemovalci! Načrti za dom so gotovi, dela so razpis sana. sg— Slovo vojakov. Te dni so se pošlo« vili od nas marljivi sokolski delavci br. Cimperšek, Mlinarič in Planinšec. Sokol jim je priredil lepo odhodnico, pri kateri se je zbralo za naš Sokolski dom 400 Din. Odišlim bratom želimo na pot vso srečo. sg— Dramski odsek našega Sokola pod vodstvom br. dr. Josipa Lavriča prav mar« Ijivo deluje. Br. Ivo Vanič nam je v dveh skrbno izdelanih predavanjih podal smer« niče, kako dvigniti naš diletantski oder. O velikem uspehu teh predavanj nam je glasno pričala prteklo nedeljo uprizorjena komedija »Sladkosti rodbinskega življenja®. Vsi igralci so svoje vloge izvrstno rešili. sg— Tombola. V prid Sokolskemu do* mu bo priredil gradbeni odsek v nedeljo 2. junija (v primeru slabega vremena ne* deljo pozneje, to je 9. junija) veliko tom« bolo na prostem pred hišo br. staroste dr. Železnikarja. Dobitki so zelo dragoceni in lepi. Okoliška društva se naprošajo, da se na to našo prireditev ozirajo in na ta dan ne -rirejajo svojih prireditev. Starši! Kupite za svoje malčke lepo darilce »Princesko Zvezdanko"! VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod ▼ Ljubljani, 7. maja 1929. Višina barometra 308 8 m. Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnlfc Skoplle Se nt S Barom. Temper. ■s • S? u Q£ > 760 9 16 45 757.1 17 40 760-5 16 .SO 761-3 17 50 762-1 50 17 762-5 17 70 Smer retra io brzina v m in sek. W 2 S 5 SW 6 mirno mirno mirno Ie 7 6 3 6 Vrsta de« NaJvISja temperatura dane« t Ljubljani22, najnižja 10. Solnce vzhaja ob 4.42, zahaja ob 19.12, lu.na vzhaja ob 3.53, zahaja ob 17.10. Dunajska vremenska napoved za sredo: Prehodno nejasno, nevihte s padanjem temperature, kasneje zopet prehodno topleje, toplo vreme. Šport Športni drobiž Pogajanja, ki jih je vodila naša Ilirija a trenerjem Koželuhom, niso imela uspeha. G. Kožehih je namreč že podpisal pogod« bo s klubom Wisla v Krakovu, zaradi če* sar ni mogel »prejeti ponudbe Ilirije Kljub vsem finančnim težkočam je naša nogometna reprezentanca včeraj opoldne pod vodstvom saveznega kapetana dr Pan« dakoviča in tajnika dr. Ribolija odpotova* la v Bukarešto. Obljubljena finančna po« moč iz Beograda sicer še ni dospela. Sa» vez si je pri privatnikih preskrbel potreben denar ter upa, da bo vprašanje finančne pomoči od strani vlade do povTatka naše i reprezentance rešeno. Tik pred odhodom ' pa je savezmi kapetan zopet moral izpre« meniti postavo. Marijanovič, ki odsluži svoj vojni rok, ni mogel dobiti dopusta, zaradi česar bo igral namesto njega na desnem krilu \Volf II. Tekma med našo in rumunsko reprezentanco se bo vršila v pe« tek ob 14.30. Tudi drugod pokličejo za finalne tekme rajši zunanjega sodnika. Tako so atenski klubi pismeno zaprosili naš savez, naj bi za finalno tekmo v Atenah delegiral ju« [ goslovenskega sodnika. Najbrže bo delegi« ran naš izvrstni sodnik g. Fabris. Od zadnjih nogometnih tekem v inozem« stvu bi bik) omeniti še naslednje: Bratis« lavska reprezentanca je porazila na doma« čih tleh drugo dunajsko garnituro s 3 : 2. — Dunajska Hertha je v prvenstveni tek« mi porazila Slovana z 2 : 1. S tem so iz« gledi dunajskega češkega kluba, da bi ostal v prvem razredu, padli na ničlo. — V Pra« gi se je vršil nogometni turnir, pri katerem so sodelovali češki klub Bohemians, Vikto« ri.ia Žižkov in DFC ter dunajska Austria. Zmagala je Austria. Rezultati so bili DFC: Viktorija Žižkov 3 : 2, Austria : Bohemi« ans 5 : 4, Bohemians : DFC 3 : 2, Austria I : Viktorija Žižkov 4 : 3. V Brnu je gosto« j val dunajski Nicholson proti Židenicam. Zmagali so domačini s 6 : 3. Drugi dan pa so Dunajčani porazili Moravsko Slavijo s 5:0. — V Anversi je Belgija porazila Ni« zozemsko s 3 : 1. — Rezultati zadnjih pr« | venstvemih tekem v Italiji so bili naslednji: Padua : Milano 2 : 1, Pro Patria«Torino 3 : 2, Livorno«Atalante 3 : 0, Modena : Roma 3 : 1, A!essandriit»Trieste 2 : 0, Dominante : Casale 2 : 2. Bari : Legnano 2 : 0, Novara : Prato 2:1, Lazzio : An« brosiana 1 : 0, Noggiana : Genova 2 : 1, Firenze : Biella 2 : 0, Brescia : Juventus 1 : 1, Pro Vercelli : Napoli 4 : 1, Fiume : Gre« monese 1 : 1, Venezia : Verona 5 : 0 V tekmovanju za Davisov pokal smo zelo s._bo odrezali. Rezultate prvih single iger smo že objavili. Pa tudi v doubleu je zmagal grški par Zerlendi : Efstratiadis nad našima igračema Sxhaeffer : Friedrich, in sicer po zelo dobri igri s 6 : 3, 6 : 3, 6 : 3. Rezultati single iger Zerlendi«Schaef« fer in Efstratiadis : Friedrich še niso zna« ni, vendar pa ne bodo mogli izpremeniti končnega izida. Zmaga Grčije je popolno« ma gotova. Naši igrači ostanejo še v Ate* nah ter se bodo udeležuj velikega medna* rodnega tenis«turnirja za prvenstvo vzhod« nega Sredozemskega morja, ki se vrši od 7. do 12. maja ob veliki mednarodni konku* renči. Prvenstvene tekme LNP 9. t. m. i S Pred finalom za letošnje prvenstvo LNP-a, ki ga bosta absolvirala v nedeljo 12. t. m. v Ljub-tjani Primor;e in Maribor, se bodo odigral« na praznik 9. t. m. nekatere prvenstvene tekme v 1. B razredu in v skupini Juniorsikih moštev. Na igrišču Ilirije odigrata na praznik svojo prvenstveno tekamo SK Svoboda in SK Slavija; ob 15. url positaviita v boj rezervni garnitur«, oib 16.45 prvi mošlvi. Preoe.i zanimanja je opaziti za start SK Svobode, vodečega kluba v I. B razredu, ki upe na napredovanje v I. razred in ki Je jeseni in tudi letos dosegel vrsto dobrih rezultatov proti našim prvim klubom. V skupini jiuniorsfcih tekem se odigrata na prazjiik tekimi Ilirija : Jadran (ob 10.30 na prostoru SK Ilirije) ter Primorje : Slovan (ob 10.30 na prostoru ASK PrimoTja). Juniorslke tefcme ie razpisa! LNP že Jeseni — obvezno za klube I. razreda — z namenom, da nudi nogometnem« naraščaju priložnost za urejene tekmovalne nastope in da opozori klube na važno« vzgoje naraščaja. Zaradi nepripravljenosti nekaterih klubov, ki sicer vneto reflekti-ralo na naslov prvorazrednega khrba, je moral iLNP odssoditi prioetek }um.!orslk.iili teikerci na pomlad. Klubi so imeli medtem dovolj časa. da oirgamifflirajo jiumao-rslke garniture ter prispevajo • tem vsak v svojem delokrogu! k razvoju in napredku nogometnega športa. Želeti je. da bi se vsi klaibii »avedali svoje dolžnosti. V tem primeru bodo nudile Mtniorsike tekme marsikatero lepo in zanimivo igro. LNP je razpčsaJ za zmagovalca lepo darilo. Službeno Iz LNP. Redna seia poslovnega odbora bo danes, v sredo ob 20.30 v kavarni »Evropa«. — Istotam bo v petek 10. t. m. ob 20. seja kazenskega odbora. — Tajnik II. Gospodarstvo Organizacija statistične službe Dobro organizirana in tofna statlstlSna služba je za gospodarstvo brez dvoma velike važnosti. Ona nam omogoča proučevati stanje kakor tudi možnosti daljnjega razvoja našega gospodarstva, kar je zlasti važno za presojo pravilnosti trgovskih in produkcijskih dispozicij. Dobra statistična služba pa tvori tudi v svoji nadaljnji izpopolnitvi podlago za proučevanje gospodarskih konjunktur, ki je v modernih državah baš v povojni dobi tako naglo napredovalo. Ogromne koristi moderne statistične in kon-junkturno - proucevalne službe moremo le približno oceniti, če pomislimo, koliko škodo povzročajo za gospodarstvo ponavljajoče se gospodarske krize, ki nastajajo v normalnih razmerah zaradi prenaglega povečava-nja produkcijskih naprav in napačnih dispozicij pri investiranju kapitala v pričakovanju daljnje ugodne konjunkture. Kon-kurai, likvidacije in bilančne isgube pomenijo uničenje narodnega kapitala, katerega tvorba je pri nas že itak tako počasna in otežkočena. Enako škodo povzročajo tudi gospodarske depresije, in sicer zaradi rezerviranosti kapitala in zaradi manjkajoče podjetnosti. Take nepravilne dispozicije povzročajo v času krize poleg uničenja narodnega kapitala, na katerem sloni moderna in racijonelna produkcija, tudi občutno . brezposelnost in bedo delavstva: v času depresije pa bi pravilnejle dispozicije j>od-jetnikov lahko ustvarile nove možnosti za delo in zaslužek. Dobra statistična služba in na njej sloneča konjunkturno - prouče-valna služba, ki bi najširšim gospodarskim krogom omogočala vpogled v stanje gospodarstva in v bodoči razvoj gospodarske konjunkture, bi škodo, nastalo zaradi nepravilnih dispozicij, lahko znatno zmanjšala. Statistična služba Je ▼ naSi državi Se t povojih. Poleg skrajne pomanjkljivosti ln počasnosti tudi o smotreni organizaciji ne more biti govora. Temu spoznanju se tudi naša vlada ni mo^la ubraniti, zato je pred tedni pozvala v Beograd našega rojaka in priznanega statističnega strokovnjaka dr. Žižka, profesorja univerze v Frankfurtu ob Meni, da poda svoje mnenje o tem, kako naj uredimo našo statistično službo. Dr. Žižek se je temu povabilu radevolje odzval. Izdelal je načrt zakona o državni statistiki. ki naj bi kot okvirni zakon ustvaril pravno podl?so za administrativno ureditev naše statistične službe. Ta zakonski načrt s priloženim poročilom o razlogih in utemeljevanjih je bil potem predmet razprav posebne komisije, v kateri so bili poleg dr. Žižka še naslednji člani: direktor statističnega urada g. Markovič z načelnikom Bir-kovičeni. načelnik direkcije carin g. Nesto-rovič. dr. Signjar. vodja statističnega urada v aZtirebu in dr. Obuljen, tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Novem Sadu. Ta komisija je z malimi spremembami odobrila načrt dr. Žižka. Načrt zakona o državni statistiki bi tvoril v obliki okvirnega zakona pravno pod-l.^go za zbiranje statističnega materijala. On ureja obvezno sodelovanje državnih in avtonomnih naprav in ustanov kakor tudi privatnikov pri zbiranju statističnih podatkov, prisilna sredstva, kazni itd. Na drugi strani pa ustvarja garancijo, da se napovedi smejo uporabljati ie za statistične namene. Za konkretne statistične pioizvedbe pa bi bili seveda še potrebni posebni pravilniki. Poleg omenjenega zakonskega načrta je dr. Žižek predložil vladi tudi obsežno Spomenico, v kateri se peča z organizacijo državne statistične službe, državnega statističnega urada in navedbo statističnega materija la, ki bi ga bilo treba zbirati in obdelati. Ustanovil naj bi se poseben statistični svet iz zastopnikov državnega statističnega urada, ministrstev, gospodarskih krogov in delavstva, ki bi dajal svoja mnenja o splošnih statističnih vprašanjih. Dalje naj bi se ustanovile strokovne komisije za posamezne stroke statistike. Zbran in predelan materijal naj bi se objavljal v rednih statističnih publikacijah. Predvidene so tudi podružnice državnega statističnega urada v večjih pokrajinskih mestih, ki naj bi razbremenjevale državni statistični urad pri zbiranju in bdelovanju materijala. — Letna skupščina Francosko - jugnsln-venske trgovske zbornice. V soboto se je vršila v Parizu letna skupščina Francosko-jugoslovenske trgovske zbornice, kateri je predsedoval e. Louis Marin. Odobreno je bilo delo dosedanje uprave ter je bila izvoljena nova uprava s predsednikom g. Ma-rinom. Dvoje podpredsedniških mest je bilo rezerviranih za dva predstavnika gospodarskih krogov iz Ljubljane in Zagreba. V svojem programnem govoru .ie g. Marin na-glašal. da bo zbornica izdajala svoj mesečni bulletin v francoskem jeziku in da ho v najkrajšem času pristopila k orgnni-7.aciji francosko - jugosiovenskega trgovskega muzeja, kier bo koncentrirana tudi informativna služba = Zaračunavanje vagon«ke stojnine za vagone, ki so ob nkinienjii prometa t januarju in februarju obtičali na poti. Generalna direkcija železnic je na zadevno pred-stavko odgovorila splitski Trgovski in obrtniški zbornici, da se vagonska stoinina računa za one pošiljke, ki so bile v času od 18. I. do 22. T JI. zadržane na progi Ogulin — Split, in sicer na postajah od Ogulina vključno do postaje Stara Straža in na vseh postajah južno od Knina, samo za prvih 15 dni po preteku štiridnevnega svobodnega roka. za vse nadaljnje dni do odpreme pa se stoinina ne računa. Ta ugodnost se ni priznala za postaje severno od Ogulina. ker je bil promet na ostalih progah ukinjen le *zn kratek čas in so odpošiljatelji mogli disponirati z blagom, ki jim je bilo stavljeno na razpolnpo. če so se hoteli izogniti zaračunanju stojnine. = Uspeh avtomobilske razstave na zagrebškem velesejmu. Na zagrebškem vele-sejmu je bilo razstavljenih 157 avtomobilov. ki jih je razstavilo 36 avtomobilskih tvornic. Po poročilu, ki ga je sedaj obiavil velesejmski urad, je bilo na razstavi prodanih 110 avtomobilov. Motornih koles je bilo razstavljenih 82, prodanih pa je bilo 105. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1(1. t. m. ponudbe glede dobave kretniške-ga hrastovega lesa. strojDi oddelek do 16. t. m. ponudbe glede dobave 40 ton negaSe-»lega apna in 1500 kg mavca, prometno-komercijalni oddelek pa do 21. t. m. ponudbe glede dobave 15.000 kg dekstrina. 80.000 zvitkov brzojavnih trakov. 7000 kg pisanih in belih cunj za znaženje in 2500 kg iičnikov. (Pogoji 60 na vpogled pri po- sameznih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg bencina, do 14. t. m. pa glede dobave 10o0 kg mila. Direkcija državnega rudnika Breza 6prejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave kabljVv. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 20 m jeklenih verig in 200 kp Suboks-barve. — Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 25. t m. ponudbe glede dobave ognjegasnih aparatov (»Mini-inax< in »Tetrat). _ Dne 25. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave SO1*") komadov hrastovih pragov (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOD = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 1 pisalnega stroja znamke »Ideal« ter glede dobave 20.000 komadov kuvert tn 1500 pol različnih tiskovin. Dne 15. t. m. se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske slasti v Ljubljani licitacija glede dobave 2650 kub. m drv. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Borze 7. maja. Na ljubljanski borzi je bila danes potreba po devizah manjša, razen v devizah na Berlin, Dunaj in London. Le v devizl n« Dunaj je privatna ponudba deloma krila potrebo, dočim je ostalo potrebo krila Narodna banka. Devizi na Berlin in Dunaj sta se za malenkost okrepili, deviza na Prago pa je nekoliko popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda pod rpiiTom nižjih beograjskih tečajev ponovno nekoliko popustila. Promet je bil slab ter ee je trgovala samo za aranžma po 414.50. za maj pa je notirala 415 — 416.50. Tudi ▼ ostalih državnih papirjih nf bilo prometa. Tržišče zasebnih vrednot je bilo zanemarjeno. Med bančnimi vrednotami so bili aamo zaključki v Praštedioni po 852.50, ▼ Unlonbankl po 206 In v Jugo-banki po 84.50- Me>d industrijskimi papirji so se Vevče nekoliko okrepile ter so se trgovale po 130. Trboveljska je notirala 460 —465 brez prometa. Dubrovačka je ponovno popustila ter je bila zaključena po 540. Pozornost vzbuja naglo nazadovanje delnic Tvornice vagonov (Brod), ki so pod vnli-vom nizkih budimj>eštanskih tečajev padle na 135 — 165 brez zaključkov. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.876. Berlin 13 475 — 13.505 (13.49), Bruselj 7-8986. Budimpešta 9.9162, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095 9). Dunaj 7.9762 — 8.0002 (7.9912), London 275.65 — 276.45 (276.05), Nevvork 56 78, Pariz 222.44, Praga 167.93 — 168.73 (168.S3) Trst 298.08. Zagreb. London 275.65 — 276.45, New-vork 56.68 — 56.88. Pari/, 221.44 - 223.44. Milan 297.022 — 299.022, Curih 1094.4 — 1097.4. Amsterdam 22.845 — 22.905. Berlin 13.475 — 13.505. Dunaj 7-0762 — 8.0062, Praga 167.93 — 168.73. Budimpešta 9.9012 — 9.9312. Curih. Zagreb 9.12625. London 25.19, Netvvork 51910. Pariz 20.28625. Dnnaj 72.93. Praga 15. 3625, Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.475. Sofija 3.75, Varšava 58.20. Efekti. Ljubljana. Celiska 158 den.. Ljubljanska Kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kreditni 170 den.. Vevče 123 den., Hu^e 250 — 260. Stavbna 50 den.. Sešir 105 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 414 — 415, kasa 414 _ 415. za maj 415 — 416.50. za december 438 _ 4-!3, investicijsko °>6 — 86.50. agrarne 52—52..~"; bančne vrednote: Praštediona 850 — 855, Union 206 — 207, Kreditna 93 den., Srnska 148 den.. Jugo 84 — 8*.5, Zemaljska 138 do 140, Ljubljanska kreditna 123 den., Po1j;> 15.50 — 16. Hrvatska 50 — 55; industrijske, vrednote: Gutmann 200 — 210. Slaveks 103 — 110. Drava 407.5 — 410, Isis 22 bi., Dubrovačka 525 _ 540, Jadranska 580 den., Šečerana 450 — 455. Vevče 128 — 130, Brod vagon 135 — 165, Trbovlje 460 — 465. Beograd. Investicijsko 85 5 — 86.5, Vojna škoda 412.5 — 413.5, za maj 418 bi. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (7. t m.). Les: Tendenca čvrsta. Zaključenih je lilo 7 vagonov, in sicer 5 vagonov drv, 1 vagon javorjevih hlodov in 1 vagon bukovih plohov. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlev«ka tarifa, plačljivo 30 dni, 80 kg); baška, promptna po 287.5 _ 290, za maj po 292.50 _ 295; moka: >0g<, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 410 — 415; koruza: Iaplatska, slov. post., za maj po 315 — 317-5. za junij po 310 — 312.5, za julij-september po 305 do 307.5; baška slov. postaja, plač. 30 dni, promptna po 305 — 307.5, za maj po 310 do 312.5: oves: baški. ozimni po 330 — 332.5. + Tržišče sirovih kož in usnja. Na kontinentalnih tržiščih imajo cene sirovim kožam nazadujoČo tendenco. Licitacija Zagrebške mesarske zadruge, ki se je vršila koncem preteklega tedna, je ostala brez uspeha. ker ni bilo nikakih ponudb. Tudi na tržišču usnja je razpoloženje slabo. Cene so popustile. Na zagrebškem tržišču notirajo: vache-hruponi la. 68—72 Din, običajni težki 62 — 66 Din. lahki 58 — 62 Din, vratovi S4 — 38 Din, vratovi 34 — 38 Din. okrajine 23 — 35 Din. notranjki 48—50 Din, kravine črne 75—80 Din za kg. + NoTosadska blagovna borza tudi včeraj zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov ni poslovala. + Dunajska horza za kmetijske proizvnde (6. t. m.) V zvezi z mirno tendenco na ter-minskih tržiščih in zboljšanjem vremena so cene na dunajski borzi popustile za 1 —3 češke vinarje. Navzlic nižjim cenam pa zaradi rezerviranosti konsuma skoro ni prišlo do zaključkov. Tudi v koruzi in ovsu ie bila tendenca mlačna in so cene nekolil-o nazadovale. Uradno notirajo vključno prometni davek brez carine, fco Dunaj: pšenica: domača 35.75 _ 36.75. madžarska iztiska 39 — 40, jugoslovenska 37 — 37.25: rž: marchfeldska 34 — 34 5. madžarska 33 do 33.25; koruza: podunavska 35 75 — 36.25, Iaplatska 36.75 — 37. 4- Dunajski goveji sejem. (6. t. m.) Do-ffon: 3223 komadov, od tega le 46 iz Jugoslavije, 1307 pa iz Romunije Pri mirnoir prometu bo cene prvovrstni živini ostale nespremenjene, cene ostalim vrstam na so popustile za 10 grošev Za kg žive teže no-tirajo: voli izfemno 202.15. L 1-75 — 1-95, II. 1.35 — 1.70. TFI. 1.10 — 1.30. biki 1 — 1.30, krave 1—1.55 in slaba živina 0.75 — 0.95. Z1V. Borba zoper javne hiše ITk Ko je začelo po vojni Društvo naro* dov energičen boj proti trgovini z de* kleti, je stopilo vprašanje javnih hiš zopet v ospredje. Pred vojno je pre* vladovalo v širokih krogih mišljenje, da so javne hiše potrebne. Vendar pa je že 1. 1875. nekaj dalekovidnih ljudi ustanovilo društvo, ki je videlo svoj cilj v njih odpravitvi. Toda le malo držav je sledilo njihovim nasvetom. Javne hiše so zaprli: v Veliki Britaniji 1 1883., na Norveškem 1. 1888.. Dan* skem 1. 1906., na Finskem 1. 1907., Ho* landskem 1. 1911., v Bolgariji 1. 1912. in na Kubi 1. 1913. Energična inicijativa Društva naro« dov po vojni pa je imela doslej slede« če rezultate: prepovedali so javne hi* ie: Švedska 1. 1918., Poljska 1. 1920., Češkoslovaška 1. 1922., Litva 1. 1923., Nemčija 1. 1927. in Madžarska 1. 1928. Poleg tega so zaprli javne hiše še: na Dunaju 1. 1921.. v Antverpnu 1. 1925. in na novem francoskem ozemlju v mestih: Strassbourg, Kolmar, Muel* hausen in Hagenau. Celo na Japon* skem se pripravljajo potrebne refor* me za 1. 1932. Pred vojno je splošno prevladovalo mišljenje, da se z ustanovitvijo javnih hiš omogoči lažja kontrola nad lahko* fivkami ter tako omeje spolne bolez* nL Nekatere statistike pa na prvi po* Zorgiebel, berllnsM pollcilskl predsednik, Id Je energično potlačil komunistične nemire. Zorgiebel le so-clalist. Najnovejša italijanska križarka „Trst" Italija je pred dobrim mesecem uvr* stila med svoje linijske ladje križar* ko »Trento«, zdaj pa je izročila pro* metu še sestro »Trente«, križarko »Trieste«. Zgradili so jo, kakor smo že zabeležili, v Miljah pri Trstu, v Tržaškem tehničnem zavodu. Nova italijanska križarka presega v vseh ozirih slične vojne brode velikih pomorskih narodov. Dočim meri naj* večja angleška križarka tipa »Kent« v dolžino 192 m. meri »Trieste« 195.30 metrov, razvija pa 150 tisoč konjskih sil (angleška križarka zgoraj omenje* nega tipa razpolaga komaj z 80 tisoč HP). »Trieste« vozi s hitrostjo dobrih 35 vozlov na uro. Križarka je opremljena z osmimi to* povi. ki imajo v premeru 203 mm, to je največ, kar dovoljuje washington* ska konvencija. Poleg tega ima deset tegotavljamo lepe obleke po meri prav poceni. Botrom nudimo ugoden nakup modernega blaga za obleke. DRAGO SCHWAB, Ljubljana. gled spodbijajo to mišljenje. Tako je v Londonu po odpravi javnih hiš leta 1871. število spolno bolnih med voja* škimi naborniki stalno padalo. Vendar bi se dalo to dejstvo tolmačiti tudi na ta način da je število okuženih zmanj* šal energični boj proti spolnim bolez* nim in pa nove zdravniške metode, ki so jih baš takrat začeli uporabljati. Toda tudi, če bi bile javne hiše za* res ugodno sredstvo za omejitev spol* nih bolezni (izkušnje pričajo, da je tu* di vsakodnevni kratki zdravniški pre* gled nezadosten) — govori proti njim nesorazmerno višje število tajnih pro> stitutk kakor pa vpi:anih. Tako je v Parizu vpisanih le okrog 6000 prostitutk, tajnih pa je kakih 60 tisoč. Na Dunaju je vpisanih 1700, tai* nih pa 30.000. v Rimu pa 200 vpisanih in 5000 tajnih. Itd. Torei zdravniška kontrola v javnih hišah ne pomaga v očigled ogromnemu številu tajnih pro* stitutk mnogo pri omejevanju spolnih bolezni. Ali se more torel še vedno trditi, da so javne hiše potrebno zlo? O tem vprašanju se bo še mnogo razpravlja* lo. Nedvomno pa ie, da so človeštvu v veliko sramoto, ker teptajo v blato ne le dostojanstvo žene. ki se ponuja, temveč tudi moža, ki jih obiskuje. topov po 100 mm. Na ladji je lopa za tri hidroplane, ki podpirajo križarko pri manevriranju in so namenjeni po* sebno za izvidno službo. Municija je spravlja.a v štirih skladiščih. Križarka »Trieste« bo admiralski brod. Njen poveljnik je kapetan Aiel* lo iz Livorna, ki je bil poprej ravna* telj artilerijskega arzenala v Brindi* siju in Puli. Avtomobili nadomestujejo kamele V zadnjih letih so prevzeli avtomo* bili v transaharskem prometu, zlasti v francoskem Maroku in v Algeriji, ta* ko važno vlogo, da napovedujejo po* znavalci že skorajšnji konec staremu prometnemu sredstvu: velblodu. Av* tomobili. težki vozovi na šest koles, z ogromnimi pnevmatikami, sledijo zlasti znameniti poti skozi Veliki Erg, kjer so izrezali s svojimi težkimi ko* lesi pravcato široko, trdo cesto v pu* ščavni pesek. Peščeni viharji skušajo to cesto sicer vedno na novo zakriti, pa to ne zaleže mnogo, ker je označe* na nje smer z visokimi drogi. Avtom samim viharji ne morejo škodovati, ker jih brani pred njimi trdna kon* strukciia. v najhujšem slučaju pa se jim lahko umaknejo v oaze. Kakor po* ročaio iz Algerije, so zainteresirani krogi sedai na delu. da iztržejo vel* blodom zadnjo prednost, ki jo imajo pred vozilom. Dočim ne prenese avto celotedenskega potovanja, ne da bi se obnovila zaloga kuriva, prenese vel* blod brez vode tudi dvakrat toliko. V kratkem pa bodo začeli graditi ob naj* važnejših cestah skozi puščavo v si* stematskih presledkih posebna skladi* šča za kuriva, iz katerih bodo vozila lahko obnavljala svoje zaloge in vel* blodov bo takra* res konec. „Jazz" »Jazz« ni samo lahka godba, mar* več je tudi oblika umetnosti in celo posebnost muzikalne religije. Tako so* di o »jazzu« dunajski skladatelj Er* nest Krenek, avtor opere »Jonnv svi* ra«, ki je bila uprizorjena v več ev* ropskih in ameriških mestih ter tudi v Ljubljani. Zastopniku »International News Service» 5 izjavil Krenek, da jc »jazz« edina oblika godbe, ki ni dege* nerirana in rafinirana tako, da bi bil izključen njen nadaljnji razvoj. »Jazz« predstavlja za skladatelja še deviško polje. Njegove možnosti so skoro ne* omejene. Branitelji klasične godbe smatrajo »jazz« za vulgarno in površ* no reč. Opero »Jonnv» so slišali v ve* likih muzikalnih središčih. Bila je pro* ti nji res velika opozicija, pa tudi ve» lik entuzijazem za njo. Mislim pa, da je to usoda vseh novosti in »Jonnv« je prva opera v > jazzu«. V Evropi so rekli, da je delo ameriško in vulgar* no, v Ameriki pa, da je preveč evrop* sko in intelektualno. »Jonnv« pomeni v resnici uspeh in ta opera je odprla »jazzu« celo dunajsko državno gleda* lišče. Moja nova opera v petih deja* njih je tudi izključno »jazz«*kompo* zicija, polna duha mlade in vesele godbe... Copate v poljskih šolah Poljski listi poročajo, da je varšav* sko prosvetno ministrstvo na številne pritožbe s strani staršev dalo zdravni* ško pregledati šolske otroke, ker je med njimi vedno več obolenj radi te* ga, ker sedijo v šoli v premočeni obu* tvi. Ministrstvo predlaga, da naj se v času od 1. novembra do 1. maja otro* ci, ki pridejo v šolo. sezujejo in obu« jejo tople copate. Otroci premožnih staršev si mornio nabaviti copate sa* mi. za revne jih bo poskrbela šolska uprava. Štiritisočletna matematika Koliko je stara matematika? Toliko, kot človek. Za najstarejše, do nedav* no znane matematične primere so srna* trali znani papirus Rhind iz desetega stoletja pred Kristom. V leningrad* skem muzeju hraniio v egiptskih zbir* kah star papirus, ki mu ni bilo mogo* če dolgo časa ugeniti starosti. Šele Ie* tos so ugotovili, da obsega 25 geome* tričnih in 5 algebričnih nalog in da je iz osemnajstega stoletja pred Kristom. Torej ie osem sto let starejši od papi* ruša Rhinda. Interesantno je, da so iz« vršene geometrične naloge na način, ki se javlja 1500 let pozneje pri »oče* tu geometrije« Evklidu. Balzamirani umorjenec Na madridski južni postaji so odpr* li zaboj, ki je ležal že šest mesecev v tamošnji shrambi za prtljago, ne da bi prišel kdo ponj. V zaboju so našli strahovito razsekano moško truplo brez glave. Ugotovili so, da pripada barcelonskemu trgovcu Casadu, ki je pred pol leta izginil in ž njim večja vsota denarja. Nadaljnja preiskava je obremenila njegovega slugo in nekega prijatelja, ki sta bila oba aretirana. Zdi se, da je morilec truplo balzamiral in ga poslal v zaboju v Madrid, da bi uničil vsako sled za seboj. Čeprav je bil trgovec že šest mesecev mrtev, ven* dar ni kazal skoraj nobenega znaka razpadanja. Vlomi z okusom in v skladu s sezono Že od februarja dalje razburja bu-dimpeštanske mod stinje neznan uzmo-vič, ki vlamlja ponoči v njihove izložbe in odnaša le kakšne posamezne p-ed-mete. ki se ne odlikujejo od drugih vedno po svoji ceni. pač pa po svoji okuisni in izv rni izdelavi. Danes izgine tu kakšen posebno lep klobuček, jutri tam par svilenih nrgavic najnovejše modne barve, pojutrišnjem spet na drugem koncu kakšna apartna ročna torbica ali pa med stotinami drugih par ženskih čeveljčkov. Ostale predmete pušča vlomilec nedotaknjene. Policja je vsak dan na delu. da bi ga prijela, a se je zna dobro izogibati. Radi svojevrstne izbirčnosti. ki jo možakar pri svojem poslu kaže. menijo, da gre za kakšnega elegantnega kaval;r.ia. k: ima premalo denarja, da bi postregel svoji dami z najlipšimi in najnovejšimi ustvaritvami moderne umetnosti. A to je vse, kar vedo o niem in zaman si pri- Prizori s pariške ulice na dan 1. maja Prodajalci majniškega cvetja Na levi: Telesna preiskava — Na desni: Dve aretaciji zadevajo, da bi prišli do konkretnejših podatkov o njem. Latinščina kot svetovni jezik Neki angleški učenjak je izjavil, da je sploh nepotrebno ustvarjati kakšne umetne mednarodne jezike, ker .ie latinščina najpripravnejše občevalno sredstvo za indogermanska ljudstva Sam se je udeležil kongresa, ki so ga posetili slovanski, germanski in romanski učenjaki. Med seboj so se sporazumeli v latinskem jeziku. Programi so bili latinski, debate so vodili v latinskem jeziku in celo dovtipe so delali v latinščini. Krona vsega pa je bil jedilni list v jeziku starih Rimljanov. Da najboljši je to znaj COLOMBOce/lončaj Izvleček iz programov: Sreda, 8. maja. LJUBLJANA 12-50: Reprodueiraiie giasba. — 13: Naipoved časa in reproduciratia glasbe. — 13.30: Borzne vesti. — 17: Koncert rad:o-orke-stea. — 18: Otroški kotiček, pripoveduje gdč. Vencafzova. — 1-8.30: Iz rastlinstva. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Zgodovina Slovencev. — 20: Dvofakov večer, izvaja radio-Jcvartet. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar. — 22: Poročila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reiprodtioiraina glasba. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22.10: Rcproducirana glasba. — BEOGRAD 12« Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Gospodarske in borzne vesti. — 12.45: Radto-krvartet. — 13.15: Poročila. — 17.25: Radio-kvartet. — 20.25: Koncertni večer ge. Davidove im S. Slatina. — 22.05: Poročiia. — Godba z>a ples. — PRAGA 20: Slavnostni koncert 6*-ške filharmonije v spomin 25. obletnice Dvcfa-kove smrti. — BRNO 20: Prenos koncerta ii Prage. — VARŠAVA 16: Reproducirana glasba. 17.55: Pcnpoldansld konoert. — 20.15: VečerrJ koncent solistov. — DUNAJ 11: DopoldansM koncert. — 16: Koncert orkestTa. — 20: Koncert pevsikega zbora. — Koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Orkestralen koncert lahke godbe. — 20.30: Vesele pesmi. — 21.30: Beethovnov trio v C-imolu. — Gndba za ples. — FRANKFURT 16.35: Popoldanski koncert. — 20.15: S!'U'hoi®ra in reproducirana glasbe. — LANGENBERG 17.45: Reproducirana glasba. — 20: Večerni koncert orkestra. — 21: Hebrejskio-evropska glasba (z8x*r in orkester). — Lahka godba. — STUTTGART 16.35: Prenos koncerta i t Prank.furta. — 20.15: Koncert komorne glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.05: Ciganska godba. — 17 40: Koncert orkestra kr. opere. — 20.10: Dramski večer in koncert khike godbe. — TOULOUSE 20.30: Koncert dunajske glasbe. — 20.55: Ari;« iz italijanskih oper. — 21.30: Pevski koncert in godba za ples. — LONDON 18.45: Koncert na čelo. — 19.45: Angleška lahka glasba. — 21.35: Pevski koncert. — 21.45: Prenos 3. delanja VVagnerje-ve opere »Mojstri pevci norimberški«. — RIM 17-30: Popoldanski koncert. — 20.45: Mascagntjeva opera »Maske«. — STOCKHOLM 18-30: Godba na harmoniko. — 19.45: Koncert vojaške godbe. — 21.45: Godba za p'es. ifCu&Zfo se fresmt oferira:,e se na puštm predal štev 28i, L nb'iana ««. K - B. Br.: V nasprotnem slučaju... Naša javna uprava živi v čudni zmoti. da ni uprava, ampak oblast, gosposka: to tudi tedaj, ako ima na pročelju izrečno napisano, da je samo uprava. Tako sem on' dan dobil preko hišnega gospodarja polo, kjer mi neka oblast kratko Iti malo zapoveduje, da vpišem vanjo svoje ime. starost vero in kaj ve.m kaj Š2 vse. To delam že stot:č in me niti to ne draži, zakaj se oblast ravno zame tako močno zanima. Pri tem na mi oblast daie pojasnila glede izpolnitve pole v kratkem n jedrnatem tonu. k; ima v normalnih ednošajih Btied državljani značaj nevarne grož-njp v5ai '/aljenia čast;. Zadnjo polo sem izpolnili po enem tedru mukotrpnega nremišljanja in sem v rubriko 7a navedbo poklica napisal »čvčija«. Žena ie odobrila spremembo, ker je šo'ana. in ni hotela pokazati da ji ta tujka ni razumljiva. Tudi hišni gospodar je molčal iz istega razloga. das: me >e malo svetlo pogledal, ko ie z očmi preTe-fe! rubrike. Listina je šla svojo pot. če tri dni pa je treščilo v h;šo pisanje, k? je napravilo preplah, (kakor da so vd>rli v deželo divji barbari. »7a Boga. kaj pa ie zopet« sva vzkliknila z ženo oba hkrati, odgovor pa nama je dalo po dolgotrajnem ugibanju usodno p:sanije. Čudež je tak uradni dopis! Vsako posamezno besedo razumeš, v celoti pa ne veš, ali te bodo zaprli ali te hvalijo. Komaj in komaj sem zaslutil, da se moram drugi dan javiti v izogib globe in zanesljivo v svrho nekater h pojasnil. »Kam se moraš javiti? V izogib globe?« »Počakaj vendar, da vse prečitam.« tolažim ženo. Toda uprava, ki misli, da je oblast in gosiposka, mi na koncu ljubeznivo obe^a: »V nasprotnem slučaju se boste pri,veli s stražo.« »Kakšne nasorotne slučaje pa imaš s polic'io?« jadikuje žena. »Bog pomagaj, da si še vedno tako lahkomiseln, kaj neki vedno nasprotuješ policiji. Uh, kaka sramota, da nam groze s stražo!« Imam čisto vest toda najpravičneiši ponevedoma greši devet in desetdeset-krae!javah. Ponudbe le popolnoma treznih in zanesljivih reflektantov z navedbo dosedanjega delovanja in zahtev plače na podružnico »Jutra« Maribor pod »Bela lepeDka«. 12313 Vzgojiteljico • potrebno šolsko naobraz-bo kakor tndi po možnosti s prakso iščem za takoj ali kasneje. Plača po dogovoru. Ponudbe ee prosi na oddelek »Jutra« pod iifro »Sposobna 1929«. 12297 Natakarico * daljšimi spriči-vali sprejmem takoj s kavcijo 4000 Din. Predstaviti ee osebno aJi s sliko. Plača po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Prometni kraj« na oglas, odd. »Jutra«. 12389 Korespondenta »prejmem takoj v lesno ■troko. Pogoj je perfekt-no znanje italijanščine. — Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kore-»pondent«. 12226 Kovaškega pomočnika dobro fevežbanega v pod-kovanju konj, volov in vseh drugih kovaških delih sprejme takoj Franc Kre-mesec, Metlika. 12329 Šiviljo pomočnico, samo dobro starejšo moč ^ffejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13372 Vajenca pprejmem za fotografsko obrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12374 Kroj. pomočnika sprejme Zupančič, Vižmarje št. 93. 12378 Postrežnico snažno in zanesljivo v delu sprejmem za pospravljanje finih parketiranih sob, za dopoldanske ure. Celovška cesta 14, pritličje 12382 Brivskega pomočnika sprejme s 1. junijem Ivan Seka, brivec v Litiji. 12384 Brivski pomočnik suuo perfektna moč. po »ožnosai dober otiduler. ki roflaktira na trajno mesto, more nastopiti takoj pri Vjekoslavu Gjnrinu v Mariboru. Jurčičeva 9. 12332 Učenca 'krepfcega, z zadostno Šolsko izobrazbo sprejmem takoj na deželi, v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Priden 2S«. 12401 Špecerijstko I z u č e n o in sposobno za vodstvo podružnice sprejmem takoj v Ljubljani. — Kavcije zmožne reflektan-tinje imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Voditeljica podružnice«. 12403 Služkinjo vajeno vsega dela in kuhe, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12406 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik In njegov avtomobil Posredovalce zanesljive iščem za raku povanje drv Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Provizija«. 11788 Izurjena pletilja z več stroji sprejme vsako delo na dom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11502 Dober zaslužek dobi moški, ki je zmožen prodaje Šivalnih, pletilnih in pisalnih strojev. Potrebna kavcija 5000 Din. Dopise pod »Pošten 44« na ogl. oddelek »Jutra«. 12244 Kateri manufakturnl veletrgovec bi dal zanesljivemu in plačila zmožnemu trgovcu manu-faik turno blago v komisijsko prodajo. NmIov v osrl. oddelku »Jutra«. 12371 Natakarica želi mesto v boljši gostilni, event. tudi na deželi. Naslov v oglasnem oddetiu »Jutra«. 12315 Gospodična resna, visoke in lepe postave, stara 27 let, želi službo osebne sobarice pri dami, za spremstvo otrok ab bolehnega boljšega go-spoda na morje ali kot hotelska sobarica. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skromnost«. 12381 Gradbeni tehnik z dvanajstletno pTakso, samostojen kaiknlant in statik, išče mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stavbenik 36«. 12405 Lesene Jermenlce prvovrsten domač izdelek ima stalno v veliki izberi Rudolf Deržaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 29 120 Razno: Bencin-motor, gnojničnl voz stiskalnico t* seno, tovorni avto. diro na vzmeteh, ple tilni stroj, železne blagajne slamo, vreče, razne ste klenice. sidra (Anker) in kopirne preše, plinski avtomat. prol,!» Franc Stupica. železnina v Ljubljani. Go sposvetska cesta 1. 115 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L. Brozovič. Zagreb, Iliea 82 Kemična čistilnica perja. 189 Oblastveno koncestjonlrana šoferska šola 1 Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite. Ljublja na. Bleitveisova cesta 52. Praktične vožnje z moder nimi avtomobili, teoretični pouk os podlagi naimoder nejšib pripomočkov. Redni tečaji od X. maja naprej. 12400 »Nar. Enciklopedija« srbsko-hrv.-slovenska, kompletna. vezana, naprodaj za 550 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1~410 Šofer ki Ima šoferski izpit, želi dobiti prakso. Zmožen je tudj vseh administrativnih in trgovskih poslov Po-uudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Energičen«. 12252 28. >Hap!< je Sarsnila šžnka in obvisela r.a nosa gospe Mrrinore. Ta je bil dokaj velika in ččuKa je najbrže mislila, da se ne bi nič poznalo, če si je nekoliko odgrizne. Gospa Mreinova se je drla kakor na rainju in Jane« je rlekel na vse pretege. Toda gladita liral mu ni in ni hotela ostati t rokah. Začetnik s Šolsko io pisarnjžko na-obrazbo ter neka; trgovske prakse, se želi uvesti m izučiti v poslih potnika. Ima Šoferski izpit. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetnik za majhno plaio«. 12251 Prodajalka mešane stroke, želi premeni« službo s 15. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12232 Mizarski delovodja samski, dober organizator in kaikulant, želi premeniti službo, event. pristopiti kot družabnik s par tisoč Din gotovine. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Delovodja«. 12353 Službo v ti?, skladišču i S č e zanesljiva oseba, stanujoča v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra in zanesljiva moč«. 12394 Šofer z večletno prakso, zmežen vsakega popravila, star 23 let, absolvent meščan. Sole. veSč pisarniških del, išče službo. 1'peljal bi se tudi v trgovini. Gre tudi k tovornemu vozu. Ponudtie na podružnico »Jutra« v Mariboru pod iifro »Trezen«. 12311 Fotoaparat 9 X 12, Doppelanastigmat, Sitar 1 : 6,3 Vario, z vsemi potrebščinami prodam za 1000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13331 Vrata, okna In železno ograjo vse dobro ohranjeno, po zelo nizki ceni proda Sever & Komp., Ljubljana, Gospo-svetska cesta 5. 12348 Kočijo enovprežno, poikrito, v dobrem stanju (Keršičevo delo). zelo pripravno za iz-voščka t letovišču, proda hotel »Bellevue« v Ljubljani. 12368 Nabiralci znamk dobe za 10 Din 50 različnih znamk od držav, katere sami navedejo. Avgust Potu-šek, Kranj. 12336 Voziček na 4 kolesih, prodam po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12389 Pristnega jabolčnika večjo množino proda Roža-nec, Dobrna pri Celju. 12404 Otroški voziček poniklian, modern, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12416 Leseno steno za predelitev sobe. vsled preselitve ugodno proda Adana, Kongresni trg št. 3 12418 Poltovorni avto »VVanderar« prodam Ponudbe na podružnico Jutra. Celje pod »Poltovorni«. 11911 Brivski pomočnik star 25 let, dober delavec, išče nameččenje v Ljubljani ali večjem mestu samo v boljSi brivnici. — Nastopi lat/ko 15. maja. Anton Ba-raševič, Ravnihar, Ljubljana, Stritarjeva ulica 7/1. 12373 Deklica staral7 let, zdrava in močna, vešča nekoliko kuhe in pospravljanja sob, želi službo v Ljubljani. — NaHcpl Motorno kolo B S A.. 3.49 HP. s pri kolico in električno razsvetljavo. dobro hranjeno, naprodaj radi nabave večjega vozila Naslov T osrl oddelku »Jutra«. 11779 Motorno kolo malo rabljeno, z dvema sedežema, garantirano dobro, radi nakura avtomobila poceni (12.0(10 Din) proda Zvoriko Pajnič, Gerovo. Hr-vateko. 12360 F. N. motorno kolo 350 .>cm s v., doseže hi trost do 90 km na uro. po rabi 2 in pol 1 bencina na 100 km In stane samo Din 12 700. - Oglejte si ga brezohvezno pri tvrdkah H Kenda, Ljubljana. A Bremee. Celje. J Gu-din čič, Maribor. 10403 Moško kolo (»Dtlrkopp«) prodam za polovično ceno Poizve se pri I. Pi^kar, Dunajska 7. 12280 Omaro za knjige ognjevarno (teuursicheren Biicherschrank) kupimo. — Ponudbe z navedbo dimenzij (globočine. širine in višine) ter cene na oglasni oddelek »Jutra« r>od šifro »Takojšnje plačilo«. 12330 Kredenco kupim. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Kredemea takoj«. 12346 Stelaže in pulte kupim. Ponudbe na podružnico ».Jutra« v Celju pod šifro »Stelaže«. 12316 Abonente sprejme na dobro domačo hrano hotel »Bellevue« v Ljubljani. 12106 Hiš. posestniku (ci) v Ljubljani, ki mi odstop« eno ali dve prazni »oht posodim denar po nizkih obrestih. Nataoč-ne ponudbe » navedbo vsote in garancije na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Varno 11957«. 11957 Ajdovo moko po 5 D,n. fin zdrob iz argentinske koruze po Din 4.30. fino moko it 0 it hanaike pSenice po Din 4.30 razpošilja od 25 kg naprej Pave! Sedej umetni mlin, Javornik, Gorenjsko 10254 Stanovanje 3 sob e kopalnic*, išče za takoj ali pozneje tričlanska družina Ponihlbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šitro »Snažno 5«. 12355 Stanovanje 4 sob. sobe za služkinjo, kuhinje, predsobe in kopalnice. z elektriko, plinom, parketi, solnčno, v centru mesta oddam s 1. avgustom mirni, fini stranki brez otrok. Ponudbe pod »Preurejeno stanovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 12357 Dva akademika iKeta zračno, udobno sobo s posebnim vbodom — po možnosti v centru, za IS. maj. Ponudbe na eglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Lepo«. 12379 Sobo oddam gospodični. ITaiJov pri ogl. odd. »Jutra«. 12301 Preprostega gospoda aH gdč. sprejmem s 15. majem na hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni odd"!ek »Jutra«. 12409 Gospoda sprejmem takoj na stanovanje In zajtTk na Poljanski cesti št. 51/1. vrafa 18. 12430-a Sobico s hrano oddam v Gomr»ovi ulici 3H. levo. 12419 Sobo oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1232*5 6390 a Ure za birmo SLAVKO RUS fi>mia}ska cesta 9, I^fnliljana Prvoiazredno veliko trgovsko podjetje išče trgovske prostore v strogem o ntru mesta, od katerih bi en v^nki lokal moral biti v pntliču na ulici. — Na emnma bi začela z začetkom leta 1930. in bi tra;ala event. več let. 5561 Ponudbe na oplasn- oddelek pod .TRGOVSKI PROSTORI'. »Jugurt« zdravilno kislo mleko dostavljajo v koza-ikih po H 1'tra vsakodnevno v Ljnbljanl tudi na dom O-rednje mlekarne v Ljubljani, telefon St. 2446. 12364 Z 80.000 Din pristopim kot družabnica z osebnim sodelovanjem Cenjene dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Eksistenca zajamčena 1930«. 11982 Restavracija dobro idoča in kavarna, na glavni prometni cesti v Za grebu, popolnoma opremljena, z lenim vrtom in vsem komfortom taksi naprodaj radi družinskih razmer — Sobe krijejo vso režijo. Vrt ima ves potreben kompleten inventar. Cena 225.000 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11862 Enodružinsko hišico v dobrem stanju, z vrtom, v najbližji okolici Ljubljane kupim takoj. Ponudbe na naslov: A. Gotjč, Loke pri Zagorju ob Savi. 12238 Krasna prilika se Vam nudi z nakupom posestva, ohsegajočega hišo z 2 sobama, kuhinjo, kletjo Poleg nje je lepa kapelica, okoli hiše vrt. lep sa lonos-nik, lepa njiva in nekaj travnika. Posestvo leži b'i-zu farne cerkve in šole. je v dobrem stanju, pripravno za obrtnika ali vpokojenca — tudi za gostilno, odda-lieno 20 minut od železniške postaje. — Zorka Car, Sp. Poljskava št. 48, počta Pragersko. 12334 Stanovanje S eob, kubiujt in shrambe, z elektriko, plinom, parketi, novo preurejeno, center mesta, oddam s 1. avgustom mirni in fini stranki brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Daljša doba«. 12356 Zamenjam stanovanje 2 sob in kuhinje v sredini me ta za manjše, istotako v centru, event. za 1 ali 2 prazni sobi, eeparirani. najraje kar iz stopnišča. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Takoj — junij«. 12359 Stanovanje 9 soh In pritlklin iSče mirna stranka ia junij ali julij. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12345 Stanovanje 4 sob s pritiklinami oddam za avgust Na.»lov v osrlas. oddelku »Jutra«. 12&14 Stanovanje S sob, kuhinje, pritftlln. center me«ta četrtletno 3900 Din., takoj oddam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« 12407 Kratek klavir dobro ohranjen, proda ali posodi na dom Zima, Stari trg 34/11. 12388 m Oprosti! M»seee čakava — še tisto borno urico se zgrešiva — se res ne more izpremeniti? Take, dragi, tudi ni mogoče nadaljevati. — Pridi! 123-8 Spoznanje 14« Pričakujem 8—16 Golovec. 12377 Največja izbera — najnižje cene najnovejših dvokoks dirkalnih, za ceste ture in damskih, motorjev, malih dvokule^ za otroke, igračnvh in otroških vozičkom razmih modelov od najcenejšega do najfinejšega, braošivalnih strojev Central BoNriti. Pred nakupom omejite si zalogo pri tvrdki Tribuna F. B. L., tovarna dvokoles tal otroških vozičkov, LJubljana, Karlovška c. 4. Ceniki frank®. Prodaja na obroke. Pisalni stroj dobro otiranjen »Under wood« ceno naprodaj, Sv Petra nasip 43. 12210 Ivan vrnj se domov, vse bo dobro. I. A. H. 12380 Zamurček Iskreno Te pozdravlja Se*a 12386 Letovišče v mirnem in lepem kraju, blizu železnice in ob topli tekoči vodi za kopanje — iščem. — Cenj. ponudbe z navedbo cene za hrano m -lanovanje na naslov: A P., Ljubljana, Ilinska uliea št. 21/U. 12341 Kožuhovino damske in moške plašče sprejemam v shrambo in popolno prenovo Cez poletje popravila računam samo polovično ceno. Peter Semko. krznar. Ljubljana. Miklošičeva 14. 118 Separirano sobo nasproti sodnije s 15. majem oddam stalnemu, boljšemu gospodu. — Ogledati med 13. in 15. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12202 Posestvo okrog 30 oralov, v dobrem tanju, 10 minut od glavne ceste, brez vtakega prev-žitka zs 200.000 Din proda Martin Košec, Glinsko št. 3 — pošta Celje. 12320 Posestvo arendirano, z vilo vred, oddaljeno samo pol ure od celjskega kolodvora, naprodaj za 70.000 Din. Polovica kupne cene se plača takoj, ostalo po dogovoru Na-lov nri podružnica »Jutra« v Celju. 12322 Lepo trg. opravo lahko 15. maja. Ponudbe j za špccerijo, prodam. Na na oglasni oddelek »Jutra« slov pove oglasni oddelek pod »A. T* 12369 »Jutra«. 12866 Hiša z gostilno dobro idoča. blizu Tabora naprodaj najvišjemu ponudniku. Ceno in naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 12387 Lokal v Crikvenici najpriptavnejSi za kavarnu-lašfičarno (tudi za restavracijo). nova hiSa v centru na obali, pritikline, vodo vod, elektrika, mali salon v 1. nadstr., takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11154 Trgovino z vsem inventarjem odda Realitetna pisarna na Kongresnem trgu 4. 12399 Velike trg. lokale za železnino ali kako drugo podjetje oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Železnina«. 12395 Suho skladišče v sredini in<*ta oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo skladišče«. 12408 Krasne trg. lokale in stanovanje za zdravnika ali zobozdravnika. v bližini sodišča odda Realitetna pisarna dru-Stva hišnih posestnikov v Salendrovi ulici 6. 12398 Gostilno staro In dobro vpeljano, s koncesijo za vino in žganje, v zelo prometnem kraju mesta tat o j oddam. — Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod iiiro »Sreča«. 12401 Sobo event. « vso oskrbo Išče uradnica. Ponudbe na ogl oddelek »Jui*ra« pod »Snažno«. 12323 Sobo v sredini mesta oddam solidnemu gospodu z zajtrkom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12396 Sobo prazno ali opremljeno, s separatnim vhodom, če mogoče iz stopnic in elektriko, v sredini mesta išče samostojen mlad gospod. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Miran takoj«. 12273 Sobo z zajtrkom, event. z vso oskrbo oddam s 15. majem na Sv. Petra nasipu St. 43. 12350 Opremljeno sobo oddam boljšemt: gospo lu ali gospodični. Klavir in kopalnica na razpolago. — Kolezija, vila »Kanaria«. 12351 Prazno sobo v sredini m«sta iščem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12362 Sostanovalko boljšo sprejmem takoj v sredini mesta. Elektr. razsvetljava. Na«!ov v ogla«, oddelku »Jutra«. 12367 Lepo sobo ' na Bleivveisovi cesti oddam takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12325 Tla mnego6to)ne S eCje naših kMientov objavljamo vsako sredo zahvalnčce o Fizoiu. P. n. lekarna dr. S E M E L I Č, Dubrovnik 2. Prosim, pošljite mi še 3 steklenice FigoJ-efcksira Ze nad 3 leta trpim na bolečinah v ielodcu in vse dosedanje zdravljenje je bik) brezuspešno, toda Vaš Figo' me Je prrved-ei v novo živ-liemje Radi tega se Vam srčno zahva-lju,je«n in Vam želim, da še nadalje delujete v blagor človeštva. Priporočati ga hočem vsakomur, ker Je tudi najbolj zdravemu človeku potreben. S spoštovanjem OSANNA KOCKA. Kotor, '6. maja 1928. Razen za goH navedeno bolezen )e Figo! sigurno zdravilo pri neurejenih prebavilih. t. j. želodcu in črevaii ter z njimi v zvezi bolezni ledvic, jeter, glav<^ bola, brezspanju in hemeroidih. Figol proizvaja in razpošilja proti povzetju lekarna dr. Semelič v Dubrovnika 2. Cena: 3 steklenicam 105 Din, 8 stekl. 245 Din. 1 poskusni steklenici 40 Din. Za birmo! Fotoatelje Kari Holvn JH. Dunajska cesta 6, Solidno delo in nizke cene! 12324 Oglas. Kr. Direkcija Suma u Za 6"0. Ia 750, salonska garniture divane mo-droce. zanesljivo najboljša blago kupite Dri Rudolf Sever tapetništvo n Marijin tre S t. 2. tlll Kupite BAZLER kremo s patent odpiračem. Sestavite številke do 24, zadenete različna darila. Darila se delijo vsakih 8 dni. — Dokažite 1000 praznih škatljic in številke do 25, zadenete FORD-AVTO Citajte vedno naše o£l*«e! Naicenejša in najlepša Mimonslio darilu nudi tvrdka A. FUCHS, Se enhurgova ul ca št. 6. «04 3 E N EN A D KR I L31V E K A KO VO S T t KOLESA DuRKOPP in drugih najboljših svetovnih znamk GRAMOFONI COLUMBIA, ODEON ki drugih najpopolnejših tvrdk ŠIVALNI STROJI DiiRKOPP, MINERVA najboljši v materijaln in najlepši v opremi Ako se hočete veseliti spomladi, obiščite mojo trgovino, kjer boste sotovo našlj marsikaj v Vaše razvedrilo. — Velika zaloga vseh v to stroko spadajočih delov po najnižjih cenah Prodaja se todl na obroke! Priporoča se 59 TEHMK« JOSIP BAjVJAI LJUBLJANA, Ljubljanski dvor, Pražakova 19 JOpiginalno ugobci n a t* paten r~moko proizvajajo jedino ZJEDINJENI PAR0MLINI D.D. BJELOVAR VARUJTE S£ IMENUSUČNIIH POTVORB.' MIcfiel Zčvaco: 118 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. " »Daj Bog, da hI bilo tako! A ne pozabi/te, vojvoda, da so dtnevi, ko se Torero ne bo čutil sinu dona Carlosa, ampak zakonitega sinu zakonitega kralja.« »Vemo, madame. Bodite trverjni, da se bomo zmerom ravnali po vaših nasvetih.« favsta je pokimala ta nadaljevala: »Vsemu temu dodam samo še nekaj. Vaša vloga bo sicer težavna in polna nevarnosti, a prinesla vam bo tudi obilo slave in časti. Usoda, ki vas čaka, bo prekosila vse vaše najbolj sijajne sanj. Vedite pa, da boste imeli v meni strogo in nepopustljivo voditeljico, ki ne bo nikoli tnpela oporekanja. Če kdo izmed vas dkleva, naj odstopi, dokler je še čas.« Odgovor, ki je bil vsem na jezi/ku, je jzirazil vojvoda s tem, da je navdušeno mahnil z roko in vzkliknil: »Velja, madame. Razpolagajte z nami kakor s svojimi sužnji.« »Sprejmem vašo obvezo,« je z resnim glasom dejala Favsta. »Bodite uverjeni, povzpeli se boste tako visoko, da sami sebi ne boste hoteli verjeti. Naše sanje gredo za velikimi cilji. Obnoviti hočemo oblast Karla Velikega. V meni je dovolj moči, da dovršim to ogromno delo. On, ki smo si ga izibrali, bo z vašo pomočjo za-ivladal svetu. Kakor vidite, bom imela dovolj razloga in tudi do- volj moči, da Izpolnim tistim, M naima bodo zvesto stali ob strani, sleherno željo.« s Govorila je boflj se/bi nego zarotnikom, čuteč, da so že pridobljeni. Poslušali so jo in strme odpirali usta, kakor bi se vpraševali, ali ne sanjajo samo bleščečih sanj, ki jiih bo kmalu porušila neusmiljena resničnost. Favsta se je prva iztreznila. »Don Centurion vam jutri sporoči moja točna navodila,« je dodala. »Idite zdaj, gospoda.« Vojvoda in njegovi štirje prijatelji so trpognili kolena pred ženo, ki jim je obetala tako sijajno bodočnost, ter se zavili v svoje plašče, hoteč kreniti proti izhodu. Tedaj se je Pardaillan vzravnal in mignil Chicu. Pritlikavec je odšel z vitezom po hodnikih, ki so vodili pod milo nebo. Ce se Pardaillanu ne bi bilo tolikanj mudilo, bi bil slišal kratek razgovor, ki bi ga bil gotovo zanimal. Favsta je bila zamišljena obsedela v svojem naslanjaču. Ko je videla, da je vojvoda s svojimi prijatelji odšel, je stopila s ploščadi in se obrnila k Centurionu, ki je bil ostal pri njej. »Ciganka Giralda bi utegnila naipotovati našim načrtom. Treba je, da v jutrišnjem spopadu izgine.« Pomolčala je, s strani opazujoč Centuriona, in dodala: »Obvestite svojega sorodnika dona Iniga de Almarana. Mislim, da me on lahko najibolje reši te ženske.« »Kaj, gospa!« je s tesnobnim glasom vzkliknil Centurion. »Pa ne da bi hoteli...!« »Da, hočem!« je s komaj opaznim nasmeškom odvrnila Favsta. Z Žalobnim glasom je lopov nadaljeval: »Saj ste mi vendar obljubili...« Favsta ga je zaničljivo pomerila z očmi in skomignila z rameni: »Kdaj boste že nehali igrati to komed jo?« je mirno vprašala. »Kako naj vam dopove,m, da me ne more nihče voditi za nos?« »Gospa, je osuplo zajecljal Centurion, »ne razumem vas.« »Kmalu me boste razumeli. Rekli ste mi, da ste zaljubljeni v cigaračico Giraldo.« »Na žalost!« »Tako zaljubljeni, da bi se rad; oženili z njo. Nu prav, dovolim vam, oženite se.« »Oh, gospa, dolžnilk vam bom do smrti!« je ostrmel Centurion in obraz mu je zasijal. »Oženite se,« je neslkrbno ponovila Favsrta. »Opozoriti vas moram samo na nekaj, kar vaši nesebični ljubezni gotovo ne bo v spotko.« Besedo »nesebični« je izrekla s posebnim poudarkom. »Na kaj, gospa?« je vprašal Centurion. Videti je bilo, kako se ga polašča nemir. »V novih časih, ki se bližajo, boste ugledna osebnost. Ljudje bi se utegnili čuditi, da je tako visok dostojanstvenik poročen s preprosto ciganko.« »Ljubezen bo moja opraviSba. Nihče ne bo mogel govoriti zlega o moji ženi. Čeprav je Giralda samo ciganka, jo vendar poznajo kot najbolj krepostno dekle v vsej Andaluziji. In to je glavno. Če bi mi pa kdo očital, da sem se poroči s ciganko, mu bom irmel odgovoriti po zaslugi,« je samozavestno zatrdil Centurion. Favsta se je drobno nasmehnila in nadaljevala, kakor da ga ni slišala. VOZ PRIZNANEGA SLOVESA je doAegeC ie večji napredek ^fievioiet je $daj %a$koien vo$ $ Sest ctCindti! \T edno šn povsod Je !e Chevrolet Sbc ti-* s:i voz, o katerem govorijo vsi motoristi. Kjerkoli se pojavi eden teh znamenitih voz, brž se nabere okrog voza silna množica občudujočega občinstva, io modeli, razstavljeni v izložbenih oknih, Imajo stalno svoje številne gledalce in občudovalce. Ta očitni interes, vzbujajoč povsod v resnici neouiveiio navdušenje, ima svoj izrvor v preureditvi tega imenitnega voza — ima namreč sedaj šest cilindrov, a kljub temu ni bila cena povišana. Ta pr&uredba pri vozu niatfke cene, ki zavzema med vozovi prvo mesto — koale bilo mogoče le pri velikem napredku General Motorea, M postavlja ca svetovni trs najcenejši avtomobil — je izkoristila najzadnje izkušnje v avtomo-bilni stroje zgradbi in stavbi karoserij. Chevrolet so opremili s 6cilindrskim motorjem, ker so strokovnjaki General Motorsa izdavili, da Je potekla doba štiricilindrskiim motenjem. Da bi se dosegel še več® napredek, večja sila itn boljše ravnotežje, zgradili so torej 6ci-linderski voz. Nihče ni prej mogel misliti, da s« da tak voz izdelati za tako nizko ceno. Šele po dveh, treh letih se je moglo doseči po napornem trudu ta nečuveni uspeh — v letu 1928 je bilo prodanih 1250.000 Ghevrolet-fvoz — in pokazati korist ustanovitve General Motors, ki izdeluje deset različnih vrst osebnih voz tn tovorne avtomobile, ter je tako stotinam kn tisočerim omogočila, da so si nabavili ta znameniti voz za tako nizko oeno. En sam obisk v eni izmed Chevrolefo-vih prodajaln, ena poskusna vožnja s tem novim Six vozom pa se boste sami prepričali, da je izključeno, da bi z avtomobilom te vrste, kot je novi Six, moglo tekmovati še kako drugo motorno vozilo. CHEVROLET SIX CHEVROLET — PONTIAC — OLDSMOBILE — OAKLAND — BUICK — VAUXHALL — LA SALLE CADILLAC — CHEVROLET TOVORNI VOZOVI - G. M. C. TOVORNI VOZOVI KAROSERIJE F1SHERA PROIZVODI GENERAL MOTORSA Zahvala. Za mnogoštevilne in tolažilne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam bili sporočeni povodom prera-ne izgube naše preljube, nenadomestljive soproge in zlate mamice, gospe Mirni Polach roj. Zalar izrekamo vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Zlasti se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, pevskemu društvu Glasbene Matice pod vodstvom g. Z. Prelovca za ginljive žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremili drago nam pokojno na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 7. maja 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Kdor r glasuje, ta napreduje! t Mestni pogrebni zarod Mar bor Pbtrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vesit, da je naša iskre™ ljubljena soproga ozir. mati, sestra, svakinja in teta, gospa Niči GrobelieR roi. Mi soproga trgovca {n posestnika v torek, dne 7. maja 1929 ob 5. uri po dolgi mučni bolezni, previden a s tolažili sv. vere, v 46. letu svoje dobe bogat vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 9. maja 1929 ob 16. uri iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 10. maja 1939 ob 7. url v Frančiškanski župni cerkvi. Maribor, WIen, Insbruck, Poljčane, dne 7. maja 1929. Franc Grobelšek, soprog. Franc Orobetšek, sin. Marija Marini, mati. Franc Grobelšek, tast. Jožef, Franc, Friderik in Alfred Marini, bratje- Lina Marini, Etisa Marini, Ema Marini, svakinje ter vs| ostali sorodniki. Hrctsne ottCefce bluze in nogavice dobite najceneje v trgovini I. TSomšic, Sv. (Petra e. 38 Ope/earsici strop kompletno z lokomobilo za 60 HP, vse v najboljšem stanju naprodaj. Pojasnila daje: Ivan Ogrin, stavbenik, Ljubljana, Grub. nabr. 8. 6403 Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril sedlar, delavnico na Poljanski cesti št. 27 in se priporočam vsem gg. trgovcem in posestnikom za naročila. 6417 Viktor Klešnik. sedlar. Poljanska c. 27. pozor industrijalci! Pod zelo ugodn mi pogoji na prodaj v Ljubljani 7 (VII) poleg Gorenjskega kolodvora tik ob železniški progi velik zemljiški kompleks na katerem stoje 2 stanovanjski hiši z gosrpodarskimi poslopji. Prikladno za vsako obrt in industrijo ter industrijski železniški tir. Vodovod, elektrika in vodnjak. Tovarniški obrat že sedaj na bencinski in električno motorni pogon. Posredovalci izključeni. Pojasnila in ponudbe pod »Ugodna veleindustrija« na upravo lista. 6340 Prešernova ulica 4 poleg Frančiškanske cerfcve H. Ssittner Ljubljana 4 Največja zaloga ur, zlatnine In sre-brnine. Lastna protoikolirana tovarna ur v Švici. Birmanska arila Birmanske irre za dečke od Din 49.60 naprej Birmanske zapestne ure od Din 9S.— napred Srebrne vratne verižice (Colliers) cd Din 20.— naprej Zlate vrafae verižice (Colliers) od Din 85.— naprej Krompir za seme in domačo rabo, najboljše vrste dobavlja v vsaki množini Po Din 175 100 kg »Ekonom Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 Nalezljive bolezni prenašajo komarji, muhe in druga odvratna zakužena golazen. Vi udi ne vidite, kako strahovita opasnost Vam preti. Čuvajte zdravje in življenje Vaše, Vtišeja deteta in Vaše obitelji. Branite se vsega mrčesa m uporabljajte najdovršenejše sredstvo za uničevanje Razpršujte Shelltox samo potoni Shelltox pršilnice, ki Vam oeigura-va maksimum delovanja. Razpršena meglica Shelltoxa zalotene in-sekte SIGURNO ubija in v teku nekoliko minut osvobodi Vašo hišo muh, moljev, komarjev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih jajc in ličink Tiskana navodila za uporabo dobite pri Vašem prodajalcu. Uporabljati Shelltox znači vzdrževati hišno higijeno v največji meri. Dobiva se v vseh mestih. Urejuje Davorin Ravlj.n. Izdaja za loozorcij «Jctra» Adoli Ribuikai. Za Narodno tiskan* d. d. kot tiskaruarja t rane Jezeršek. Z. moralni del j« odgovoren Aiojaij Novak. Vsi v Ljubljani.