Tudi naš program. Vsi federalističai p r a š k i listi, aemški kakor česki, liberalai kakor koaservativai, priaesli so ob aoveai leta aasledaji člaoek, kterega je brez dvoma odbor aarodaib poslaacev soglasao sestavil. Kakor stvari zdaj stoje, meai tadi ,,Gospodar", da bi aajmodrejše bilo, ko bi se vsa aarodaa straaka sloveaska aa podlagi tega programa sporazaaiela ia složao delala, da se ubraaimo zediajeaimi močmi aevaraostiai, ki aam od vseh strani pretijo. Razcepljeaost aied omikaaimi aarodojaki slabl obe straaki: konservativao kakor izključivao aajodao, ia poaiaga le uemakutarjcni do zmage. Ce toraj ,,Gospodar" oai program popolaoiaa odobrava ia ga razglasuje, stori to iz čistega domoljabja ia želi le to: da bi sploh poaebala poguboaosaa vaemaraost v aarodaih krogib ter aastopila živahaa delalaost v prid abogeani aaroda. Zelo aam agaja nacelo, ki Bam ga aaznaflja vrli aarodajak ia dahovaik iz Koroškega in se glasi: ,,V katoliških krogih poudarjaai narodnost, v aarodaib pa kat. aačela". Skrajai liberalci seveda tudi tega ae dopuščajo, toda Ba aje se ai ozirati, ker so ajih aačela gola prazaota, s ktero aašega kat. ljadstva aikdar ogreli ae bodo. Program českib aarodajakov se glasi: ,,Naši aarodai ia politiški aasprotaiki se ravao pripravljajo, posledaje ograje, ki so še pri aas tujstvu braaile, ostaake političae samostalaosti českernu (ia tudi slovenskenm) ljndstvu vzeti, vse, kar aam je šo ostalo od aekdaaje slave, pokoačati. Vse, kar je ackdaj aied pogodbe, deželae pravice, kraljeviaske svoboščinc ia deželne postave spadalo, vse, kar saio za podzidje ia podslombe avstrijskc državc sniatrali, vsc to ima zdaj ob vso veljavo priti, vse to bi se aaj odpravilo Ba korist, ae eaega aaroda aego le eae same straake (ustavoverae), ktera skusa vso zgodovinsko podlago države zrušiti, iz ostaakov starodavne avstrijske moaarbije aovo državo osaovati. Očitaa večiaa avstrijskib aarodov ae sme svobodao aa zaaaje dajati, karmisli; ai ga pa tudi, kteri bi se od dae do dae hujaim ia predrzBejaim Bapadoai astavil. Naši aasprotaiki (astavaki) hočejo od aas, da spoštujemo astavo, ktero pa sami po svoji volji vedao spremiajajo, ktero hočejo ravoo zdaj čisto predelati. — Hočejo aamreč zastop narodov tako preaarediti, da bi vsa preaaredba aaravaoč škodovala slovaaskeaia življu, pa tudi razmere razaib staaov v državaem življeaji zmedla. Na kvar kmetij skemu etana, velikih kakor maBJših posestaikov, hočejo, kakor pravijo, poaiaožiti zastop mest ia trgov; v reaaici bode pa le pomaožea zastop oaih življev (liberalalh Bamreč), od kterib zdaj vladajoča (liberalaa) straaka pričakuje, da bodo ajeae politiške aameae pospeševali ia podpirali . . . ,,Več politiškib pravic ia meaj davkarakih bremea za aas, rneaj politiških pravic ia več davkov oairn, kteri iaiajo zeraljišča ia aepremaklji?ega blaga —" to je geslo oae straake, ki aam hoče (po aeposredaih volitvab) vso politisko moč vzeti... Geravao so aevaraosti, s kterimi te preaiembe cesarstvu žugajo, velike, je veadar malo upaaja, da se bo ta aapad odvraol. Ne kaže tadi, da bi česki (rečemo z večo pravico še: sloveaski) aarod od kodar koli obrarabe proti aameajenim krivicam pričakovati smel. Možev, kteri so, podpiraai po zaupaaju vsega českega aaroda, dozdaj vseskozi aeustrašeao ia brez vse sebičaosti zastopali koristi ovega naroda, so je polastilo občno prepričanje, da aemore aarod na aikogar druzega zaupati, marveč 8i mora le v svojih lastaib močeh rešeaja iskati. Kjer je pa trdaa, požrtvujoča ia staaovitaa volja, ae more zmaga izostati. Ljudstvo, ki sarno aad sebo ae obnpa, ai zgubljeno! Tega pa aaj aibčer zmed aas ne pozabi, da bi pri tolikih ia tako mogocaib aasprotaikib greb, da samomor bil, razcepljevati aarodae m o č i. Če kedaj, aaai je sedaj sloge treba. R a z a i b m i s 1 i i t a k 1 e b i t i z a m orerno glede oaih aačel, ktere za zdaj v drugej vrsti stoje,da toraj njih poravaaaje čisto labko prihodnjosti prepustimo. Za zdaj se moramo, kteri se pod zastavo n a r o d a in dežele vojskujemo, ediao le n to pogaajati: daobraaimoaarodae ifl deželae pravice... deželao sam o u p r a v o. (Narn S 1 o v e a c e ai je ravao tako potreba, da smo v slovcaskih pokrajinah s a m i s v o j i gospodje.) Delajrao toraj s 1 o ž n o ia z vsemi aiočmi; združirao se vsi v e a o s a ai o bojao vrsto proti skupaemu sovražniku: ,,složaost pelje do zmage!" Tako se glasi možata beseda českib veljakov. Po prav resaem preudarku spozaaaio tudi mi, da se aam je istih aačel dižati, ako bočenio z vspehom braaiti sloveaskeiau ljudstva pravice, brez kterih ai aarodaega življeaja. Ako s českiiai reljaki pripozaavamo, da so aektere stvari, zastraa kterili zamorejo narodajaki razaib misli biti, ktere pa ,,za zdaj'' v drugej vrsti stoje, ter se poravaajo labko v priboduje, se aismo zaeverili svojirn koBservativaiai aačelora, niarveč postopaaio po raodreai političaeai ravnilu: aajprej pobiti sovražaika, potem še lc staviti aiirovne pogodbe. Naš v k u p a i sovražaik je liberalai ceatralizeiu, kteri ae prizaaaša ae cerkvi ae aarodom. Koaservativaa ia aarodaa straaka iraate tedaj z eaim sovražaikom opraviti. Ako je ta po vzajemaem prizadevanji zrnagaa, potcai pride, ako Avstriji zvezda sreče zatoaula se ai, — federalizeia, ki poaicaja za aas Sloveace vsaj upravao združeBJe. Kedar pa to dosežemo, potom si aravaamo doai od zaotraj.