Slovenska zveza na Švedskem Letnik/Ĺrgĺng 22, Št./Nr 82 Slovenska riksfbundet i Sverige ISSN-2000-2173 POMLAD/VĹR 2023 Slovensko GLASILO / Slovenska BLADETApril 2023, Št./Nr 82, Letnik/Ĺrgĺng 22 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9Financna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; clanarina SZ Naslovnica/omslag: Canva pro, licencaZadnja stran/sista sidan: David Taljat Glavni in odgovorni urednici/ huvudredaktörer: Danni Strazar, Suzana Macuh Oblikovalka & slov. lektura / Teknisk redaktör: Danni Strazar Naslovi & lektura šved. besedil / Adresshantering: Suzana Macuh Castna clanica uredništva/hedersmedlem: Augustina Budja Bencek Naslov uredništva / Redaktionsadress:Slovenska riksförbundet i Sverige, Box 145, 731 23 Köping E-naslov/E-post: slovenskoglasilo@gmail.com Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 580 izvodih Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 3. junija 2023!Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 3 juni 2023,adressen ovan! Za vsebino objavljenjih clankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso clani Slov­enske zveze, in oglase posameznikov objavljamo le, ce je v glasilu dovolj prostora. S poštovani bralci, ko boste okrog velike noci brali prvo številko letošnje­ga glasila, bomo vsaj po koledarju že zapluli v pomlad. Naj bo takšna ali drugacna – naredite si lepo. Ob tem vam želim pomlad polepšati s pesmijo Neže Maurer, 91-letne slovenske pesnice, ki sem jo pred casom pos­lušala v nekem televizijskem intervjuju na RTV Slovenija (nekaj njenih pe­smi je menda celo prevedenih v švedšcino, žal jih (še) nisem odkrila. Kaj me je pri Neži najbolj navdušilo? Njena življenjska energija in modrost, obenem pa izjemna navihanost, ceprav je gospa Neža v domu za upokojence in malce manj gibljiva. A dokazuje, da greš s pozitivno energijo veliko lažje tudi cez tegobe, ki si jih morda ne želiš najbolj na stara (ali mlajša leta). Prav to želim vsem vam, dragi bralci, od mladih do malce manj mladih. Naj vaše srce vedno ostane navihano in mlado! V pomlad pa naj vas pospremi tudi njena pesem, ki pove veliko vec, kot je videti na prvi pogled. Živel nekoc je kamencek –pred tisoc leti, se mi zdi …Živel je – in pomislite – še zdaj živi! Na njivi mi je po pomotiprišel v dlan;pobirala sem nov krompirin dala ga na stran.  Zdaj je pri meni v rdeci skledici;okrogel, bel na dnu cemi. Ko vse potihne, mi razlaga, kako se tisoc let živi. V stopili smo v novo leto, ki naj bo srecno in uspešno. Upajmo, da bo letos boljše prav na vseh podrocjih. Spoštovani clani Slovenske zve­ze, dragi bralci Slovenskega glasila, želim vam res uspešno, z veseljem obdano, predvsem pa zdravo leto, v katerega smo vstopili pred nekaj meseci.Želim vam izreci nekaj lepih besed in misli, ki nas povezujejo in vodi­jo k sodelovanju in druženju v okviru društev in tudi v Slovenski zvezi. Kot predsednik zveze nosim v sebi veliko željo, da bi delo in ustvarjanje Slovenske zveze potekalo v najlepšem redu in po vseh zastavljenih smernicah. Pri tem še posebej vabim mlajšo generacijo, da se nam pridruži.Spoštovani vodilni v slovenskih društvih, za vas imam prošnjo, da stori­te vse, kar je mogoce, da bi v društva privabili k delovanju tudi mlajše rojake.Tako bo lažje pridobiti nove delovne in ustvarjalne clane v delovanje Sloven-ske zveze. Vsi vidimo, kako cas hiti in smo vsak dan starejši. Morda prema­lokrat pomislimo, da je treba stvari in dejanja obnavljati in jih postavljati na trdna tla, uspešni ljudje se ne naredijo cez noc, mnogo je treba storiti, se ve­likokrat ponuditi in marsikaj preboleti, ce hoceš kaj doseci. Vsak dan je treba izkoristiti ponujene možnosti in pristopiti korak bližje svojemu cilju, misli in custva dolocajo dejanja, na katerih potem vidimo tudi rezultate. Mnogo besed je treba spregovoriti, kako mlajše rodove privabiti med nas, pocasi se bomo zaceli spraševati, kaj bi bilo treba storiti! Kaj ponuditi, da se bodo de­javnosti nadaljevale in da bo prihodnost zagotovljena za ohranjanje materin-šcine med slovenskimi rojaki na Švedskem.Pred nami so letni obcni zbori, ki se bodo izvedli v društvih, prav tako tudi v organizaciji Slovenske zveze, kjer imamo že dolocen datum in bo obcni zbor, ki ga bomo izvedli 25. marca, v casu izida glasila, že za nami. Pricaku­jemo, da se bodo sestanka udeležili predstavniki vseh društev. Delo Slovenske zveze v prihodnosti bo potekalo tako po ustaljenih nava­dah in skupaj z upravnim odborom bom skrbno obvešcal vse slovenske rojake zveze o delovanju in o vseh novostih med letom. Društva obvešcam o razpisu in prošnjah, tudi tukaj je predvideno, da se mlajša generacija bolj poveže med seboj v društvih ob raznih društvenih de­javnostih. Na obcnem zboru Slovenske zveze se bodo obravnavale vse pris­pele vloge. Drugo obvestilo Slovenske zveze je, da je na razpolago še nekaj zbor­nikov, knjige, ki ste jih prejeli v društvih. Ce kdo želi še kakšen izvod, naj se obrne na upravni odbor zveze, in poskrbeli bomo, da jih boste tudi dobili. Spoštovani clani, pri vsem tem vam želim lepo pocutje, mirno in dokaj brezskrbno življenje. Ob tej priliki želim vam, drage žene, dame in dekleta, vesel praznik 8.marec še za nazaj, in prav tako vse lepo ob materinskem dnevu. Uživajte! Nacrt aktivnosti Slovenske zveze 1) 25. marec: Obcni zbor Slovenske zveze 2) 27. maj: Tradicionalno romanje v Vadsteno, društva poskrbijo za pre­voze s kombiji/avtobusi, hkrati je to lepa priložnost za srecanje mlajše generacije. Alojz Macuh Predsednik SZ Ordförande Slovenska riksförbundet e-pošta: slovenska.riksforbundet@gmail.com SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Novice iz Geborga V casu od zadnjega zimskega glasila se ni veliko zgodilo, prazniki so minili hitro, saj ni bilo veliko prostih dni. Od starega leta smo se poslovili z ognjemeti, iskricami v kozarcih, objemi in poljubi. Morda nekateri s kakšnimi zaobljubami, ki se bodo izpolnile ali pa tudi ne. Ni bilo veliko snega, pa še ta je na žalost zmrznil in je bila poledica, zato je bilo treba previdno stopati. Ko je ob dežju vse izginilo, sta ostala le megla in kislo vre-me. V zadnjem tednu smo tu in tam imeli tudi kakšen soncen dan. Postaja svetleje že zjutraj in tudi zvecer se pozna. Slišim tudi žvrgolenje ptickov in res upam na skorajšnjo pomlad. Zimske pocitnice otrokom niso namenile snega za smucanje in sankanje, razen višje na Švedskem, v smucišcih, kot so Sälen,Ĺre ali pa kje drugje v Alpah.Korona je povzrocila, da so ljudje bolj ostajali doma in tako sedaj še kar ostajajo doma. Ce koga vprašaš, zakaj ga niti k maši ni vec, dobiš same iz­govore. Ne zavedajo se, da je precej žalostno, ce g. župnik Zvonko Podvinski prevozi vec sto kilometrov, pa potem k maši pride šest do deset ljudi v tistem kraju, kjer je maša. Ce izgubimo župnika Zvoneta, sem prepricana, da no-vega duhovnika na Švedsko ne bodo poslali in potem ne bo niti srecanja v Astridsalen po maši. Navadno imamo praznovanje slovenskih praznikov, kot sta recimo materinski dan in dan državnosti kar po maši. Eni se res trudijo in se obenem sprašujejo, kje so vsi drugi. Gospod župnik vztraja, a kako dol-go še?Obcni zbor društva Slovenski dom bo v soboto, 25. marca ob 16. uri v Göteborgsrummet v stari katoliški šoli.Tukaj je prav tako slabo udeležba, ni­kogar vec ne zanima, kako in kaj je z društvom. Socialna skupina ni obiskala nikogar na domu, za mnoge smo izvedeli, da so bili zelo bolni, a smo za to izvedeli šele takrat, ko so že ozdraveli. Veliko naših upokojencev že takoj, ko je toplo doma v Sloveniji, odide tja in potem tam ostanejo vse do novembra.Ne cutim nobene zavisti, ce so radi doma, samo to, da se tukaj v Göteborgu tudi srecujemo in družimo, morda res ni veliko razlike.Pocasi se bo zacelo delo na vrtu in vem za pridne vrtnarske prste Anne-Marie, ki je že dala nekaj semen v zemljo, in v garaži na toplem po­ganjki lepo uspevajo. Prinesla sem ji tudi seme buck Hokaido. Ima prostor na vrtu in tako bova, ce bo vse po sreci, imeli svoje bucke, ker so juhe iz buck ter pecen in ocvrte bucke zares slastne. Lansko leto je imela svoj paradižnik vseh vrst, paprike, cili, solato, korenje in vse, kar potrebuje, še razdelila je med so-sede in odnesla v službo med sodelavce. Pravi, da je delo z zemljo balzam za njeno dušo in da uživa, ko vidi, kako vse lepo raste. Je precej dela s tem, saj že zalivanje zahteva svoj cas, je pa vse neškropljeno in je torej zdrava hrana. Ker je hrana po trgovinah postala zelo draga, bo morda marsikdo posejal kar na balkonu v zaboje ali lonce. Tako sem napisala nekaj po­zitivnega, saj se sicer v naši bliži­ni res dogajajo hude stvari, vojna v Ukrajini, potres s 35.000 mrtvimi,vec kot 80.000 ranjenimi in mili­joni ljudmi brez strehe nad glavo v zimskem casu v Turciji in Siri­ji. Le kaj bo leto 2023 prineslo in kaj bomo še doživeli. Zdravje gre tudi malo gor in dol, starejši smo in sedaj v zrelih letih cutimo vec bolecin, zato so obiski pri zdravni­ku pogostejši. Spremljali smo svetovno pr-venstvo v biatlonu v Oberstdorfu v Nemciji in navijali za naše fante in dekleta. Kot vidim, da je podmlad­ka veliko in bodo nadaljevali, ko starejši tekmovalci koncajo kariero. Sama sem navijacica Jakov Faka in vsako njegovo tekmovanje z dobrim streljanjem me razveseli. Toda Norvežani so res skorajda nepremagljivi. Ampak zadnji dan biatlona so pa Švedi prevladovali, tri medalje in od teh dve zlati – cestitke. Razveseljivo je tudi, da slovenski skakalci (orli) dobro zastopajo našo do-movino in tudi tam so zraven nova imena. Vsem želimo dobre uspehe in da bi velikokrat stopili na zmagovalne stopnicke. Tekmovati ali sedeti na kavcu na toplem je velika razlika, ali pa se celo jeziti, ker tekmovalcem ni uspelo. sobe in klepetale, a kar hitro smo se odpravile v postelje. Zjutraj je sledil zajtrk in ogled mesta in ne­kaj ur prostega sprehoda po ba­zarju, ki je bil prava paša za oci.Zvecer skupna vecerja in malo priprave za odhod naslednji dan po zajtrku. Po isti poti nazaj in klepet na avtobusu. Sedaj nacrtu­jemo še za kakšen izlet spomladi,ko bo malo topleje. Dobile smo nasvet, naj znova obišcemo Celle,da bi si ogledale, kako vzgajajo in pripravljajo bele šparglje v mesecu aprilu ali maju. Zadovoljne babi­ce in mladenka Silva smo prispele domov. Tokrat je to bilo naše 20. SKD FRANCE PREŠEREN, GÖTEBORG* S poštovani clani in bralci našega glasila zopet, se oglašamo z nekaj vrsticami. Po vrtovih in gozdovih se prebuja pomlad, zvoncki, krokozi,vor jok, crni teloh to nam oznanja da je pomlad na poti.Odpravilo smo obcni zbor in s tem nove smernice, za delo 2023.Ženska srecanja so še vedno aktualna vsaki zadnji teden v mesecu. Pri­jave sprejema Erika na 0707 61 49 99 dobro došli.To leto obhaja SKD F.P. 50. obletnico obstoja društva katerega smo zelo veseli, da smo docakali. Kako pa bomo to proslavili pa je še v Božjih rokah.Vemo da je ogromno dela, ter pripravljanja, kar pa dvomimo, da nam bo us-pelo brez prostovolcev.Po nekaj letih korone sem bila doma v Mariboru in na Pohorju pokrit z debelo snežno odejo. Pogled v Maribor iz višine je bil nepopisen po ta dol-gem casu. Smucarjev, kot mravlic na pohodu, otrok in nasmejanih obrazov pa ni mankalo.1 Besedilo in fotografije: Erika Jacobson in Rune Tudi to leto imamo nekaj slavljencev Janez Slabanja 80 Roland Johansson 65 Sabina Claesson 50 Andrej Zorman 40 Leo Andersson 40 Andreja Lomšek 35 Amir Imanilasaki 25 Vsem slavljencem pa želimo vse najbolje na ta dan, da se jim izpolnijo vse skrite želje. Vam želi odbor. * V dogovoru z avtorico clanka prispevek objavljamo v izvirniku, brez uredniških posegov v clanek. Obisk pri clanici društva Simon Gregorcic Köping - Göteborg R adi se spominjamo lepo preživetih casov, ko smo bili skupaj clani društva v Köpingu, a v zadnjih casih se nam je precej spremenilo,enako kot vsakem društvu, clani postajajo starejši, moci jim pešajo,mnogo rojakov ni vec med nami, a ostanejo le še spomini. Na zacetku letoš­njega leta sva se oba Lojzeta odlocila, da se podava na pot proti Göteborgu,kjer zdaj prebiva naša clanica, gospa Marta Zorjan. Deležna sva bila toplega sprejema gospoda Zvoneta Podvinskega, ki nama je razkazal tudi znamenito­sti mesta, prav tako nas je toplo sprejel Martin sin Vlado in tako smo skupaj podali na obisk v dom h gospe Marti. Veselje je bilo neopisano, obraz nasme­jan, solze na obrazu pa so povedale, kakšno je bilo to doživetje. Bilo je nepo­zabno popoldne za vse, ki smo bili zbrani pri rojakinji in clanici Marti. Hvala vsem za lepo doživetje. S lovensko društvo Orfeum je letošnje leto zacelo kar z dvema koncer­tnima projektoma, s katerima smo obeležili 8. februar oz. slovenski kul­turni praznik.Prvi koncert je bil 11. februarja 2023 v Malmöju, organizirali pa smo ga v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom iz Kopenhagna. Izjemno smo bili veseli vsakega obiskovalca posebej, starih znancev, in tudi novih obrazov.Da koga po pomoti ne pozabimo in izpustimo, naj zahvala, da ste bili z nami,velja za vse in vsakega posebej. Kaj pa sam koncert? Tokrat smo iz Slovenije imeli samo enega glasbenega gosta, in sicer aka-demskega kitarista Denisa Kokalja, ki je na koncertu spremljal mezzosopra­nistko Klementino Savnik, ki sicer živi in dela v Stockholmu. Koncert si lahko ogledate tudi na YouTubu, mi pa smo izjemno hvaležni tako Klementini kot Denisu za izjemen koncert, hvala tudi Ani in Maji, sestricama, ki sta odigrali slovensko ljudsko skladbo na klavirju in violini, najbolj navihani in prisrcni pa so zagotovo bili ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine iz Kopenhagna in otroci, ki obiskujejo slovenske urice tudi v Malmöju, ki so zapeli slovensko ljudsko Po mest sem španciral. Teden dni po koncertu na jugu Švedske smo koncert pripravili tudi v Stockholmu v cudoviti dvorani v starem delu mesta (Gamla stan). Tokrat je mezzosopranistka Klementina Savnik nastopila ob sprem­ljavi klasicne kitare, ki jo je igrala Danni Stražar, dva samospeva pa je Kle­mentina odpela ob klavirski spremljavi Urše Bonnevier, ki je prav za to pri­ložnost s sinovoma prišla iz Gävleja. Vecina programa je bila sestavljena izslovenskih skladb. Kot poseben gost je sodeloval zbor Triglav, ki deluje v okviru Slovenske­ga društva Stockholm in ga vodi Klementina Savnik. Tudi oni so s svojimi glasovi pozlatili naše koncertno popoldne. Jakob Bonnevier je skupaj z Danni v duetu violoncela in klasicne kitare odigral klasicno skladbo, Maksimiljan Savnik pa je zastopal ucence dopolnil­nega pouka slovenšcine v Stockholmu in sam odpel slovensko ljudsko pesem ob spremljavi kitare in violoncela. Po koncanem koncertu je zakusko (kavo, pecivo, kozarcek vina in še kaj) pripravilo Slovensko društvo Stockholm. Hvaležni smo za njihovo pomoc in se veselimo novih sodelovanj. Naša nekdanja dolgoletna predsednica Auguština Budja Bencek se ob naših koncertih vedno spomni tudi delovanja sester Budja, ki so imele cudovit tercet (njihove posnetke je mogoce najti tudi na YouTubu). Ob tem se v društvu Orfeum še posebej spominjamo tudi Gabrijele Karlin, ki je bila izjemna sopranistka v tercetu sester Budja. Letos mineva eno leto, odkar je ni vec med nami. Njeni sestri in njeni sorodniki še vedno obcutijo veliko praznino. Kadar koli pripravljamo koncert v okviru društva Orfeum, nikoli ne pozabljamo, da je prav glasba temeljna dejavnost našega društva Orfeum vse od delovanja pod tem imenom (pa tudi prej). Na sliki je Jelka (kot smo jo klicali) v Vadste­ni na Binkoštnem srecanju Slovencev z vse Švedske. Sestre Budja so nešte­tokrat nastopile v kulturnem programu binkoštnega srecanja. S t. Nikolaus, ali po slovensko sv. Miklavž je obiskal otroke v nedeljo 4.decembra po svet i maši v cerkvi Našega Zvelicarja. Tokrat sta pri or-ganizaciji svoje moci združili društvi Orfeum iz Landskrone in Planika,Malmö. Doslej so otroci ob Miklavžu dobivali bombone in piškote, letos pa slovenske otroške knjige.To je prav gotovo zasluga njihove marljive uciteljice Danni iz Stockholma. Sicer pa društvo tare nova velika nadloga. Ce ne bo vec prihodkov, se bo moralo odpovedati društvenim prostorom, ki jih je imelo v najemu dolgo vrsto let. Korona in velike podražitve so izbile sodu dno. Ne samo odborniki,temvec vsi clani se bomo morali srecati in odlociti, kako naprej. Dobrodošli s predlogi. Letna clanarina se je z letom 2023 povecala za 50 kron. Družinska zna­ša odslej 400, posamezna pa 250 kron. Prosimo, poravnajte jo kakor hitro mogoce na BG 404-5605. Zelo se je povecala tudi poštnina, zato vam bomo odslej pošiljali obvestila po elektronski pošti. Pošljite svoj e-naslov na kon­takt@planika.se. Planikine prireditve v prvem polletju, 2023 Sobota 11. marec, ob 17 uri: Proslavili bomo dan žena, obenem bo tudi za­poznela pustna zabava. Ce ste pri volji in imate primerno opremo, se našemi­te, gostje vam bodo zaploskali in zagotovo narocili pijaco. Romanje v Vadsteno – 27. maj, 2023: Ce se bo prijavilo dovolj potnikov, bo društvo organiziralo prevoz. Clani Planike bodo dobili vabila, kjer bo nave-den datum in vse drugo v zvezi s potovanjem. Sobota, 10. junij ob 13. uri: Vsem dobro znan društveni tradicionalni piknik.Planika je bila ustanovljena leta 1974, prvi piknik je bil leto dni kasneje in je edina Planikina prireditev, ki se je odvijala vsako leto. Letos je torej 49. po vrsti. Cisto jasno je, da bo drugo leto 50. Nacrtujete kakšno slavje ali obletnico in morda potrebujete prostor za za­bavo? Planika sprejme do 50 oseb in vam je na voljo, da jo najamete. Cena za 1 (en) dan je za clane 600, za neclane 1200 kron. Božicno srecanje D esetega decembra smo se zbrali v društvenih prostorih v Olofströ-mu in imeli božicno srecanje.Tokrat smo se znova zbrali od dalec in blizu v lepem številu.Zadovoljni smo bili, saj nas je vedno manj, otroci tudi manjkajo.Bilo je lepo in veselo. Vecerjo (julbord) sva za spremembo pripravili kar jaz, Silvana, in Magda Stopar.Lepo petje in Viktor pa glas harmonike sta razveselila vsakega od nas.Naša Ivanka, ki ima že 94 let, je tako radostno zapela pesem Zabucale gore, da nas je vse presenetila, tako je bila vesela. Zadnjo nedeljo v januarju smo imeli sveto mašo in tudi kosilo v društvu.Hvala vam vsem! Zapisala: Silvana Stopar Uspešen zacetek 2023 v Slovenskem društvu Stockholm P okovka, osvežilna pijaca, film in slovenska beseda – tako je bil videti naš zadnji januarski petek v družbi osemnajstih clanov slovenskega društva Stockholm (+1 štirinožni prijatelj). Zbrali smo se malo pred 18.00, pripravili pokovko, projektor in dve dvorani (eno za otroke in eno za odrasle) ter si ogledali slovenski film - seveda smo po koncu filma še malo posedeli in poklepetali. Z gotovostjo lahko recemo, da je bil otvoritveni do-godek leta 2023 uspešen!PS: na skupinski sliki manjkajo štirje clani. Trije so takoj po filmu tekli na avtobus, ena pa je bila za fotaparatom ... Pavel, Gabrijela, Ulf in Tjaša so bili tudi z nami! V zacetku februarja smo izpeljali tudi badmintonski turnir v Skanstul­lu. Štirinajst se nas je zbralo v športni opremi in si podajalo perjanico prekomreže. Na koncertu ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga je 19. februarja organiziralo slovensko društvo Orfeum, je naš pevski zbor Triglav zapel tri pesmi: Tam, kjer tece bistra Zila (prir. J. Leskovar), Planinsko (A. Foerster) in Dajte, dajte (A. Kumar). Velika zahvala naši zborovodkinji Klementini Sav­nik in pridnim clanom zbora, ki so vedno pripravljeni na akcijo. Društvo je priskrbelo kavo in pecivo za posladek po koncu koncerta. Vec o samem kon­certu pa si lahko preberete v prispevku društva Orfeum. Poleg druženja, kulturnih in športnih dogodkov pa smo imeli 4. mar-ca tudi obcni zbor društva. Zbrali smo se v Bergshamri in najprej ob kavi in caju malo pokramljali. Na zboru se nam je pridružilo nekaj novih obrazov,ki smo jih bili nadvse veseli. Ko se je zacel uradni del, smo sledili zastavlje­nemu dnevnemu redu. Pregledali smo preteklo leto 2022, razrešili upravni odbor (najlepša hvala Mirjani in Sebastjanu za vecletno delovanje!) in izvo­lili novega (dobrodošli novi clanici odbora, Katja in Tjaša!) ter predebatirali nacrt za prihajajoce leto. Pestro bo! Pod tocko razno smo poslušali predloge in pripombe clanov – nekaj jih bo zagotovo uresnicenih v prihodnjih mese­cih. Naše srecanje se je zakljucilo z narezkom in sprošcenim klepetom. Ce vas zanima vec o obcnem zboru, pa si bolj podroben zapisnik lahko preberete na naši spletni strani. Hvala clanom, ki ste prišli na obcni zbor. Zagona za novo leto nam ne manjka! Slovenski kulturni praznik v Malmu in v Geborgu 2023 Prešernov dan, slovenski kulturni praznik v Malmöju 2023 z naslovom Koncert slovenske kulture, je bil cudovit kulturni dogodek, ki ga je orga­niziralo SD Orfeum iz Landskrone v sodelovanju z Veleposlaništvom RS za nordijske države s sedežem v Kopenhagnu. Dogodek so omogocili Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Veleposlaništvo RS za no-rdijske države s sedežem v Kopenhagnu. V švedski cerkvi sv. Mateja apostola se je 11. februarja ob 16.30 zbralo vec kot 50 rojakov od blizu in dalec, da bi prisluhnili ter nekateri celo sodelovali v bogatem programu. Danni Stražar­jeva je tisti »motor«, ki vse poganja, da so zadeve tekle, kot morajo. Najprej je zazvenela slovenska himna. Skupaj z Alexandro Križ sta dvojezicno vodi­li program. Castni konzul dr. Dario Križ in naš novi veleposlanik g. Mihael Zupancic sta vse navzoce lepo pozdravila in spregovorila o pomenu ohranja­nja slovenske kulture tudi na Švedskem. Na koncertu so nastopili Klementi­na Savnik, mezzosopranistka iz Stockholma, Denis Kokalj na klasicni kitari,gost iz Slovenije, ter otroci iz slovenskih skupnosti na Danskem in Švedskem.Dobrih 45 minut je minilo kot en sam cudovit trenutek, saj je bilo tako pri­jetno poslušati in uživati v raznoliki slovenski glasbeni kulturi. Posebej so navdušili najmlajši, ki so veselo prepevali. Ob tej priložnosti zahvala staršem,ki otrokom stojijo ob strani ter jih spodbujajo k ljubezni do maternega jezika.Ob koncu kulturnega programa pa so bili vsi povabljeni v drugo dvorano, kjer so uživali ob kavi in pecivu. Danni je spekla pecivo, nekaj pa je prispevala tudi mamica nastopajocih deklic Maje in Ane. Potica je prispela iz Slovenije ter s slovenskega Veleposlaništva. Zakusko je pred koncertom pripravila Romana Šolaja ob pomoci še nekaterih pridnih rok. Ljudje so bili veseli srecanja z g.veleposlanikom Mihaelom ter z njegovimi sodelavkami, ki so obiskale ta po­membni kulturni dogodek. Hvala za lepo sodelovanje in pomoc. Hvala tudi prejšnjemu veleposlaniku g. Tonetu Kajzerju, ki je z ženo Mileno pocastil ta dogodek, seveda pa tudi predstavnikom SD Planika iz Malmö. Tretjo nedeljo v mesecu februarju se je po sv. maši v Göteborgu slovenska skupnost in nekaj Hrvatic zbralo v župnijski dvorani, kjer je bil krajši kulturni program, ki so ga zaceli s slovensko himno. Nato je sledila izbrana slovenska beseda, med drugim tudi odlomek iz Krsta pri Savici, da Bog je Bog ljubezni ... Katarina, Ema Zupancic ter Silva Horvat so pripravile bogat izbor doma-cega peciva za ta slovesni praznik, ki pa je tudi njihov družinski praznik, saj so Jože, Ema in na zadnje Katarina praznovali njihove rojstne dneve. Cestitke vsem trem ob tem življenjskem dogodku, kar so se spomnili tudi s pesmijo Kolkor kapljic, tolko let, Bog vam daj na svet živet. Živijo, oj živijo, oj živijo vas Bog. Tako se je nadaljevalo z dobrimi željami tudi za Silvo Litrop in po­tem tudi za Marijo Kolar. Prijetno in lepo vzdušje, kjer so se tudi Hrvatice dobro pocutile, se je nadaljevalo ob uživanju dobrot, ki so navzoce cakale na pultu v Astridsalen. Sreca v kozarcu Sestavine: 200 g skute (20 % mašcobe)0,5 dl mleka sredica polovice vaniljinega strokaen rumenjak3 žlice medu 1,5 dl sladke smetane 100 g naribanega rženega kruha 60 g kokosovih kosmicev60 g naribane cokolade4 žlice ruma 400 g višenj iz kozarca Priprava: Skuto pretlacimo skozi cedilo in z mlekom gladko zmešamo. Dodamo va­niljino sredico, rumenjak in med ter dobro zmešamo. Na koncu vmešamo še cvrsto stepeno sladko smetano. Kruhove drobtine pomešamo s kokosovimi kosmici in naribano cokola-do ter pokapamo z rumom. V desertne kozarce v plasteh nadevamo skutno maso, kruhovo zmes in razkošcicene višnje. Po želji okrasimo z višnjami in kruhovimi drobtinami ter postrežemo. Lycka i ett glas Ingredienser: 200 g keso (20%)0,5 dl mjölkmittdelen av en halv vaniljstĺng1 äggula3 matskedar honung1,5 dl grädde100 g rivet grovt bröd60 g kokosflingor60 g riven choklad4 matskedar rom 400 g konserverade körsbär Förberedelse: Mosa kesot genom en sil och blanda den slät med mjölken. Tillsätt vaniljes-sens, äggula och honung och blanda väl. Pĺ slutet, rör ner den hĺrt vispade grädden. Blanda rivet bröd med kokosflingor och riven choklad och droppa över rom. Varva kesomassan, brödblandningen och de urkärnade körsbären i des­sertglas. Garnera gärna med körsbär och ströbröd pĺ toppen om sĺ önskas och servera. Recept prepisan iz revije/recept taket ur tidningen Dober tek april 2010 Slika/bild (vir): okusno.se V spomin na Draga Gvardjancica Drago se je rodil 16. junija 1947 v vasi Podgrad v Sloveniji. Pri 16. letih je zapustil državo in šel »s trebuhom za kruhom«. Dve leti je živel v Napoliju,preden je prišel na Švedsko. Cilj je bila Avstralija, a ga je pot pripeljala na Švedsko. V kraju Nässjö blizu Jönköpinga je dopolnil 18 let. Bil je kot lo-komotiva, ki je vlekla druge vagone, torej njegovega brata in družino na Švedsko. Leta 1969 se je porocil z Miljado, s katero sta bila obdarjena s hcerko Vero in sinom Ivanom. Žena Miljada je umrla 13. aprila 2011 in je pokopana na Lundby nya kyrkogĺrd, kamor so k vecnemu pocitku položili tudi njenega moža Dragota. Danes imata pokojna Drago in Miljada 5 vnukov, 1. pravnu­ka in še enega na poti spomladi. Vse življenje je trdo delal. Po svoji naravi, po preprostosti in vedrem znacaju je bil všec mnogim ljudem, posebej njegovim kolegom, prijateljem in seveda svoji družini. Svojo življenjsko pot je zaklju-cil 29. decembra 2022 v Göteborgu na Švedskem, potem ko je deset dni prej prejel poslednje maziljenje na svojem domu. Hvala otrokoma in sorodnikom za podporo v poslednjih dnevih njegove težke poti zaradi bolezni. Drago, dragi brat v Kristusu, dragi rojak, hvala vam za vse dobro in pleme­nito, kar ste storili za svojo družino, za tukajšnjo družbo in slovensko skupnost.Naj vaša duša, okrašena z dobrimi deli, cim prej zagleda usmiljeno in dobrot­ljivo Božje oblicje in naj se veseli v sreci in slavi Božjega kraljestva. Združenanekdaj z vašo ženo Miljado v življenju, potem ko sta oba tudi prestopila pragvecnosti, se skupaj veselita srece in slave vecnega življenja v nebesih. Njegovi domaci in rojaki so se od njega poslovili s pogrebno sv. mašo 12.januarja 2023 ob 13.00 v cerkvi Kristusa Kralja v Göteborgu. Pogreb je sledil takoj po sv. maši na Lunby nya kyrkogĺrd, kjer sedaj skupaj pocivata z ženo Milijado. V spomin na Urha Laznika * 4. 7. 1939 v Sloveniji, + 23. 1. 2023 v Huskvarni na Švedskem, 13/02/2023 ob 13:30 pogreb v Brĺneryds kapellet v Huskvarni. Dragi Urh, brat v Kristusu, s hvaležnostjo se vas spominjam kot rojaka in kot kristjana. Bili ste naš romar v Vadsteno, srecevala pa sva se tudi v Jönköpingu pri sv. maši. Bili ste zvesti narocnik in bralec Naše luci, ki že vec kot 70 let iz meseca v mesec obiskuje naše rojake po Evropi, doma, v zamejstvu in po svetu. Z leti ste sprejeli svoj križ bolezni, ki vas je nekako oddaljila od naše skupnosti, ceprav ste ostali v naših srcih in tako naj tudi ostane, dokler se ne bomo srecali tam gori. Hvala vam za vašo skromnost in preprostost, ki ste ju izžarevali iz svojega življenja. Naj vam dobri in usmiljeni nebeški Oce nakloni bogato placilo srece vecnega življenja v nebesih, po katerih hrepeni sleherno cloveško srce. Jezus Kristus, ki je naše vstajenje in življenje, naj vas sprejme v sreco vecnega življe­nja. Pocivajte v miru! Amen. Iskreno sožalje in spomin v molitvi slovenski skupnosti v Jönköpingu ter Huskvarni, kakor tudi vašim domacim v Sloveniji. V nedeljo, 19. februarja 2023 se je ob 10. uri v Oratoriumu v Jönköpingu zanj darovala sv. maša ob pogrebu. V duhu povezani. Hvala. vaš hvaležni Zvonko Podvinski V spomin S.tefki Berg Štefka, dekliški priimek Lešnik, porocena Berg, je bila rojena v Mariboru 28. 07. 1940 kot najstarejši otrok, in sicer pred zacetkom 2. svetovne vojne. Po-zneje se je v družini rodilo še najmanj troje otrok.Štefka, kot smo ji rekli, se je izucila za trgovko. Za­poslila se je v manjši prodajalni s kavo in slašcicami.Tam se je srecala z bodocim ocetom njunih dveh ot­rok. Marjanca se je rodila v Sloveniji in njen bratec Roman se je rodil že na Švedskem, kamor je Štefka pripotovala z vlakom 10. 10 1964 skupaj z ocetom obeh otrok, z mojim sva­kom Ludvikom ter z bodoco svakinjo, Avguštino Budja Prevolnik. Avguština se je priselila k možu, Martinu Prevolnik, ki je bil delno že ustaljen na Šved­skem. Štefka pa je sprva stanovala pri Prevolnikovih starših, vendar sta se po­zneje razšla. V zacetku 1970-ih let je spoznala Ronnija Berga in se porocila.Štefko je približno leta 2012 prizadela Alzheimerjeva bolezen, ki se je z leti samo še stopnjevala. Zadnjih nekaj let ni prepoznala nikogar vec, ne soproga in ne otrok, pa tudi vnukov ne. Rada pa je prisluhnila glasbi, ob kateri je vca­sih tudi zraven zapela. Štefkino življenje je pred boleznijo bilo dokaj srecno in umirjeno. Pela je pri orkestru Vikis, kjer so sredi 1970-ih let posneli tudi vilinsko plošco z naslovom Moj dom. Pozneje je bila Štefka aktivna v slovenskem društvu Lipa v Landskroni. Veckrat je bila tudi predsednica društva in mnogo let blagaj­nicarka pri Slovenski zvezi na Švedskem. Vse dokler je ni premagala ta huda bolezen, ko je dne 16. 12. 2022 mirno zaspala v Domu starejših v Landskroni.Dokler je bila zdrava, je Štefanija redno hodila v cerkev k slovenskemu bo­goslužju v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Landskroni. Štefanija Berg je bila tudi sicer znana in priljubljena med Slovenci širom Švedske. Vsem, ki smo jo poz­nali, nam je bila draga in bomo pogrešali njeno dobro voljo in topel nasmeh.Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Štefka naj mirno pociva na pokopališcu v Landskroni, kjer leži že veliko število pokojnih slovenskih rojakov. Štefki in vsem rojakom naj Gospod Bog nakloni vecni mir in pokoj in vecna luc naj jim sveti! Štefki v spomin Gustika Budja Bencek Avslappnade dagar i julstaden Ljubljana I bland besöker människor städer efter säsong och vi kände att det var dags att besöka julstaden Ljubljana.Vi har bĺda anknytning till Slovenien genom vĺra föräldrar men ingen av oss har nĺgon anknytning till huvudstaden.Vi mĺlar upp bilder i huvudet om att det kan vara mysigt och bokar in 29 november till 3 december 2022. Flygresan ner gĺr frĺn Göteborg till Ljubljana via Zürich, inga problem varken vid incheckningen eller säkerhetskontrollerna. Kort mellanlandning och byte av gate Zürich gĺr helt smärtfritt, en riktigt härlig flygupplevel­se. Boendet ligger nära centralen och uppfyller alla krav, frukost och nära centrum. Ljubljana bjuder pĺ regn och kalla vindar men ocksĺ pĺ vackert dekore­rade gator och upplysta torg. Smĺ julbodar med allt frĺn glögg, glas och stickade vantar ställs upp längst med floden Ljubljanica som rinner genom staden. Restaurangen Strelec (tilldelad en Michelin stjärna) uppe vid Ljubljan-ski grad nĺs lätt genom att ta linbanan upp som bjuder pĺ en härligt upplyst huvudstad. Avsmakningsmenyn med 9 rätter bjuder pĺ smaker frĺn lokala producenter och kombineras perfekt med slovenska viner. En härlig matupp­levelse men inte som helhetsupplevelse, bĺde lokalen och bakgrundsmusiken kunde förbättras. Miljön är unik, ett torn har gjorts om till en restaurang med en enorm vinkällare. Utsmyckningen av lokalen är sparsam och musi-ken som spelas i högtalarna är inte anpassad till en fin restaurang. Rätterna är vackert upplagda och personalen är duktig pĺ att beskriva rätterna och vi-net. Servicen hĺller hög standard och fokus ligger pĺ att ge gästerna en unik matupplevelse. Rekommenderas för den som vill äta pĺ en Michelin-restaurang i Ljubljana. Slovenien är ett land som har mängder av spaanläggningar sĺ det är en självklarhet för oss att passa pĺ med ett besök pĺ en av dessa anlägg­ningar. Vi valde Thermana Laško, ligger lagom lĺngt ifrĺn Ljubljana men hade bra kommunikationer med tĺget. En vardag i december som är grĺ och trist blir bĺde varmare och fuktigare i den stora kupolen ovanför bassängen.Solstolarna inomhus är upptagna av pensionärer och barnfamiljer, de varma bubbelpoolerna är fyllda av äldre personer som avverkar sina liv med sina sällskap. En enkel lunch avnjuts och självklart dricker jag en grön öl till ma-ten, Laško. Vi spenderar nästa hela dagen i det varma vattnet men hann även besöka stadens turistbyrĺ och köpa lite souvenirer. Pĺ min lista över saker jag vill göra i Ljubljana fanns Neboticnik. Älskar att ĺka upp i höga byggnader och njuta av vyerna oavsett var jag är i världen.Har besökt Tokyos skytree, Aucklands sky tower och Empire State Building i New York men min mättnad av höga höjder är inte fylld. Efter en kort hiss-resa gĺr vi uppför en trappa och slĺs av att vi är ganska högt! Vädret gĺr inte att styra över men utsikten är trots regndropparna vacker. Perspektivet frĺn ovan ger oss en annan bild av staden och dom varma dryckerna som serveras ger oss en varm känsla i hela kroppen. Lite mysig att sitta och titta pĺ regnet med en varm kopp och bara njuta av stunden och sällskapet. Värt ett besök,om man inte är rädd för höga höjder. Dagarna gĺr fort och vi hinner inte äta nĺgon kremšnita (bakelse: krem­na rezina) men det blev bĺde vampe (komage) och andra klassiska rätter pĺ restaurangerna Šestica och Sokol, goda bakverk frĺn Pekarna Ana samt besök i stadens vinbarer. Vi var varken hungriga eller törstiga när vi ĺkte hem till ett ännu kallare och blĺsigare Göteborg. Ana Möller Kokol och Marianne Ratajc, Göteborg. V Slovenskem glasilu obicajno ne objavljamo ravno veliko zgodovinskih zapisov, vendar so nam bili lani zaupani spomini Slovenke, ki je na Švedskem preživela pol svojega življenja. Antonija Johansson, roj. Perne,je sicer umrla že leta 2001, vendar so jo poznali številni Slovenci iz Södertälja.Ne želimo ustvarjati razprtij ali stopati na eno ali drugo stran (predvsemzgodovinsko), je pa njen zapis zanimivo zgodovinsko pricevanje, brez olepše­vanj in pac podoba nekega casa, predvsem pa je to zgodba izseljenke. Ni po­membno, ali se nam, bralcem, zdi zapis pravilen ali napacen, saj je zares podantako, kot se je Antoniji v življenju dogajalo. Se nam pa zdijo njene poti (tudinjena selitev na Švedsko) zanimive in so seveda lahko tudi vsem nam vpogledv nekdanje in drugacne case. Tudi zato, da lahko bolj cenimo vse, kar imamo vsodobnem casu. Uvod k spominom Moja domovina Moja mama Antonija Johansson, rojena Perne, je v zgodnjih devetdesetih le­tih prejšnjega stoletja, ko je bila stara približno 80 let, zapisala nekaj spomi­nov iz svojega življenja. Svoj rokopopis poimenovala Moja domovina. Naslova poglavij Otroštvo in mladost ter Druga svetovna vojna sem izbral sam in zato v izvirniku nimata ustreznega izraza. Rodila se je 31. decembra 1910 v Gornjem Gradu v Avstro-Ogrski in umrla 6. marca 2001 v Södertälju na Švedskem. Kraji se ne premikajo, a vseeno lahko spremenijo državo. Leta 1910 je bil Gornji Grad v avstrijskem delu habsburške dvojne monarhije, med letoma 1918 in 1991 je bil v Jugoslaviji, od leta 1991 pa je v zdaj samostojni Sloveniji. Moja mama je približno polovico svojega življenja preživela v Sloveniji (in posledicno hkrati v Avstriji in pozneje Jugoslaviji), polovico pa na Šved­skem. Po nekaj letih dopisovanja v esperantu z mojim bodocim ocetom, ki je bil Šved, je leta 1954 prišla na Švedsko in se z njim porocila, dve leti pozneje pa sem se rodil jaz. Otroštvo in mladost V poglavju Otroštvo in mladost pripoveduje o tem, kako je moral moj dedek med prvo svetovno vojno služiti vojsko. To je bila seveda avstrijska vojska, saj je bil Gornji Grad (in vecji del današnje Slovenije) še vedno del Avstro-Ogr­ske monarhije. Fronta, na kateri je služil moj dedek, je bila ena najbolj krva­vih front v tej vojni, na meji med Avstrijo in Italijo. V švedšcini se obicajno uporablja izraz Isonzofronten, po italijanskem imenu reke, katere slovensko ime je Soca. Beseda taverh, za katero moja mama pravi, da ne pozna izvora, verjetno izhaja iz nemške besede Tagwerk, ki pomeni „dnevno delo”, dagsverke. Kot je razvidno iz drugih besed, ki jih mama navaja kot jezikovne primere, je v slo­venskih krajih v bližini Avstrije cutiti velik vpliv nemškega jezika. Celje je glavno mesto okrožja in je od Gornjega Grada oddaljeno prib­ližno 50 kilometrov. Mesto leži na ravninskem obmocju v spodnjem delu Sa­vinjske doline. Dreta, reka, ki tece skozi Gornji Grad, je pritok reke Savinje,zato se Zadrecka dolina vcasih omenja tudi kot del Zgornje Savinjske doline.Celje je danes po številu prebivalcev tretje najvecje slovensko mesto, takoj za glavnim mestom Ljubljana in Mariborom. V svojih zapisih omenja obdobje Napoleona. Današnje slovenske pokra­jine so bile v letih 1809 – 1813 del Napoleonovih tako imenovanih Ilirskih provinc. To je bil cas narodnega prebujanja med Slovenci, ki je bilo kljub tu­jim vladarjem pozitivno sprejeto, saj so Slovenci prvic dobili možnost samo­upravljanja in uporabe lastnega jezika v upravnih okvirih, cesar ne prej in ne pozneje pod habsburško oblastjo ni bilo mogoce. Že leta 1797 so slovensko ozemlje prvic zasedli Francozi in nekaj pomladnih mesecev tega leta je bil mestni poveljnik Napoleonovih cet v Ljubljani neki Jean Baptiste Berna-dotte, ki je nekaj desetletij pozneje postal prvi švedski kralj Bernadotte. Mama pripoveduje, da je po družinskem izrocilu v tem casu v Gornjem Gradu ostal neki francoski vojak in si ustvaril družino. Druga svetovna vojna V poglavju Druga svetovna vojna moja mama omenja, da je nekaj casa delala vstavbi z imenom Cekinov grad.To je dvorcu podobna stavba, ki stoji v mestnemparku Tivoli v Ljubljani. Ko je delala tam, je bil v zasebni lasti, po vojni pa ga je prevzela država in ga scasoma spremenila v muzej. V casu jugoslovanskegakomunizma do osamosvojitve Slovenije leta 1991 se je imenoval Muzej ljudskerevolucije Slovenije, nato se je preimenoval v Muzej novejše zgodovine in danesrazstavlja zgodovino Slovenije in Slovencev v 20. stoletju. Obiskovalci Muzejanovejše zgodovine Slovenije se tako sprehajajo po istih hodnikih, kjer je mojamama nekoc delala kot služkinja. Štajerska je del Slovenije, kjer ležita Gornji Grad in Celje. Ime pokra­jine je v slovenskem jeziku enako imenu Steiermark, ki je danes ime ene od avstrijskih zveznih dežel. Ko so bile ob ustanovitvi Jugoslavije po prvi sve­tovni vojni zacrtane nove meje, je bila takratna avstrijska Štajerska razdeljena na severni avstrijski in južni slovensko-jugoslovanski del. Severno od nove meje se je govorila predvsem nemšcina, južno od nje pa predvsem slovenšci­na, ceprav je bilo v nekaterih vecjih mestih, med drugim v Celju (katerega nemško ime je Cilli), do leta 1945 veliko nemško govorecega prebivalstva. Kremencug (slovenski zapis), od koder so sporocili, da pogrešajo mojega strica, je mesto v Ukrajini; sicer nedalec od Poltave, znane po bojnih pohodih švedskega Karla XII. po Evropi v 18. stoletju. Mama svojih staršev ali sorojencev ne omenja poimensko, ceprav se ob­casno pojavijo zacetnice imen. Njenemu ocetu je bilo ime Janez, materi Ana.Imela je sedem sester, nekatere od njih sem lahko prepoznal iz konteksta v besedilu. Marija je sestra M., ki tako kot moja mama biva v Ljubljani, ko prispe telegram z novico o materini smrti. Sestra A., ki je veckrat omenjena kot se­stra, ki je ostala doma v Gornjem Gradu, je Ana. Najmlajša sestra, ki oponaša uciteljico, je Tilka, Rezika pa tista, ki se skrije na podstrešju, ko na kmetijo pridejo Nemci.Tudi Tilka in Rezika se s tovornjakom skupaj odpravita v Ce-lje na praznovanje miru ob koncu vojne. Ena sestra živi z možem v Celju, kamor se je moja mama med vojno preselila iz Ljubljane, in sicer je to sestra Fanika. Ona je tudi tista eno leto mlajša sestra, omenjena v poglavju Otroštvo in mladost, ko sestri zvecer pred Marijinim kipom molita za oceta, ki je bil med prvo svetovno vojno vpokli-can v avstrijsko vojsko. Maminima preostalima sestrama je bilo ime Cilka in Rozika, edinemu bratu, ki se ni vrnil iz vojne, pa je bilo ime Jože. V družini sta se rodila še dva otroka, deklica in decek, vendar sta oba umrla že po nekaj mesecih življenja. Moja babica je tako med letoma 1910 in 1929 rodila enajst otrok, kar v tistih casih ni bilo nic nenavadnega. Vendar je docakala samo 52 let. Necaka Fanikinega moža, ki ju moja mama imenuje P. in H. in katerih starše so ubili zaradi sodelovanja z Nemci, sta se imenovala Peter in Hinko. Vadstena 17. januarja 2018 Zapisal: Adrian JohanssonPrevedla: Danni Stražar * Antonijino zgodbo objavljamo brez vecjih uredniških posegov, saj je odraz casa in jezika izpred mnogih let. Nekatere besede so v današnjem jeziku nekoliko zastarele, a smo jih ohranili. Otroštvo in mladost Vsako srce ima svojo zgodbo iz minulih mladih dni – tako poje švedski poet. Moje misli se ustavljajo nekje dalec, v nekdanjih minulih dneh, v tistih ca-sih, ko se otrok zacenja zanimati za svojo okolico. Mnogo od tega sem pozabila,a veliko od teh prvih doživetij je še vedno prisotnih v moji notranjosti. Spomi­njam se, kako sem prvikrat opazovala snežinke, ko so se lahkotno vrtele v zrakuin kako so potem tiho padale na zemljo. Spominjam se, kako sem obcudovalapticke, ko so ob zimskem casu priletele do naših malih oken. V moji glavi seje porodila misel: Zakaj ljudje ne moremo letati po zraku kot te drobne živali? Sredi narave je potekala moja otroška doba. Na naši soncni strani so po pobocjih posejane kmetije do 900 metrov visoko. Mi smo bili oddaljeni od trga – kakor smo rekli – samo 10 minut. Dolina je tukaj zelo ozka. Nasproti nas se raztezajo obširni gozdovi Menine planine (visoka 1550 m). Vrh Me-nine so zeleni pašniki, kjer v poletnih mesecih pasejo živino. Na dolocenih krajih Menine je bilo tudi veliko malin in gozdnih jagod. Moji starši so imeli majhno kmetijo. Danes bi vsakdo rekel, da se od tegane da živeti. Še danes cutim, kako so se moji starši trudili za nas otroke. Pomocitakrat ni bilo nobene, nobenih otroških doklad. Bili smo revni, toda kakšne pre­tirane mizerije ni bilo. Veckrat si mislim, da nismo nikdar hodili tako umazani,kot danes vidiš ljudi v vecjih mestih, kljub vsem socialnim stroškom – ali mordaravno radi tega, ker so nekateri navajeni dobiti vse zastonj. Kot najstarejša med enajstimi otroki sem morala kmalu zaceti delati.Najveckrat za igranje ni bilo casa. Spominjam se, kako rada sem se igrala s puncko. Ob neki priliki sva s sestro, ki je bila eno leto mlajša od mene, dobili vsaka svojo, zelo lepo pužo, ki je tudi zaprla oci, kadar sem jo položila. Na splošno pa smo se najvec igrali brez igrac. Narava sama je bila naše igrišce.Iz ilovice smo delali majhne hlebcke in v mali zemeljski odprtini smo pekli kruh, brez ognja seveda. Ce je kakšna iz cunj narejena igraca bila prevec oro­pana vsega, smo naredili pogreb. Na grob smo dali križ in cvetja. Ob hiši je bilo košato jablana, ki je v jeseni dajalo obilo sadu, v poletnemcasu pa hladno senco. Najlepše pa je bilo drevo spomladi, ko je cvetelo. Takorada se spominjam tistih toplih pomladnih vecerov, ko smo se mi otroci valja­li in kotalili v dišecem cvetju pod jablano. Spominjam se nekega vecera, ko jemama rekla: ”Gotovo bo jutri dež, ker se otroci nocejo nehati igrati!” (Rekli so,da ce otroci ali kokoši zvecer nocejo v kraj, potem je drugi dan dež.) Ko smo paprišli v hišo, smo bili tako utrujeni, da bi najraje zaspali kar na trdi klopi. Todamama, ki je bila stroga, se je držala reda, da se moramo najprej umiti. Ona namje tudi povedala, da je to drevo posadila in cepila mati našega oceta. Ko sem bila stara tri in pol leta, se je zacela prva svetovna vojna in naš ata, ki sem ga imela zelo rada, je bil vpoklican. Kako je vzel slovo, se prav nic ne spominjam, pac pa, da sva z eno leto mlajšo sestro vsak vecer pred Mari-jinim kipom molili za njega. Mama je rada rekla, da molitev nedolžnih otrok je najvec vredna. Spominjam se, da mu je pisala dolga pisma in tudi dobivala odgovore. Vcasih je študirala zemljevid in ugotavljala, kje je prav takrat naš ata. Jaz pa sem se sama pri sebi cudila, kako se more naš oce nahajati na tem kosu papirja. Relativno se mu je še kar dobro godilo, ko je postal oficirski ku­har in mu ni bilo treba biti neposredno na fronti. Ko sem bila nekoliko starejša, sem pozorno poslušala, ko so se drugi po­govarjali, kako je bilo julija 1914, ko je bila splošna mobilizacija. Takrat ni bilo ne radia ne televizije, pa so farnemu župniku naložili to dolžnost, da je v cerkvi obvestil ljudi. Kot je mama pripovedovala, so vsi ljudje jokali. Veckrat sem slišala, ko so se starejši pogovarjali, kako je ta ali oni mladi fant, ki je dorastel, dobil poziv, da mora na fronto, ali da je kdo dobil dopust in bo prišel za 14 dni domov. Zelo sem si želela, da bi tudi naš oce prišel na dopust. Z otroško naivnostjo sem upala, da gotovo bo tudi on enkrat prišel.In res je prišel. Še vedno se spominjam tistega dneva, ko se je bližal hiši in kako mu je mama hitela nasproti. S seboj je prinesel nekaj konzerv. Najbolj se spominjam, da smo otroci dobili na kruh marmelado, ki je do takrat še nisem jedla, in se nam je zdela zelo dobra. Moj oce je bil zelo lep in postaven mlad mož, posebno kadar se je lepo oblekel. Nobeden v sosešcini mu ni bil enak, taka je bila moja sodba, ko sem bila stara približno štiri leta. 14-dnevni dopust je bil hitro pri kraju in naš ata je moral nazaj. Mama ga je pospremila do najbližje železniške postaje (Šmartno ob Paki), do kamor je bilo približno pet ur hoda. Sredi noci naj bi se odpravila. Ko sem tisti vecer šla spat, sem prosila, da me pokliceta, predno bosta odšla. In res sta me pre­budila, toda bila sem tako zaspana, da sem se kar na mizo naslonila in spala naprej, ko se je ata krepcal za dolgo pot. Ponujal je tudi meni. Cetudi je bila moja najljubša jed, sem samo dvignila glavo in spala naprej. Ko je mama drugi dan prišla nazaj, se spomnim še danes, da je rekla, da kako težko se je v takih razmerah lociti od ljubljene osebe. Kako je ta vojna v resnici bila grozna, sem zavedela šele po vojni, ko sem zacela citati razlicne knjige. Pri štirih, petih letih pa sem bila srecno nevedna o vsem tem, kar se je dogajalo.Tako se spominjam svojih prvih let življenja, ko se je moj svet koncal nekje ob horizontu in je planina pred menoj segala do nebesnega svoda. Po vec kot štirih letih je bilo te strašne vojne konec. Veliko je bilo tistih,ki se niso vec vrnili. A mi smo bili med tistimi srecnimi, ki se jim je družinski oce vrnil živ in zdrav. Tisto jesen, ko se je vojna koncala, sem zacela obiskovati šolo v svojem rojstnem kraju z imenom Gornji Grad. Za casa Avstrije in tudi pozneje med drugo svetovno vojno se je imenoval Oberburg. S šolo se je zame odprl nov svet. Ceprav sem bila zelo bojeca, sem zelo rada hodila v šolo. Še vedno se spominjam prvega dneva. Uciteljica gospa K. nam je pripovedovala zgodbo nekega psa. Nato nas je vprašala, ali si kdo upa ponoviti. Cetudi sem bila tako bojeca, sem dvignila roko – da moramo tako storiti, smo se naucili takoj prvi dan – in sem povedala, kar sem si zapomnila. Uciteljica je pozneje moji mami povedala, da sem bila edina, ki sem si zapomnila vso zgodbo. Isto jesen 1918 sem tudi jaz skupaj z drugimi ucenci prisostvovala para­di – povorki ”Ujedinjenja” – slavnostnemu združenju jugoslovanskih narodov v eno državo. Od zacetka se je imenovala ”Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo­vencev”. Kakor sem pozneje slišala, se je v takratnem Društvu narodov neke-mu Angležu to ime zdelo predolgo in da je rekel: ”Vi sami se imenujte, kakor se hocete, mi bomo pa vašo državo imenovali kratko Jugoslavija.” Tako je to ime ostalo tudi na domacih tleh. Od te slavnosti se najbolj spominjam, kako smo mi šolski otroci nosili vsaksvojo zastavo v povorki in to se mi je zdelo zelo imenitno. Godba je igrala inprvic sem slišala tisto ”Hej Slovani”, ki je pozneje ostala kot državna himna.Melodija se mi je zdela cudovita in se mi zdi še danes ena najlepših pesmi. V šoli se je v toliko spremenilo, da se nam ni bilo treba uciti nemšcine, ki jeprej bila nekaj ur na teden. Takrat sem se tega veselila, pozneje v življenju sempa to obžalovala, ko sem slišala govoriti nemško in nisem nic razumela. Pravtako nismo vec peli tiste pesmi: ”Živi cesar, domovina, vecna bodi Avstrija.” Spomnim se, da naši mami ni prevec ugajalo to združenje. Rekla je: ”Še slabše bo kot prej! Pod Avstrijo je bil vsaj red. Zdaj bomo pa pod Srbijo, Bal­kan pa ne pozna nobenega reda. Jaz bom šla tja na rob njiv in zaklicala ’Živela Avstrija’.” Seveda tega ni storila, a njenih besed sem še dostikrat spomnila. Kot sem že rekla, sem morala zelo zgodaj zaceti delati. Nekoc – bilo je tisto prvo jesen, ko sem zacela šolo – sem, ko sem prišla iz šole, morala grabiti listje. Ves cas, ko sem delala, sem jokala, ker sem imela eno racunsko nalo-go in me je skrbelo, kdaj jo bom naredila. Racunstvo mi je od zacetka delalo malo težav. Kako je bilo prihodnji dan, se ne spominjam. Vem, da me je Šte­fka tolažila, da mi bo ona zvecer pomagala. Štefka, to je bila mlado, še ne 20-letno dekle, ki je za casa vojne bilo vec let pri nas. Rekli smo ji ”naša Štefka” in mi otroci smo jo imeli zelo radi. Sprva sem jaz tudi mislila, da je moja sestra. Ko je naš ata prišel nazaj, se je poslovila.Otroci, ki smo jo zelo radi imeli, smo žalovali za njo. Cez kakšni dve leti po tistem je odpotovala v Ameriko in se tam porocila. Nismo je vec videli, razen na sliki. Naša mama se je nekaj casa dopisovala z njo.Tudi njena sestra je bila nekaj casa pri nas. Obedve sem imela zelo rada. Tako je cas potekal med delom doma in ucenjem v šoli. Vsi otroci smo zelo radi hodili v šolo. Jaz sem si na tihem želela postati uciteljica, pa te želje niti izrazila nisem, ker sem vedela, da je to nemogoce, saj me moji starši ne morejo poslati v šole. Težko je razumeti, da je danes toliko takih, ki se šoli izmikajo (špricajo šolo) vkljub temu, da jim je dana vsa možnost za nadalje­vanje. (...*) (...*Nadaljevanje feljtona bomo objavili v junijski številki) Slovensko GLASILO – Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i SverigeBox 145, 731 23 Köping www.slovenskazvezanasvedskem.com Predsednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com Telefonska številka: +46 (0) 736003092 NASLOVI – ADRESSER KLUB KULTURE SLOVENIJA Preds: Karli Zunko c/o Karli Zunko, Norra Torggatan 17, 640 30 Hälleforsnäs slovensko.drustvo@gmail.com IVAN CANKAR Preds. Ivan Zbasnik, 035- 21 12 94Meteorvägen 17, 302 35 Halmstadil.zbasnik@bahnhof.se SD SIMON GREGORCIC Preds. Alojz Macuh,Scheelegatan 7, 731 32 Köpingaa.macuh@gmail.comhttp://antonbreznik.wixsite.com/simon KD SLOVENIJA Preds. Miran Rampre, 073-384 08 23 SLOVENSKI DOM Preds. Jože Zupancic, 031-98 19 37Parkgatan 14, 411 38 Göteborgmarrat68@hotmail.com VELEPOSLANIŠTVO Republike Slovenije Amaliegade 6, 2. Floor1256 Köpenhamn, DanmarkTel: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22sloembassy.copenhagen@gov.si SKD FRANCE PREŠEREN Preds. Lado Lomšek, 031-46 26 87c/o LomšekStora björn 33, 415 16 Göteborgladolomsek2@gmail.com SD PLANIKA Preds. Rudolf Belec, 040-21 80 48Mobilni telefon: 0709-535401 V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmökontakt@planika.sewww.planika.se SD STOCKHOLM Preds. Rok OgrinSlovenska föreningen i Stockholmc/o Rok OgrinGrindtorpsvägen 41 lgh 2001; 183 49 Täbyslovdrustvo.stockholm@gmail.comhttp://slovenskodrustvostockholm.weebly.com/ PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Preds. Danni Stražar c/o Bencek-BudjaNattljusgĺrden28 B, 261 72 Häljarporfeum.slosve@gmail.com SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 GöteborgZvonko Podvinski, 0708278757 zvone.podvinski@rkc.si